LiH] Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah, — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik« Trbovlle 1. Trg revolucije «8 — Telefon 80-190 — Račun pri Komunalni oenki vrhovne io#-H4-i s« — List Izhaja vsak petek, - Letna naročnina «80 din. polletna 240 din. četrtletna 120 din, meeečna 4» din. Cena izvoda « kolportati 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ti morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo ev. 14 TRBOVLJE, 3. aprila 1959 [■en! m rt«ti ivi. tli SEDMI APRIL Ob prazniku svetovne zdravstvene organizacije. — Kaj pravi o duševnih boleznih j* duševnem zdravju v sve-™ danes pokrajinski sekre-”* za Evropo dr. Paul J. J. vun de Calseyde? faradi duševnih bolezni je v Lvropi danes hospitalizirano *koro dva milijona ljudi. Na tokih trideset otrok eden ni ®ovolj duševno razvit, da bi ahku sledil pouku v normalnem razredu. V nekaterih dr-**Vah imajo letno po en samo-toor na vsake štiri tisoč prebi Valeev. Otroke razbitih družin tokajo pozneje težave, ki jim •*h prizadene čustveni razvoj, k) krat tudi sami postanejo ”®bi zakonci in rodijo otroke, * so spet nov problem, ali •vene, neuravnovešene ter ne-toečne individue. Zdravljenje duševnih bolezni ” v svetu silno napredovalo: ‘khnišaice so danes mirni za-ki resnično pomagajo, kJer z bolniki ravnajo humano; *”*ovi, za katerimi živijo, so na **ln> da izginejo, in za dušev ®° bolnega, čigar stanje je ne-koč veljalo za brezupno, sme-1110 danes upati, da ga bodo Zdravili, da se bo spet vrnil ®a delo, med svoje prijatelje in k svoji družini, vendar je na tem področju e mnogo dela; naučiti se mo-®too duševne bolezni prepre-evati, jih zgodaj najti in bi *° zdraviti. Zavedati se mora-°’ da so mnogoteri problemi ^tokdanjega življenja dejansko Prašanje duševnega zdravja, Prašanja, ki jih je zakrivila ervoznost, strah, pomanjkanje 0Kuma, nestrpnost, predsodki, 85®sivnost in impulzivnost. J®sno je, da taki problemi ®ndanes niso samo stvar g,ravn'ka, ampak morajo biti krb vseh. Razne humanitarne n dobrodelne organizacije so to t čjstva že davno potrdile. Sve-Vna zdravstvena organizaciji . ora Vsa ta prizadevanja s svo-gto delom podpreti; paziti mn-j*’, da imajo ljudje, ki oprav alo to delo, strokovno znanje, r brez tega — recimo posve-j?Valnice za zakonce ali rejni-a služba za razmeščanje otrok v? ^vužinah — ne morejo s pra to uspehom doseči svojega , toena. Razen tega mora sve na zdravstvena organizacija Rešiti raziskovanje in okre-Imednarodno posredovanje 1,,f<-rmaoij. Svetovni dan zdravja 1969 daje priložnost, da ugoto-napredek, ki smo ga do-2^ * na področju duševnega . ''avja, da učvrstimo vezi med r0 aVCl v mental“i medicini Siti ivn,110 svetu in da začnemo s > k« akcijo za napredek du-***»*» zdravja. Golota mladosti 20. aprila “Vezni na pot 20. ?»vila «i,| bred 40 leti ustanovitelj- a., ltieKl 1 močno ohladitev s Sanl n' do nižin, kasneje v prvi M n*>« slana. S PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA Skupna naloga V torek, 24. marca, se je sešel plenum okrajnega odbora SZDL Ljubljana, na katerem so obravnavali petletni perspektivni plan okraja Ljubljana — Narodni dohodek se bo v okraju od leta 1957 do 1961 po pričakovanjih povečal za 71% — V stanovanjski izgradnji bo mpgoče zadovoljiti le 60% vseh potreb — Okrajna konferenca SZDL bo 17. in 18. aprila in ne 10. in 11. aprila, kot je bilo prvotno določeno OB 40. OBLETNICI KPJ 0 OKLENILI £>• «LOMO PARTIJE Sredi meseca aprila bo OLO Ljubljana na seji obeh zborov sprejel petletni perspektivni plan o gospodarskem razvoju okraja Ljubljana za razdobje od leta 1957 do 1961, okrajni plenum Socialistične zveze pa je na svojem sestanku prejšnji torek razpravljal o predlogu tega perspektivnega načrta. Predlog je na plenumu pobliže obrazložil predsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, tovariš dr. Marijan Dermastia. Uvodoma je poudaril vzrok zakasnitve predložitve perspektivnega plana, ki je bil pravočasno izdelan, toda v njem so bile potrebne spre-mebe in dopolnitve, in sicer najprej zaradi priključitve kočevskega okraja, lansko leto pa zaradi priključitve večjega d$la trboveljskega okraja. — Prav tako je predsednik naglasil, da tega petletnega plana ne smemo soditi za »ustavni zakon«, temveč kol program za gospodarski razvoj okraja Ljubljalna. Osnovna zahteva 2^ sestavo perspektivnega plana je bilo povečanje narodnega dohodka na posameznega prebivalca v okraju. Tako je v njem predviden skupni indeks povečanja narodnega dohodka 171 odstotkov, družbeni bruto proizvod in narodni dohodek skupaj pa na 162 odstotkov na enega prebivalca. Fizični obseg industrijske proizvodnje bo v navedenih petih letih po izračunih poraste! za 58 odstotkov (letno povprečno 11,6 odstotka) — prvo mesto od vseh gospodarskih vej pa zavzema industrija predmetov za široko potrošnjo. V planu je nadalje obrazloženo, kako bomo dvignili v navedenem razdobju kmetijsko proizvodnjo, prav tako so v njem navedene naloge, ki nas čakajo v gradbeništvu, v trgovini, v gostinstvu in v turizmu. — Plan predvideva urejanje raznih komunalnih problemov ter gradnjo novih stanovanj, vendar bo, akoravno bomo mobilizirali za zidavo stanovanj vsa razpoložljiva sredstva, mogoče zadovoljiti le 60 odstotkov vseh potreb. — Posebno poglavje v petletnem gospodarskem načrtu je družbena skrb za aktiven odpočitek delovnih ljudi, med katerega štejemo negospodarski turizem in telesno vzgojo. Plan obravnava kajpak tudi razvoj našega šolstva in kulture. V razpravi so diskutanti govorili o številnih nalogah, ki nam jih nalaga petletni perspektivni plan ter izrekli prepričanje, da je gospodarski načrt stvarno sestavljen in izvedljiv. — Ob zaključku je podpredsednik okrajnega odbora Socialistične zveze Ljubljana tovariš Petelin med drugim poudaril, da je politično delo pomemben činitelj za izvršitev petletnega gospodarskega načrta, kar je naša skupna naloga. Sedel sem k peči, od koder sem lahko gledal po vsej sobi. Petinštirideset mladih fantov je kramljalo med seboj. Čez nekaj trenutkov bodo sprejeti v organizacijo, ki šteje ■sto tisoč članov, ljudi, ki so sprejeli nase odgovorno in ponosno nalogo, biti med prvimi ustvarjalci novega družbenega sistema. Tisti hip sem se spomnil, da mi je sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje tov. Rudi pripovedoval, kako je bilo pred dnevi, ko se je prvič srečal s temi fanti. Govoril jim je o vlogi in delu Zveze komunistov, o njeni velikanski nalogi, ki si jo je zadala pred štiridesetimi leti še kot Komunistična partija. Imel je nadvse hvaležne poslušalce in na mah si je pridobil njihovo zaupanje. Potem so mu še sami pripovedovali, kako da berejo o Zvezi komunistov, kako se zdaj, ko praznujemo 40-letnico njenega obstoja, seznanjajo z vso njeno veliko vlogo za današnjo družbeno stvarnost. Bila je ena izmed tistih redkih slovesnosti, ki se človeku vtisnejo v spomin. Petinštirideset mladih gojencev Industrijsko-rudarske šole, najboljši dijaki, so postali komunisti. Spet jim je govoril sekretar komiteja. Tokrat tudi o dolžnostih, ki so jo prevzeli na svoja mlada ramena. Govoril jim je o tem, kako pomembno bo njihovo delo v ZK in v vsem družbenem življenju za uresničevanje načel, ki ei jih je zadala Zveza komunistov. Vsi mladi fantje so čuyii, da jim govori tovariš, ne sekretar, da jim razen dolžnosti daje tudi pravice in čast, skupno s sto tisoči in končno milijoni naših delovnih ljudi uresničevati stoletne želje naših narodov. Članske legitimacije jim je izročil tovariš Kladivar, nekdanji predvojni Skojevec, mladinski aktivist in komunist. Novosprejeti člani ZK so zavzeto sledili njegovim besedam, — in ko jim je odkrito, preprosto domače povedal, da mu kar noče beseda z jezika, ker je toliko, presenečen nad skromno slovesnostjo (ker doslej še ni prisostvoval takemu sprejemu v vrste ZK), si je na mah še bolj pridobil zaupanje vseh fantov. Zdelo se je, da tovariš Leon ni poudarjal zaman, da pričakuje Zveza komunistov od njih, da bodo z vsemi svojimi mladimi močmi pomagali po svojih močeh za dosego dokončnega cilja, ki si ga je zadala Partija. Vzdignil se je mladenič, novosprejeti član ZK, in se v imenu vseh zahvalil za zaupanje in obljubil, da si bodo vsi skupaj prizadevali iti po poti, ki jim jo kaže Zveza komunistov Jugoslavije, organizacija, katere lep jubilej praznujemo letošnje leto. — Ko sva se z Ristom, fantom doma iz sončne Bosne, kratek hip nato, pozdravila in se pomenkovala mi je z zaupanjem povedal, da se bodo oklenili Partije. Kaj je lepšega, ko da so gojenci rudarsko-industrijske šole s sprejemom najboljših dijakov počastili 40-letnico KPJ! Ni dvoma, da jim bo dan, ko so postali njeni člani, ostal v trajnem spominu. Petinštirideset mladih komunistov se je priključilo nekaj sto članom ZK v zagorski občini. - Zares, kaj takega je vredno zapisati. (v) KONFERENCI KOMUNISTOV RUDNIKA TRBOVUE-HRASTNIK Utrjevanje delavskega samoupravljanja IZČRPEN OBRAČUN V HRASTNIKU NAŠA RAZGLEDNICA HM, KAKO DISE VIJOLICEI (Foto: F. Juvan) V petek je bila v Hrastniku letna Vonfereno komunistov hrastniškega obrata rudnika Trbovlje-Hrastnik. Zbrani komunisti so samokritično pregledali dosedanje delo in se pogovorili predvsem o tem, kako naj bi odpravili vse pomanjkljivosti, ki so se ob velikih uspehih še pojavljale. Ugotovili so, da je bilo dosedanje delo namenjeno zlasti vsestranskemu utrjevanju samoupravljanja ln demokracije, pravilnemu razvoju podjetja, kakor tudi življenja v komuni. Komunisti so se med prvimi zavzeli za tesnejše sodelovanje rudniškega kolektiva pri reševanju občinskih komunalnih problemov. Enako so komunisti z vso resnostjo spremljali in pomagali pri delu organov samoupravljanja. Med zelo pomembne uspehe na tem področju prištevajo izvolitev obratnega delavskega sveta, ki je pokazal popolno upravičenost obstoja. Vse njegove dosedanje seje so bile konstruktivne, zelo živahne in so se lahko na njih člani delovnega kolektiva podrobneje .poglobili v problematiko obrata. Tudi seje centralnega delavskega sveta so se precej izboljšale. Člani DS in ‘ostali komunisti so se začeli s problemi rudnika bolje seznanjati. Seveda pa jih čaka sedaj še zelo odgovorna naloga — tesnejše sodelovanje s celotnim kolektivom, ki doslej še ni prišlo do prave veljave. Nekateri delavci žive še vedno v miselnosti, da so oni eno — uprava pa drugo, da so še vedno mezdni delavci. Z vsemi temi bo treba še več dela, za nadaljnji ideološki dvig pa bodo morali poskrbeti tudi komunisti sami. Komunisti se zavedajo, da Je njihovo delo lahko zares uspešno le ob tesnem sodelovanju z vsemi ostalimi organizacijami. Precej so se zavzeli za življenje mladinske organizacije. Ta se je v zadnjem času številčno okrepila, ustanovili so klub mladih proizvajalcev, hkrati pa se je več mladincev-rudar-jev aktivno vključilo v delav- sko in družbeno samoupravljanje. Petkovi plodni konferenci je prisostvoval tudi član OK ZKS Ljubljana tov. Nedog, sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje tov. Ribič in sekre- tar občinskega komiteja ZKS Hrastnik tov. Orožen. Na nekatere ugotovitve s te konference se bomo še povrnili v prihodnji številki našega lista. -jak RUDARJI NAJ DAJEJO TON ŽIVLJENJU KOMUNE Trbovlje, 29. marca. V nedeljo so se zbrali v Delavskem domu komunisti rudnika Trbovlje, kjer so na konferenci obravnavali politično in gospodarsko stanje svojega podjetja. Razen rudarjev — komunistov so se konference udeležili tovariš Jager, zastopnik okrajnega komiteja ZKS Ljubljana, tov. Lojze Ribič, sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje, organizacijski sekretar Janez Železnik ter še drugi domači gostje, V izčrpnem referatu je sekretar rudniškega komiteja tovariš Dominik Kužnik poročal o delu komunistov v trboveljskem rudniku. V prvem delu svojega poročila je osvežil spomin na revolucionarne čase razvoja UJ odbor za proslavo bila °st* sklenil, da bo kre-s*®Teta mladosti na Je h- 'n slcer lz Zagreba, kjer Pred gMgMta -kongres SKOJ. za besv tctn° Palico bodo nato po 8Dll{ 0,1 jadranski obali d« bty 8’ 0,1 tam " Sarajevo. 7. tan,a,bo Mateta v Titogradu, od Mak j krenila prek Tetova v Ua, ,boniJo do Ohrida in Bitnji,. ‘ toaJa pa bo v Skopijo. fetn k Srbije bodo nato Sta-tUho° Jtoltco prenesli v Vojvo Ve,,.' ^Jer Jo pričakujejo v No Mlad ”a!o5nem nestalno s po-«*-. ltoi. deloma močnimi pa- n,‘toi. Hkrati pričakujemo slej močno ohladitev SPREHOD PO SVETU ADENAUERJEV0 SONCE ZAHAJA Vse kaže, da Adcnauerjevo sonce zahaja. O tem sc strinjajo vsi poznavalci nemškega vprašanja in odnosov med Vzhodom in Zahodom. Politika starega zahodnonemškega kanclerja, ki so jo v Bonnu tako skrbno gradili ves čas hladne vojne In ki jo nekateri imenujejo tudi politika sile, že kaže razpoke in vedno več je ljudi na svetu, ki se zavedajo njene škodljivosti. Seveda Adenauer nikakor še ni premagan, še vedno je zelo glasen in nasprotja med Vzhodom in Zahodom so še vedno zelo velika, vendar je upanje, da se bo led, kl že toliko let oklepa Nemčijo, končno le začel tajati, danes močnejše kot kdaj koli prej. Kajti tudi na Zahodu so v zadnjem času začeli Iskati prožnejše, sprejemljivejše- rešitve, in svoja stališča so, čeprav zelo počasi, začeli prilagojevati razvoju ter realnim razmeram v današnjem svetu. Široka mednarodna razprava o nemškem in berlinskem vprašanju, kl se je začela s sovjetskimi predlogi o Berlinu zadnje dni lanskega leta In sc nadaljevala z obiski britanskega ministrskega predsednika Mac Millana v Moskvi, Parizu. Bonnu in Washingtonu, je pretekli teden — z izročitvijo zahodnih not Sovjetski zvezi — prešla v novo obdobje. ZDA, Velika Britanija in Francija so predlagale sovjetski vladi, naj bi 11. maja sklicali v Ženevi sestanek zunanjih ministrov, na katerem naj bi razpravljali o nemškem vprašanju, o mirovni pogodbi z Nemčijo in o berlinskem vprašanju. Kasneje, verjetno že letos poleti, pa bi sklicali še sestanek šefov držav, za katerega se zavzema zlasti Hruščev, zadnje čase pa tudi MacMillan. Vrata za razgovore so torej odprta. Začelo se je obdobje priprav na konferenco. In zanimivo je, da pri teh pripravah nihče več resno ne jemlje Adenaucrjevih zahtev, ki govore o tem, da morajo velesile najprej združiti Nemčijo s svobodnimi volitvami in potlej z vlado združene Nemčije razpravljati o reševanju nemškega vprašanja. Vse kaže, da za sedaj niti ena velesila ne želi združitve Nemčije, kajti kdo bi mogel reči, kam se bo v bližnji ali daljni bodočnosti združena Nemčija nagnila, v katerem bloku ali v kateri skupini držav bo iskala svoj življenjski prostor. Nihče noče tvegati negotovosti, najmanj pa bonnska vlada In njen kancler Adenauer, ki bi z združitvijo najbrž tudi izgubil oblast. Zato danes tudi že na Zahodu priznavajo. di so Adenauerjevc zahteve, naj Ima združitev Nemčije s svobodnimi volitvami prednost pred vsemi drugimi problemi v odnosih med Vzhodom in Zahodom, čisto navadna propagandna gesla, preračunana na učinek v hladni vojni proti Sovjetski zvezi in Vzhodni Nemčiji. Adenauer morebiti nikoli ni mislil, da bo doživel kaj takega, kot doživlja te dni; njegovi močni prijatelji na Zahodu kažejo pripravljenost za sporazumevanje s Sovjetsko zvezo, ne da bi upoštevali njegove bojazni pred sporazumom, in izjavljajo, da svobodne volitve niso edina pot k združitvi Nemčije, čeprav je Adenauer zgradil vso svojo politiko na svobodnih volitvah, ker je vedel, da Sovjetska zveza nikoli ne bo mogla pristati na takšne volitve, ki bi odpravile sedanjo družbeno ureditev v Vzhodni Nemčiji. In sedaj, po vseh teh Mac Millanovih sestankih, pa se na Zahodu. kot kaže, popolnoma stfinjajo, da nemška združitev danes sploh ni realni cilj: vsaj v notah, ki so jih ZDA, Velika Britanija in Francija poslale Sovjetski zvezi- nikjer ni omenjena združitev. In končno so zahodne velesile 'tudi nekoliko pozabile na Adc-nauerjeve izjave, da samo on in njegove vlada predstavljata Nemce obeh Nemčij, pa so — sicer brez formalnega priznanja vzhodnonemške države — izrazile pripravljenost, da se vsedejo za isto mizo s predstavniki obeh nemških držav. Adenauerja zelo vznemirjajo vesti, da na Zahodu pripravljajo nov načrt o rešitvi nemškega vprašanja, ki se bo, kot piše -Wallstreet Journal«, zavzemal za razširitev stikov med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, kar naj bi postopno privedlo do združitve. Dejstva je. da vsa politika kanclerja Adenauerja, pa tudi tista, s katero nastopa v odnosu do Jugoslavije, visi na repu dogodkov. Razvoj nezadržno napreduje in sploh ne upošteva, da Adenauer nasprotuje sporazumevanju, pa tudi taki združeni Nemčiji, v kateri on in njegova klerikalna stranka ne bi mogla vladati. Obenem pa v Zahodni Nemčiji pridobiva vedno več pristašev politika socialnodemokratske stranke, ki ne odstopa od realnih možnosti, nasprotuje blokovski politiki »s pozicij sile« in odpira Nemčiji mirno, izvenblokovsko perspektivo v okviru evropskega varnostnega sistema. In ko se Adenauer trudi, da bi se uprl angleškemu in ameriškemu popuščanju z ustanovitvijo osi Bonn-Pariz in pri teni ne žanje kdo ve koliko sadov, pa se voditelji socialnih demokratov razgo-varjajo s tujimi državniki (pred dnevi so obiskali tudi Jugoslavijo) in iščejo možnosti ter pripravljajo teren, da bi se uresničile konstruktivne pobude za rešitev nemškega vprašanja. Čeprav se dobro zavedamo, da bo pot do normalizacije razmer v Srednji Evropi še dokaj dolga — in- vendar ne tako dolga, če bodo v razgovorih sodelovale tud1 tiste aktivne članice antihitlerjevske koalicije, ki so izven blokov, kot na primer Jugoslavija — se nam zdi pomembno in koristno že samo dejstvo, da so velesile pristale na razgovore in da so počasi začele pozabljati na nekatera najbolj kruta in neizprosna blokovska stališča, /- " Komunistične partije, nato pa prešel na politično in gospodarsko dejavnost rudnika ter na notranja organizacijska vprašanja. Konferenca je ugotovila, da sodelovanje rudarjev v družbe-no-političnem življenju v komuni ne ustreza gospodarski moči in pomenu tega podjetja ter njegovemu prispevku za reševanje komunalnih in drugih problemov v občini. Sama razprava je pokazala, da se morajo rudarji bolj povezati z življenjem in delom komune, in da morajo prav oni dajati ton življenju in utripu komune. — Na konferenci so nadaljevati o uspehih, rdgovg lje razpravljali o uspehih, ki so bili na rudniku doseženi v proizvodnji lansko leto ter v prvih mesecih letošnjega leta, kar je zasluga kolektiva in pa dobrega vodstva podjetja. Delavski svet rudnika se mora še tesneje povezati z delovnim kolektivom in ga sproti obveščati o svojem delu ln bodočih nalogah. Prav verjetno bodo k tej povezavi obilo doprinesli izvoljeni obratni delavski sveti, v Trbovljah ps, kjer so že Izvolili obratni delavski svet na svojem jamskem obratu, oo treba razmišljati o ustanovitvi obratnih delavskih svetov še v ostalih rudniških obratih. V razpravi so obravnavali tudi tarifna vprašanja na rudniku ter bo po novem načinu nagrajevanja vključeno v nagrajevanje po učinku dela 90 do 95 odstotkov vseh članov kolektiva. — Konferenca je nadalje močno poudarila potrebo reševanja stanovanjskega vprašanja, vprašanje HTZ ter vprašanje izobraževanja rudarjev, strokovnega in splošnega. Po izvolitvi novega komiteja Zveze komunistov na rudniku so bili izvoljeni tudi delegati za IV. kongres ZKS, in sicer tov. Franc Naglič, Dominik Kužnik, Milan Kožuh in Zdravko Peško. —0— »Sneguljčica« v Delavskem domu V počastitev 40-letnlce KPJ in SKOJ je gledališče mladih, ki deluje v okviru trboveljske Svobode-Center, preteklo soboto uprizorilo pravljično igro • petjem In glasbo — »Sneguljčico«. ČLOVEK- ČLOVEKU Beseda na zapisnik V urad je prišel starejši mož in 'prosti uslužbenca za pojasnilo. Preden pa je biia uslišana njegova prošnja, je moral razkriti svoje težave. Tega možakar " pri najboljši volji ni mogel storiti z nekaj besedami, uslužbenec pa ni imel časa za poslušanje dolge življenjske zgodbe. »No, pridite že na stvar, Jaz nimam časa,* je referent pretrgal stranko že koj na začetku. »2e, že,« je prosil mož, »toda stvar ne bo jasna ...« Uslužbenca je ta pripomba razjezila, zato se je še bodj na-sršil: »Dajte že vendar nehati z uvodom in povejte na kratko, za kaj gre!« Stranka je pogledala v tla in tiho izmomljala: »V takem stanovanju ne moremo več živeti... « »Ali ste na prioritetni listi?« »Saj to sem vam ravno hotel pojasniti... « »Če niste na listi, je vsako pojasnjevanje odveč.« Mož je zbral ves pogum in zabrusil uslužbencu v obraz: »Vi nečloveško ravnate z ljudmi!« »Kaj ste rekli?« se je razhudil referent in se na pol dvignil za mizo. Stranka se je ustrašila vzkipele je-ze uslužbenca, zato je hotela popraviti svojo prejšnjo izjavo: »Morali bi me poslušati...« Uslužbenec se ni dal omečiti. Izbruhnil je iz sebe; »Rekli ste, da nečloveško ravnam z ljudmi! To bomo dal! na zapisnik... « »Če bi imel staro mamo...« Ko sem se nekoč po glavni trboveljski cesti vračal domov, sem dohitel mamico s sinkom Ob njunem čebljanju pa mi je zastal korak. Nalašč ju nisem maral prehiteti, da bi lahko prisluhnil njunemu razgovoru. Beseda je tekla nekako takole: »Mami, zakaj so nekateri ljudje stari?« Mlada žena je osupnila spričo nenavadnega vprašanja, čez čas pa je le odgovorila: »Mihec, veš, človek je kot cvetica: najprej zraste popek, ta se razcveti, nato ovene in se končno posuši. Vidiš, cvetica oveni in se posuši, človek pa ostari in umre...« »Pa zakaj ljudje ne živijo večno? Jaz ne bi rad umrl.« , »Vsak mora enkrat umreti, le tisto, kar človek velikega in dobrega naredi za ljudi, nikoli ne umre ... « »Kaj?« »Neki človek je Izumil stroj, sa katerim nam je olajšal delo. Spomin na tega človeka, ki Je storil toliko dobrega za nas, ne bo nikoli umrl... « »Mami, če bom imel zelo zelo rad stare ljudi, ali Je to tudi nekaj velikega, kar . ne bo nikoli umrlo?« »Da, sinko.« »Veš, meni je zelo hndo pri srcu, ko vidim, kako se star človek opira ob palico. Ce bi imel staro mamo, bi se vedno opirala ob mene in sploh ne bi potrebovala palice ... « Mali deček bo kmalu postal fant. Ce bo vedno spoštoval stare ljudi, bo velik človek, vreden življenja. »Dragi tovariš, kmalu okrevaj!« Vedno je prihajal med prvimi na občne zbore svojega društva. Tudi tokrat bi bil rad med svojimi znanci. Na občnem zboru. Kako rad bi zapustil tisto belo bolniško posteljo v oddaljenem kraju ... Bil je ves na trnju. Tudi tovariši v starem kraju na svojem občnem zboru niso pozabili nanj. Saj so ga poznali. Vedno je sedel tam v kotu dvorane, uprt na svoje težke dlani. Hudo jim je bilo. Sredi občnega zbora so sklenili, da mu bodo poslali pozdravno pismo. Že naslednjega dne je prejel v bolnišnico lepo, obširno pismo o občnem zboru z najboljšim' željami vseh članov društva, da bi čimprej okreval. Njegove oči so se orosile. Spoznanje; da ga niso pozabili niti zdaj, je bilo zanj najdragocenejše. Z današnjim dnem pričenjamo objavljati stalno rubriko ČLOVEK — ČLOVEKU, v kateri bomo prinašali vse poljudno napisane sestavke o sončnih in senčnih straneh v odnosih med ljudmi. Rubrika ima torej namen, slikati tudi drobne stvari v medsebojnih odnosih, ki odkrivajo bodisi nekaj novega, socialističnega, ali pa opozarjajo na oslanke starega, preživelega. — Prosimo vas. dragi bralni, da sode lujete v tej rubriki in s tem prispevate k večji zanimivosti našega lista. Nova rubrika naj bo torej nadomestilo za Halo 91, ki smo j > onustMI zato, da bi v vsebini lista lahko napravili majhno spremembo. Ko smo pred tednom objavili kratko poročilo našega reporterja o vodnem zakladu pod Kumom, je le-to vzbudilo med našimi bralci vrsto vprašanj. Predvsem: kje je ta jama, kdo jo je prvi odkril, kdo izmed potapljačev se je najprej zažrl v vodno žrelo in kako bodo Trbovlje prišle do čiste pitne vode, ki je zdaj v Mitovškovi jami pomešana s površinsko. O vsem tem govori današnji prispevek našega sodelavca. dila, potapljač lahko pljuskne v vodo in se potopi. Nekaj metrov še vidimo njegove obrise, ko se meter za metrom izgublja v vodni prostor. Končno ostane le še luč. In. HALO! HALO! ZADOVOLJSTVO NAD VODO Nedaleč od kraja, kjer se Mitovškov slap z vso silo spusti pod cesto proti Savi, se pri trboveljski ribarnici zareže v breg peš pot, ki drži do samotne Kosmove domačije, zatem pa naprej proti skalnatemu pečevju. Tam, kjer se to najbolj visoko in najbolj navpično vzpne, je skrita v senčnem kotu vdolbina, iz katere priteka zelenkast potoček. »Na cilju smo,-« z olajšanjem povedo domačini, ko s številno opremo — s potapljaškimi oblekami, z zračnimi tlačilkami, z obilico nahrbtnikov in cevi — prispemo v ta breg. Takoj smo z osemčlansko ekipo iz Ljubljane pri jami. Uganki, ki sta se ves čaš poti podili po naših glavah o tem, kakšen bo dostop in kakšna bo voda, sta rešeni. Vodja jamarjev je presenečen in zadovoljen. Takšne, tako čudovito čiste in zelene vode že dolgo niso doživeli. Potapljači bodo imeli mnogo lažje delo. Ob takšni vidljivosti je potapljanje užitek. — Halo, Mišo, me razumeš? kriči Gams skozi telefon. — Fantje, zrak! Tlačilka hitreje dela, potapljaču Mišu primanjkuje zraka. — Na odru sedi drug potapljač, da priskoči na pomoč prvemu ob morebitni nesreči. Po osmih minutah smo uzrli iznad vodne gladine MiŠevo marsovsko glavo. Pripoveduje prve vtise izpod vodne gladine. ' SAMO LUC Pred nekaj dnevi so trboveljski komunale! nad več (tudi do sedem) metrov visoko vodno gladino postavili med zavitimi skalami leseni previs do prostornejšega lesenega odra nad sedem metrov globoko vodno gladino, kjer skala zapira nadaljnjo pot. Ob desetih smo na tem odru z napetimi živci sledili poslednjim gibom rok okoli »človeka-žabe« v gumijasti potapljaški obleki. Koliko opravkov! Preizkusiti je treba telefon, ki bo najbolj neposredna vez s človekom v vodnih globinah in ekipo, preizkusiti je treba tlačilko, ki bo ves čas njegove »vodne pustolovščine-« skrbela, da bo imel dovolj zraka, še enkrat je treba pritrditi vse vezi na obleki, da bi v notranjost ne prodrla voda. Potem je treba navezati na roki še kompas in električno svetilko. Sele nato lahko padejo zadnja navo- Njegove besede se čudno lomijo. Na potapljaču je pustil odsev napor, ki ga je prestal pod vodo. Okoli deset metrov globoko je pritisk že zelo velik, zlasti na ušesa. Popoldne se je potapljač Mišo še enkrat spustil v vodo, da bi prelikal del stene. Nenadoma se je voda zmračila. »Halo! Mišo!« kliče tovariš pri telefonu. Spet. Nič. Končno vendarle. Ko se je dvignil, je povedal, da se je pri eni izmed sten odtrgala skala. Za Mišo je bil dvakratni spust v vodo dovolj. V njegovo obleko je zlezel Boris. Mišo mu je natančno opisal celoten položaj vodnate špilje. On naj bi tokrat preiskal desno steno. Pri vsej nedeljski akciji je šlo za ugotovitev izvirka talne vode, ki naj bi napajal trboveljski vodovod. Ko je bil Boris že globoko v vodi, smo prisluhnili pogovoru po telefonu. »Boris, še bolj naprej! Ne na dno..., pravilna smer, da, to je desna stena, zdaj se spusti do globine sedem metrov... preceni širino od ene do druge stene... ne, na levo... Preiskuj desno steno! Po šestih minutah se je prikazal za hip na površje, nato pa se je spet spustil v vodo. Po telefonu je znova sprejemal navodila: »Zakaj greš v špranjo? To je slabo!« Potapljaču se zgodi, da včasih izgubi čut za orientacijo. Se en potapljač se je to popoldne spustil v vodo. Zvečer smo se že v trdi temi znašli zunaj. Lahko rečemo, da njihovi nedeljski spusti niso predstavljali samo dobro mero drznosti. Hkrati so zahtevali tudi velik napor in natančnost pri opazovanju podzemeljske špilje pod Kumom. Njihove ugotovitve krajev izvirkov so gospodarske pomembnosti. Trboveljska občina namerava uporabiti to vodo za novi vodovod, ki ga bodo začeli graditi letos. Ker pa je treba talno vodo popolnoma ločiti od površinske, bo treba velikih denarnih sredstev za zgraditev rova s cestne strani pri Savi, po katerem bodo spustili vso površinsko vodo v Savo. Člani slovenskega društva za raziskavanje jam so tako razrešili uganko, ki dolgo ni dala miru domišljiji ljudi tam okoii. Nekoč se je že zbrala posebna »ekspedicija« trboveljskih »jamarjev« in se odpravila v nekajmetrsko vodno vdolbino z navadnim koritom za parjenje prašičev. Spotoma so merili globino. Sedem metrov, deset metrov. Na kraju, kjer so se v nedeljo spuščali v globino potapljači, so se ustavili. Pot jim je zaprla skala. Njihova preko deset metrov pa ni desegia tal... Razmišljali so o razstrelitvi skale, o novi, veliki podzemeljski dvorani, ki naj bi se skrivala za njo. Potapljači so ugotovili, da gre le za dolgo, razmeroma ozko špiljo, ki je z vseh strani zaprta. Neznanke pod Kumom ni več. -jak PRVI ZASAVSKI ZNANSTVENIK i • a KAKO NE BI TEKNILA DOBRA MALICA, SO SE DELAVKE IZ HRASTNISKE STEKLARNE (Foto: S. Šuštar) ZASMEJALE Večo so dale že precej pomembnih kulturnih delavcev. Nekateri od njih so šli v svet in proslavili s svojimi deli rojstni kraj, pa tudi vso našo dolino in celo deželo. Med prvimi, ki se je uveljavil v znanstvenem svetu, je bil pisatelj in filozof Matija Hvale, ki je bil že pred nastopom prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja (1508—1586) slaven učenjak, prizadeven vzgojitelj mladine, profesor in celo dekan dunajske univerze. Rojstno leto filozofa in pisatelja Matije Hvaieta ni ugotovljeno. saj Je njegova biografija še precej neraziskana. Doslej Matije Hvaieta še ni prikazal niti Slovenski biografski leksikon. Se največ geadiva je o njem zbrala prof. Alma Sodnik-Zupanec. BISTRI SIN TLAČANA Z LJUBEKA Hvale.se je rodil na Vačah, bržkone je bil sin tlačana bližnje graščine Ljubek, ki je danes v razvalinah. Tiste čase na slovenskem ozemlju ni bilo višjih šol, zato je odšel nadarjeni Matija na študij izven domače dežele. Obstal je na Dunaju, ki je bilo takrat ne samo glavno cesarsko mesto, temveč je imelo vseučilišče že od leta 1365. IN PISATELJ PROFESOR ŽE LETA 1500 ZA DVIG PRODUKCIJE REALNO NAGRAJEVANJE Matija Hvale je postal na Dunaju leta 1502 — šest let pred Trubarjevim rojstvom vseuči-liški profesor in je poučeval fi-loeofsko-prirodoslovne vede. Bil je magister artistične fakultete. V tedanjem prosveti nenaklonjenem času, za časa avstrijskega cesarja Maksimiljana, profesorski stan ni imel kaj donosnega zaslužka. Zato je bil Hvale zaposlen tudi pri vodstvu študentovskega Internata, da si je s tem izboljšal neugodno gmotno stanje, v katerem so takrat morali živeti nekateri univerzitetni predavatelji. DEKAN DUNAJSKE FILOZOFSKE FAKULTETE Na konferenci članov Zveze komunistov v hrastniški Steklarni so ocenili celotno delo kolektiva, uspehe in neuspehe v podjetju, mnenje je pa, da so premalo razpravljali o nekem važnem vprašanju, ki danes o njem največ govore — namreč o pravilnem nagrajevanju dela. Važno je, kako se za delo nagrajujejo posamezni oddelki v tovarni in posamezna delovna mesta. Na konferenci so mnogo razpravljali o delu v posameznih organizacijah ln društvih, ne pa o zgoraj omenjenem vprašanju, ki je bistvenega pomena. Ker so člani Zveze komunistov kolektivno, odgovorni za politično stanje v delovnem kolektivu, je važno, da povedo svoje mnenje o nagrajevanju dela na sestankih osnovnih organizacij in sestankih po tovarniških oddelkih. Gospodarski uspeh kolektiva določenega podjetja je v mno-gočem odvisen od pravilnega nagrajevanja posameznikov. Delovni' kolektiv Steklarne Hrastnik je letošnje leto sprejel na svoje rame velike obveznosti do družbe, namreč da opravi planske naloge svoje tovarne, na drugi strani pa da skonča pri rekonstrukciji Steklarne njeno prvo etapo in da prične obratovati nov oddelek talilne dvorane. — Tov. Klanjšek je opozoril, da bo moral steklarski kolektiv, ki je lansko leto dosegel velike uspehe v proizvodnji, letos Izkoristiti vse možnosti na področju varčevanja, prav tako pa je potrebna racionalizacija v proizvodnji. Naloge kolektiva oziroma tovarne glede Izvoza steklarskih Izdelkov so letošnje leto še enkrat tako velike, kot so bile 'ani. Treba bo storiti vse, da se sprejete obveze v celoti izvrše. Razprava m poročila na konferenci pa so negativno ocenila delo sindikalne podružnice v tovarni, saj je bila le-te aktivna le na področju materialnega oskrbovanja članov pre malo oa je storila za pravilne tolmačenje ln prenašanje sklepov delavskega sveta oziroma upravnega odbora na celotni kolektiv Steklarne. Prav tako je podružnice premalo obravnavale vprašanje nagrajevanje s svojim celotnim članstvom. Organizacija Zveze komunistov tovarni se je v obdobju od leta 1945 do danes zelo razširila, saj se je število členov, ki Jih je bilo tedaj 4, v štirinajstih letih dvignilo na 160. Samo v zadnjem času je Zveza komunistov sprejela v svoje vrste 54 novih članov, med katerimi je 117 delavcev. Poudariti je treba, da v Ste- klarni zelo uspešno delata klub mladih proizvajalcev In mladinska organizacija. Konferenca je bila na splošno prav uspešna, saj je v razpravi sodelovalo precej članov. — Nadaljnje napotke za delo sta dala sekretar mestnega komiteja Zveze komunistov tov. Marijan Orožen ln član okrajnega komiteja Zveze komunistov tovariš. Fele. Na sestanku so končno Izvolili 11-članski komite, na kongresu ZKS pa bosta zastopali organizacijo tov. Marija Spe-gllč in tov. Julija Smodič. R. V. Rojak z Vač je užival v znanstvenem svetu in med predavateljskim zborom dunajske univerze pomemben ugled, zato je bil 12. aprila 1510 izvoljen za dekana filozofske fakultete. Kot dekan je predlagal v posebnem spisu navodila za reformo filozofskega študija, ki ga je naslonil prvenstveno na proučevanje prirode, Ln ne logike, .kakor je bilo v veljavi do takrat no bolnišnico, kamor so sprejemali za kugo obolele dijake. Ker je delal in ukrepal hitro, je bila ta bolnišnica za nalezljive bolezni odprta že prihodnje leto. S tem svojim dejanjem sl je pridobil rojak z Vač mnogo priznanja. . Mož je Imel velik smisel za organizirano delo ln je bil že tedaj nekak predhodnik organiziranega dela z mladino. Čeprav je bil učen mož na visokem znanstvenem položaju, se ni branil in otepal ročnega dela. Ob neki priliki, ko ni dobil pravočasno denarja, da bi osna-žll fakultetne učilnice, je sam zbral svoje stanovske tovariše, univerzitetne predavatelje ln štpdente, nato pa so začeli 9 pospravljanj em šolskega po- slopja ln so ob tisti priložnosti prebelili še učilnice, da ne bi bil videz šolske stavbe ln predavalnic v sramoto predavateljem ln dijakom. Ko mu Je potekla poslovna doba dekana dunajske filozofske fakultete, je za svoje spretno šolsko in organizacijsko delo prejel od šolskih oblasti pohvalni dekret lika knjižna redkost. Ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica ima vendaite dva Izvoda. En izvod te knjige imajo v Nacionalni knjižnici n* Dunaju, medtem ko je dunajski univerzitetna knjižnica nima. Matija Hvale se je po običajih tiste dobe podpisoval z latinskim imenom kot Mattiiias Qualle ex Watsch Carniolanus. kar pomeni, da se je sam priznaval za rojaka z Vač in pa rodu lz kranjske dežele ter je ponašal kot Kranjec z Vač-Jože Zupančič POZIV MATIJA HVALE KOT PISATELJ MATTHIAS QUALLE OB VELIKI KUGI LETA 1510 V času velikega razsajanja kuge — bilo je to leta 1510 — se je spretni Hvale izkazal tudi kot dober organizator. Za svoje dijake je ustanovil poseb- Fllozof ln profesor Matija Hvale pa se je uveljavil tudi v širšem znanstvenem svetu z učeno knjigo o filozofiji, ki je Izšla leta 1513 ln so jo znanstveniki precenili, da je med najboljšimi filozofskimi deli tedanjih časov ln plod dolgoletnega študija. Ta knjiga o problemih filozofije je bila natisnjena v mestu Hagenau v Alzaciji pri tiskarju .Henriku Gra-nu, založil pa jo je knjigarnar Janez Rynman in je danes ve- JAZ, ŠTIPENDIST. ODKUPUJEMO STARO SREBRO (KOVANCI) PO NAJVISJIH DNEVNIH CENAH. ZLATARSTVO Trbovlje Bojim se, da mi ne boste verjeli: že štiri leta sem na univerzi, ves čas prejemam štipendijo podjetja, pa še sedaj ne vem, natanko, s kakšno dejavnostjo se ukvarja moj bodoči kolektiv. Priznam: za to sem tudi sam kriv, zakaj toliko bi pa že moral pokazati zanimanja, da bi zvedel vsaj najosnovnejše stvari o podjetju. Sicer pa mi dovolite, dragi bralci, da v nadaljevanju izpustim vprašanje krivde In se omejim samo na dejstva. Pred štirimi leti sem pismeno zaprosil za štipendijo. Ce z mesec ali dva, ne spominjam se točno, ml je podjetje odgovorilo, da mi je odobrena štipendija v znesku 5.000 dinarjev, samo da moram prej še podpisati pogodbo, priloženo obvestilu. Ker ni bilo v pogodbi nič takega, v kar ne bi smel privoliti, sem lepo podpisal dokument in ga vrnil podjetju, seveda z mojo prisrčno zahvalo. Na koncu koncev sem bil hvaležen delovnemu kolektivu, ker je vnesel v pogodbo določilo, da bom moral biti po zaključku študija štiri leta zaposlen v podjetju. Tako ml vsaj v času študija, sem mislil sam pri sebi, ne bo treba živeti v strahu, kam bom šel v službo, ko bom imel diplomo v žepu... To je pravzaprav vse. Podjetje mi Je vsa štiri leta v redu nakazovalo štipendijo, nikdar pa se ni nihče zanimal zame, kako živim, kakšne težave Imam pri študiju in podobno. Resnici na ljubo, mene to ni niti preveč motilo, dokler nisem prvič pomislil, da ni več daleč čas, ko bom potrkal na vrata podjetja zaradi zaposlitve. Začelo me je skrbeti in nekega dne sem se odločil napisati pismo, da bi zvedel kako ln kaj. V odgovoru so ml sporočili, da še ne vedo, kaj bom delal in da bom to zvedel, ko bom nastopil službo. Po pravici povedano, odgovor me Je razočaral ln mi dal misliti o sebi in štipenditorju. Sam pri sebi sem razmišljal: podjetje me že štiri leta štipendira, pa še ne vem, kje me bo zaposlilo. Morda me sploh ne potrebuje? Bržkone je že dobilo pravnika večjo prakso in jaz si bom lahko svobodno izbiral zaposlitev. Ali pa opravlja pravniške posle kdo brez ustrezne Izobrazbe in ves trepeta ob misli, da bi ga jaz zamenjal? Vse je mogoče. Na univerzi sem slišal mnogo načelnega o delavskem samoupravljanju, kaj več konkretnega o tem pa ne vem. Sploh si ne morem predstavljati dela organov delavskega samoupravljanja v praksi. Le zakaj niso smatrali za potrebno (nisem smatral za potrebno!), da bi me kdaj pa kdaj povabili v podjetje, vsaj v času počitnic, da bi se seznanil z življenjem kolektiva? Prepričan sem, da sc v tem primeru danes ne bi bal nastopa službe, ker se mi delo v podjetju ne bi zdelo tako tuje in težko. Tudi zastopniki podjetja, ki so često prihajali po službenih opravilih v Ljubljano, bi me bili lahko kdaj obiskali, me poučili o problemih podjetja in se pozanimali za moje težave. Nekatere občine so kdaj pa kdaj organizirale razgovor s štipendisti o gospodarskih in drugih problemih. To je pomagalo, da študenti niso bili tako odtrgani od življenja svoje komune, prek akademskega kluba pa so lahko dali tudi skromen prispevek pri razvijanju političnega, kulturnega In sploh družbenega življenja domačega kraja. Oh, kako lepo bi bilo. če bi bila kaj takega organizirala tudi naša komuna ln jaz se danes, ko se pripravljam na spopad s pravim življenjem, ne bi počutil tako klavrno! {Štipendist Republiški odbor za proslav« 40-letnice KPJ v Sloveniji pripravlja skupaj z Zgodovinski*® arhivom CK ZKS In Muzejem NO razstavo »40 let obstoja Komunistične partije Jugoslavije' ln s tem v zvezi poziva vse tovariše, ki razpolagajo s kakršnimi koli materiali zgodovinske vrednosti lz dobe delovanja Komunistične partije Jugoslavije 1919—1959. Pododbor za razstavo bo lahko koristno uporabil prav vse. kar se nanaša na delovanje Partije na raznih področjih javnega življenja, to je pisan« In tiskano iradivo (zapisnik« pisma, beležke, dopisi, okrožnice, poročila, letaki, brošure, ta sopdsl, revije, knjige — zlasti take z rokopisnimi pripombam1' fotografije, članske Izkaznic«' propustnice in osebni dokume« tl, skice, zemljevidi). Se bolj h® odbor potreboval predmet? k<^ zastave in uniforme raznih' društev, žige, razmnoževalne aPa' rate ln Ilegalno literaturo. Stance, torbice in kovčke, predmete, ki so jih ljudje Izdelali uporabljali v zaiporlh im internacijah, orožje, opremo iz bu» kerjev, bolnišnic in tebn*. predmete za maskiranje, pre«' mite za muč nje borcev za sv<£ bodo, priprave za sabotažo, P salne stroje, črke ln ostale 11 skarske pripomočke itd. da vsak kos, ki 0® d«* Prosimo, pošljete, pa naj bo to pisan kument ali predmet, zanesljiv” dokumentirate, se pravi, nata« ko poveste, kdo ga je upora Ijal, v kakšne namene, kdaj druge podrobnosti. Na fotogra fiJI k številkam legalna ln i* galna Imena. Vse, kar želite oddati, ali prinesite osebno v Z8°~Z, vinski arhiv CK ZKS, Ljubija na. Trg revolucije 1. Materiale odkupujemo sprejemamo v posojilo. Odb jamči za vrnitev Izposoje« materialov. Od materialov, "J jih bo možno preslikati, bo« tovariši poleg svojih material® prejeli še nove koplje z i®1^ časno povrnitvijo vseh sfcrošk« pošiljanja. Fotografije, vrne«1 v 14 dneh, ostalo po razstavi* Materiale pošljite ali pa SP®^ ročlte naslove, kje «e nahajal ’ čimprej ali vsaj do 15. apr' , 1959 na naslov: Zgodovin®^ Pripomba uredništva: Avtor pisma »Jaz štipendist...« je uvodoma zapisal, da bo izpustil vprašanje krivde, pa jo je nedvoumno razkril in se tako izneveril sklepu. Njegovo pismo je vsekakor poučno, samo škoda, da ni navedel vsaj občine, če sl že ni upal razkriti ime podjetja... na arhiv CK ZKS, Ljubljana, revolucije 1, tel. štev. 23-571-Prosimo tovariše, da se odz®^ vejo temu pozivu in tako Pr} spevajo h kvaliteti naše p8rvv ske razstave ln bodočega žeja revolucije. Republiški odbor za proslavo 40-letnl«* KPJ v Sloveniji čd >£iiifc do (foteHc PIONIRSKI KOTIČEK Tople malice za delavce zadovoljn-l so zadnje čase delavci trboveljske Cementarne, kjer so storili vse potrebno, da oobe delavci za malico tople obroke, in to za 40 Omarjev. Toplo hrano prinašajo tudi v cementar-JhsKi kamnolom Vasle In Retje. V tovarni imajo JdPlo malico dopoldne in popoldne, v nočni tretji-m dobe delavci samo toplo kavo. Tudi v Elektrarni imajo lepo urejeno za prlpra-/djoplih malic za svoj kolektiv. Za 40 din dobi ™alk delavec in uslužbenec med službo topli obrok orea1e. ki se prinaša na delovišče posameznikov. Remont v trboveljski cementarni Te dni so šli v trboveljski Cementarni v generalni remont. Z njim bo vendarle prišlo do prepotrebne rekonstrukcije in obnove tovarne, ki naj zagotovita, da se bo produkcija tovarne v letu 1661 dvignila Z remontom bodo kajpak pohiteli *aj*i vsak dan, ki ga pridobe, pomeni toliko ton cementa več. Zaključek seminarja na Kleku . Pretekli petek so na Kleku nad Trbovljami končala s petdnevnim seminarjem za sindikalne voditelje v Trbovljah. Le-ti so se v petih dneh seznamu z važnim znanjem o delitvi dobička v gospo-"?mkih organizacijah, o družbenem planu in o •piosnih nalogah sindikalnih delavcev, med njimi e nalogah glede izobraževanja. — V petek sta tečaj-“tke obiskala tudi predsednik In podpredsednik "Trajnega sindikalnega sveta iz Ljubljane in se o ‘ecaju pohvalno izrazila. Ljudska univerza v Trbovljah se preimenuje Prejšnji teden je bila seja odbora Ljudske univerze v Trbovljah, na kateri so obravnavali dejav-j"Jst te ustanove. Bilanca dela Ljudske univerze je Plodna, saj je bilo od meseca decembra do marca ** Predavanj z vseh področij znanosti m vede s si?*00 udeležbo 3500 ljudi, ali povprečno 120 poslušalcev na vsako posamezno predavanje. Na seji f? nadalje sklenili, da se izobraževalna akcija raz-*lri tudi na obrobne predele Trbovelj ln da v kra-,u Pričnejo z večerno delavsko gimnazijo. Na seji so mnogo razpravljali o klubskem m za-jjavnem življenju po naših društvih, zlasti Svobo-r, ■ ter sklenili v tej smeri nuditi vso pomoč organizatorjem klubskih prostorov. — Ljudska univer- se je na predlog predsednika Ada Naglava pre-“nenovala v Delavsko univerzo. Hrastnik Šestdnevni seminar. — Občinski sindikalni svet •C za boljše delo v sindikalnih podružnicah priredil za člane predsedstva in predsednike sindikalnih or-|®hizacij šestdnevni seminar, na katerem so pre-neiali vsa bistvena vprašanja dela na sindikalnem Področju. Razstava steklarskih izdelkov. — Klub mladih {"fizvajalcev iz Steklarne v Hrastniku bo v okviru gjjzohtev v počastitev 40-letnice KPJ priredil me-epa maja razsavo steklarskih izdelkov v Trbovljah. , u° bo tudi obdaril vse otroke padlih borcev NOV j Praktičnimi steklarskimi izdelki, ki so v glavnem ze Pripravljeni. Nov način dela v Steklarni. — V hrastniškl steklarski tovarni j'e uspel nov način izdelovanja električnih stropnih razsvetijavnih teles tplafonjer). Do sedaj so Izdelovali samo razsvetljavo e krogle na tako imenovanem stroju LAICA, — To ime so steklarji stroju dali sami. Stroj bo v bodoče v znatno večji množini izdeloval prepotrebno razsvetljavo steklo in tudi ceneje. R. V. Mladinci v Timi bodo pomagali graditi šolo PRED NEDAVNIM SO v Timi nad Savo ustanovili mladinski aktiv. Na svojem prvem sestanku so mladinci iz Tirne sklenili, da bodo aktivno sodelovali pri gradnji nove šole in da bodo še bolj razširili svoje vrste. Hkrati sl žele v bodoče več kvalitetnih predavanj z različnih področij, zlasti pa iz kmetijstva. Mladinci so pred kratkim že ustanovili dramski krožek in trenutno pripravljajo Finžgar j e vo delo •Razvalina življenja«. V bližnji bodočnosti bodo ustanovili še šahovski in strelski krožek. Mnogim je lahko marljiva mladina iz Tirne za vzgled! (B. E.) Lovci na pravi poti PRED KRATKIM 80 Imeli člani lovske družine Izlake v koči na Vrhu nad Zagorjem redni letni občni zbor. Lovci so razpravljali o "delu organizacije v preteklem letu ln o bodočih načrtih, med katerimi zavzema glavno mesto pospešeno čiščenje lovskih stez, nadalje obnovitev koče, zareditev fazanov na njihovem področju in proslave 40-letnice KPJ, 25-letnice lovske organizacije v Posavju in 10-letnlce obstoja njihove družine. Obravnavali so .tudi perspektivni načrt, ki ga je UO lovske zveze Trbovlje s sedežem V Krškem sprejel na svoji seji, 3. februarja letos. Upamo, da bo lovska družina na Izlakah, ki ima v svojih vrstah same rudarje, tudi letošnje naloge dobro izpolnila. (R. P.) -—-------------------:—---------------- TURIZEM V BREŽICAH V Brežicah je imelo pred dnevi Turistično društvo svojo redno letno skupščino, na kateri so člani razpravljali o dosedanjem in bodočem delu društva. Slaba udeležba je pokazala nerazumevanje članov in ostalega občinstva za to športno organizacijo, ki ima pred seboj lepe perspektive in pomembne gospodarske naloge tako za samo občino kot za ostalo Spodnje Posavje. Upajmo, da bomo sčasoma le prebili led in pokazali mladini, da lahko prav ona pričakuje največ sadov dosedanjega dela te organizacije, zaradi česar J?i bilo prav, da se priključi tudi k setvi. Žal potrebnega razumevanja trenutno še ni opaziti/ Društvo razpolaga s poldrugim milijonom dinarjev, s katerim denarjem namerava urediti kopališče na reki Krki ob sotočju s Savo. Kopališče naj bi bilo čimbolj naravno, da bi s svojo pri rodno lepoto privabljalo goste. Ce tx) društvu uspelo dobiti od republiške TZS obljubljene 4 milijone dinarjev, bo pričelo graditi turistični del zdravilišča Cateških toplic v okviru obstoječega programa. Že do letošnje sezone namerava postaviti nekaj weekend hišic in z njimi znatno zvišati nočitveno kapaciteto v kraju. To bo pomenilo že kar lep gospodarski in siceršnji napredek Sp. Posavja. Društvo se je nadalje zavzelo urediti v gradu Orešje na Bizeljskem klimatski zdraviliški dom, ki je pravzaprav že pripravljen, treba je v njem le še namestiti potreben inventar, tako da bi v' začetku letne sezone lahko pričel obratovati v polnem obsegu. Treba pa je opraviti še razne manjše formalnosti, tako n. pr. skleniti pogodbe z zavodi soc. zavarovanja, ki bodo pošiljali svoje zavarovance v novi zdraviliški dom na okrevanje. M. D. R A D I O Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter 06 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 7.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljaj o« ob torkih, četrtkih ln sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo Dobro jutro, dragi poslušalci, pester glasbeni spored pa vsak delavnik od 6.00 do 7.00. NEDELJA, 5. aprila 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Grimm-Sajko: Mizica, poigrni se; 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 »Iz narodne skrinje« (Prenos javne oddaje); 13.30 Za našo vas; 15.25 Operetni zvoki; 16.30 Slovenski samospevi; 17.30 Radijska igra — Zvonimir Bajslč: Goljufa (ponovitev); 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe. PONEDELJEK. 6. aprila 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja; 9.20 Umetne in narodne pesmi poje obrtniški zbor »Enot- nost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija; 10.10 Pol ure z našimi pevci; 11.00 Vasilij Mirk: Katrica (Poje Slovenski oktet); 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Z obrazom proti viharju; 12.00 Havajski zvoki; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Velika skrivnost; 17.10 Popevka tega tedna; 18.30 Športni tednik; 20.00 Pisan spored zabavne glasbe. TOREK, 7. aprila 8.05 Koroški pevski zbor p. v. Pavla Kemjaka; 9.45 Veseli godci; 10.45 Za dom in žene; 11.30 Oddaje Za otroke; 12.25 Ciganski napevi; 14.00 Vedre melodije; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.40 Humoreska tega tedna — Pan Papaduka; Osebnost; 18.00 Družinski pogovori; 20.00 Skladbe hrvatskih avtorjev.« SREDA, 8. aprila 8.05 Popevke, ki jih radi poslušate; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 10.10 Znani pevci —znane popevke; 11.00 Poje Komorni zbor RTVL p. v. Milka Skoberne- MIIMOGREOIE POT IZ ZAGATE V našem častniku večkrat obravnavamo varnost pri delu, nesreče, ki so se pripetile delovnim ljudem na njihovih deloviščih, izgube, ki nastajajo spričo pogostih nezgod ne le za podjetje, marveč tudi našo skupnost. Konec koncev pa je moč materialne izgube nekako preboleti, čeprav se vse dežele na vse kriplje prizadevajo odpraviti ali zmanjšati nezgode pri delu — toda pomislimo na človeka, ki se tako hudo ponesreči, da postane invalid nepazljivosti pri delu, kajti z njim je prizadeta tudi njegova družina. Zato je razumljiva skrb naših delovnih kolektivov, da na ta ali drug način zmanjšajo nezgode pri delu in obvarujejo prvenstveno ljudi, seveda pa tudi premoženje pred večjo, škodo. V zagorskem rudniku so sklenili vse tiste delovne ljudi, ki se laže ponesrečijo, morda na prstu, nogi ali na kakem drugem delu telesa, v ča/su bolezenskega dopusta šolati, oziroma učiti, kako naj se v Prihodnje bolj varujejo pred nesrečo pri delu.. Seveda bi bilo ideaineje delavce' že prej toliko poučiti, da do nč-zgod sploh ne bi prišlo. Ker pa tega verjetno nikoli ne bomo dosegli, je praksa zagorskega rudnika tudi zanimiva. Vsak, ki se laže ponesreči, tako ne more delati, čemu ne bi varnostna služba izkoristila delavčevega počitka za poučevanje o večji pazljivosti pri delu. Tako zdaj menda že več mesecev prihajajo vsi lažji ponesrečenci na razgovore o tem, kako naj se v bodoče varujejo podobnih in drugih nesreč. Kot smo zvedeli ondan na rudniku, kpkih Posebno vidnih rezultatov še ni opaziti, število letošnjih nesreč pri delu pa je že v rahlem upadanju, kar je vsekakor razveseljivo, in je moč trditi, da šolanje ponesrečencev le nekaj pomaga. Resda je to le ena pot iz zagate, kako v bodoče še bolj zmanjšati delovne nezgode. V drugih kolektivih bi kazalo razmišljati o drugačnih načinih boja za zmanjšanje števila nesreč pri delu. Se vedno bo najboljše sredstvo preventivno ukrepanje: torej pouči človeka prfej, pa se ne bo Ponesrečil. - Zanimivo je, da so v nekaterih podjetjih skušali uvesti redno poučevanje o varnosti pri delu. Vsi tisti delavci, ki jim je varnost pri delu prav tako dragocena kot njihovo zdravje, so prihajali k rednim učnim uram, tisti pa, ki so se zanesli na lastne izkušnje ali so Pa mislili, da se jim ne more pripetiti kaj podobnega, so seveda raje ostajali doma. Navadno — vsaj praksa tako pove — pa je med tistimi, ki nočejo pouka o varnosti pri delu, največ nezgod, hudih ali lažjih. Zatorej še vedno velja staro preizkušeno pravilo: nikdar ne znaš in veš dovolj, da pa bi vedel_ več, se je treba nenehno učiti in pridobivati novo znanje. (v) »MOLČEČA USTA« V ZAGORJU Dramska sekcija zagorske Svobode je v tej sezoni pokazala mnogo veš j o živahnost, kot smo Jo pričakovali. Pomlajena igralska družina se je tudi številčno močno okrepila in ji je uspelo študirati kar tri odrska dela hkrati, pridobila pa si je po nekaj uspelih nastopili stalen krog gledalcev. Prejšnjo soboto je bila premiera Harrisovega dela MOLČEČA USTA, ki ga Je po nemški predelavi Walterja Firnerja poslovenil zagorski rojak Mile Klopčič. Delo je režiral mladi režiser Janez Bren, ki Je uspel iz Igralcev izvabiti karakterne posebnosti in finese posameznih vlog. Posrečena zasedba je razen domiselne scene pripomogla k nadvse uspeli uprizoritvi. Zvočni vložki z magnetofonom so dogajanje na odru zelo lepo dopolnili. V razmeroma kratkem času je Igralcem uspelo obvladati tekst in se vživeti v posamezne vloge tako živo, da je delo postalo harmonična celota in pri gledaclh doseglo to, kar Je avtor hotel. Vlogo neme deklice Belinde McDonaldu ve je doživeto podala Nada Godec ln Je bila hkrati deležna naj večjega aplavza. Vživela se je v dušo nemega človeka In poglobila v govorico z znamenji povsem naravno in neprisiljeno. Enako dobro je predstavil dr. Jacka Robertsa Janez M »ser — nova pridobitev družine — ki je brez karikiranja upodobil zdravnika in potegnil publiko na svojo stran. Loclty McCormik (Viki Drnovšek) in Stella McGuirova (Vida Bokal) sta se odlikovala v dikciji in pokazala, da imata že precej Igralske rutine. Ugajali sta nadalje gospa Lutzova (Silva Bokal) in gospa McK^eJeva (Ida Tomažič) kot spletkarki in klepetulji, ki sta svoji vlogi res dobro odigrali ln postavili dogajanje v vzdušje, ki ga igra narekuje. Prav tako posrečeno je bila podana vloga župnika Tidmarsha (Alojz Kukec), Blacka McDonalda (Jože Smrekar) ln njegove sestre Maggie (Veronika Čebela), čeprav se je tu ln tam skoro neopazno pokazala negotovost v tekstu. Tudi Jimml Dingmell (Mirko Pristovšek) je upodobil svojo vlogo zelo naravno ln prispeval k harmoniji dogajanja poleg ostalih vlog, ki so Jih zasedli Lojze Sajevlc, Joža Tomc, Srečko Štancer ln Pavle Razboršek. Vsi brez Izjeme so sc potrudili in dali vse od sebe, da bi dramska sekcija obdržala pridobljen ugled, ki ga je s to uprizoritvijo ponovno potrdila. — Skoda, da s toliko truda naštudirana Igra v Zagorju ne doživi več ponovitev. Nesodobni oder in garderoba, pa tudi telovadnica Partizana, ki služi kot edina gledališka dvorana v kraju, neugodno vplivajo na delovni polet igralskih skupin, vsekakor pa je razveseljivo, da bo po Izkušnjah in po številu okrepljena dramska sekcija začela novo življenje, ko bodo odprli novi Delavski dom v Za; gorju, v katerem bo mogoče uprizarjati tudi scensko zahtevnejša odrska dela, saj bodo tako gledališki oder kot pomožni prostori zgrajeni po navodilih izkušenih Igralcev in odrskih mojstrov. Tedaj bodo v Zagorju razpisali gledališki abonma, kar bo porok za obstoj ln napredek amaterskega gledališča v Zagorju. Franc Golob KINO REŠITEV NAGRADNE SKRIVALNICE IZ 12. ŠTEVILKE Pionirji so nam poslali obilo pravilnih rešitev skrivalnice, ki smo Jo priobčili v 12. številki našega tednika. Vsi so našli v skrivalnici dečka, ki se Je skril med veje drevesa (levi kot slike, obrnjene narobe). Žreb Je tokrat prisodil nagrado Urški ZAKOJSEK, učenki 4. a razreda osnovne šole, Knezdol 29, pošta Trbovlje. Knjižno darilo JI bomo poslali po pošti. Vsem ostalim pionirjem, ki,jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev skrivalnice ln pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NAGRADNA PRAVOPISNA NALOGA ZA PIONIRJE Danes prinašamo našim pionirjem nagradno pravopisno nalogo, ki naj jo popravijo. Naloga se glasi: Ko je študent odprl svoj kovčeg, je našel v njem med drugim tudi lepo stekleno krogljo, nadalje škatljo dobrih smod k. v zgornjem stavku so kar štiri pravopisne napake. Ce jih boste našli, jih sporočite uredništvu lista do nedelje, 12. aprila opoldne. Za pravilno rešitev nalog imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Obilo uspeha pri iskanju pravopisnih napaki UREDNIŠTVO iiiffliimiiiiiiiAiiieeii iiiRiiiiiHitiiiiiHimmiffliiiiiiiiiiHiiiiimnimiiiinHiiniiuniHami ta; 11.15 Kvintet Jožeta Kampiča in Ljubljanski jazz ansambel igrata za razvedrilo; 12.25 V gosteh je grupa Dalmatincev; 13.30 Veseli hribovci pred mikrofonom; 15.40 Iz krvi rdeče .. . 17.30 Pesmi naših partizanov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. ČETRTEK, 9. aprila 8.40 Potopisi in spomini — Prežihov Voranc: Na domačih in tujih tleh; 10.10 Po domače ... 10.35 Popevke in melodije za razvedrilo; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.45 Kmečka godba vam igra; 14.15 Turistična oddaja; 16.IM) Izbrali smo za vas; 18.45. Radijska univerza — Dr. Metod Mikuž: Borba KPJ za enotnost ljudskih množifi; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 10. aprila 8.05 Polke in valčki Silva Tam-šeta igrajo Logarski fantje; 10.10 Matineja orkestra RTV Ljubljana; 11.00 Za dom in žene; 12.00 Darinka Režek poje slovenske narodne, na harmoniko spremlja Avgust Stanko; 12.45 Pojeta Nilla Pizzi in Ivo Robič; 13.30 15 minut z Vaškim kvintetom; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jelka Mesesnel: Srajca je zrasla na polju; 18.10 Poje mešani zbor gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja; 20.15 Tedenski zunanje-politlčni pregled. SOBOTA, 11. aprila . 8.05 Mladina poje; 9.30 Igrajo veliki zabavni orkestri; 11.00 Pes-•mi tujih narodov; 11.20 Melodije od tu in tam; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.56 Venček slovenskih narodnih; 15.40 S knjižnega trga; 16.30 Popevke na tekočem traku: 16.00 Jezikovni pogovori; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino; 22.15 Oddaja za naše izseljence. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ, št. 52/57) mesto UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE ZAGORJE OB SAVI Pogoji: kmetijski tehnik s 3-letno prakso v vodenju kmetijskih obratov ali kmetijski delavec z nižjo kmetijsko šolo z najmanj 5-letno brakso v vodenju kmetijskih obratov oziroma zadrug. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom je treba vložiti pri Komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi najkasneje do 10. aprila 1959. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Zagorje ob Savi. uHiiirniiiiiiHiiiiHiiiiiiiHiHiniiiiiniiiiifliiiinraiiiraiHniiflmHiimiHmiiraiiMnnmiHmiiHmiuiinHniHHiiiiiiiiHimimmiiimiRiiiiiiiimimmiHmiiimHiiiiiimHiimiHminuiii POZOR! POTROŠNIKI TRBOVELJ! POZOR! V mesnici HOLESEK, NOVI DOM 16, TRBOVLJE, posluje od 1. aprila 1959 nova poslovalnica mesnih izdelkov povsod znane 'tovarne mesnih izdelkov KRIŽEVCI. — Izdelki prvovrstni 1 — Cene konkurenčne I Pridite in prepričajte se o ceni in kvaliteti! Se posebej pa opozarjamo na to trgovine, gostilne in ustanove od Litije do Brežic. Naročila sprejema poslovodja Franc Holešek, Trbovlje. KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 3.-6. aprila Jugosl. k in e m. film »4 km NA URO«; 7. — 9. aprila angl. film »LADJA JE UMRLA OD SRAMU«; 10.—13. aprila amer. barv. kinem. sllm »PREKO MNOGIH REK«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; 3. — 6. aprila francoski zabavni film »LJUBEZEN JE NA KOCKI«. (V soboto 4. aprila predstave odpadejo.) • KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah: 4. do 6. aprila amer. film »TARZAN V PUŠČAVI«; II. -13 aprila amer. film »DRŽITE LOPOVA«, predstave: pobota in nedelja ob 17. in 19.15 url, ponedeljek samo ob 18. uri, v nedeljo za mladino ob 15. url. . KINO »TRIGLAV« V ZAGORJU: 4 —6 aprila francoski film »OBZIRNA VLAČUGA«; 8. in 9. aprila francoski film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«. , KINO »SVOBODA« KISOVEC — ZAGORJE: 4. in 5. aprila amer. barv. film — drama »BOSONOGA GROFICA«; 8. in 9. aprila amer. pustolovski film »VSI MOJI SINOVI«. MALI OGLASI VINOGRAD, krasna lega 20 minut od postaje Videm-Krško, zaradi starosti lastnika ugodno naprodaj. Zraven Je klet in stanovanje. — Poizve se pri Počivalšku, Krško 19. NA POSESTVO sprejmem upokojenca v vso oskrbo. — Naslov v upravi. Preklicujem besede, izrečene dne 12. marca 1959 proti Mariji Kos. delavki iz Trbovelj, Bevško 61. — Julijana Antolič, gospodinja. Trbovlje, Bevško 61. MESNO PODJETJE »ROG« TRBOVLJE sporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem, da se Je s 1. APRILOM SPOJILO S PODJETJEM »MESO« TRBOVLJE v novo skupno podjetje. — Vsem potrošnikom, ki so doslej obiskovali naše poslovalnice, se kolektiv podjetja »ROG« najlepše zahvaljuje ln se priporoča za obisk v novem podjetju. DELOVNI KOLEKTIV »ROG« TRBOVLJE ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob težki izgubi dragega očeta IVANA PUCLJA izrazili sočustvovanje, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in z nami žalovali. Posebno zahvalo izrekamo dr. Vladimiru Komo-rovskemu za njegovo osebno prizadevnost pri lajšanju bolečin v bolezni preminulega. Prav tako se zahvaljujemo pevskemu društvu •»Zarja« in Delavski godbi. Sin Janko z družino in ostalo sorodstvo. VABIMO vodstva sindikalnih organizacij, vseh vrst šol, internatov ter organizacij SZDL, da postavite v svojih organizacijah enega ali več poverjenikov Prešernove družbe, obstoje-i čim pa nudite čim več pomoči. Naslove novih poverjenikov sporočite svojim občinskim odborom Prešernove družbe ali pa upravi v Ljub-i ljani, Erjavčeva 14a (telefon I št. 21-048). PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA Miloš ml je pravil, da se jo žaganje čulo precej daleč. Ker pa so bile palice široko narazen, Je očka odžagal samo eno — in že je bil prost. Počakal je do enajste ure. ko Je zamenjani stražar pregledal celice. Ta ni opazil nič sumljivega in Je odšel. Takoj nato Je dal očka znamenje. Vse je teklo kot po maslu. Vsi trije so ga potem spremili do skednja, nato pa se vrnili domov. Miloš mi je šel naproti in ni verjel, da bi tudi pri meni poteklo vse gladko. »Sedaj pa domov, da nihče*nc opazi tvoje odsotnosti 1« S pozdravom »Srečno!« sva sl segla v roke. »Veš, tudi jaz bi rad med partizane, pa ne morem, saj veš — zaradi do mal« — »Seveda, več koristiš tu, saj moramo vendar vedeti, kaj se dogaja v dolini, Danes je torek — v četrtek bom prišel na Matevžev skedenj.« 59. Spomnil sem se na tovariša Rudija. »In še nekaj poizvedi: kaj je z nekim izdajalcem, namreč kako mu je ime. Zdravo!« — Očka in mamica sta me nestrpno čakala. Oče mi je možato stisnil desnico. »Poglej mamica najinega partizana!« in me Je objel. Bil sem tako srečen. Na skedenj sem skočil po puško. Dal sem jo očetu ln vsi trije smo krenili proti gozdu. Nemci so opazili pobeg. Avtomobili so zabrneli. Tedaj pa: strašna detonacija je pretresla zrak In ognjeni zublji so švigali v nebo. Nemci so tulili v nemoči. OBVESTILO Obveščamo 'vse - cenjene stranke Trbovelj, Zagorja ln Hrastnika, da smo CVETLIČARNO s Trga revolucije preselili na Partizansko cesto (pri Hvali). Cvetličarna Trbovlje. Prizor iz črnogorskega celovečernega filma »Krvava srajca«, ki ga je režiral Žorž Skrigin hatta Uran " Polomil ga je... Japonski veleposlanik v Parizu je priredil večji sprejem, ki se ga je razen mnogih umetnikov udeležila tudi pevka Yvette GiraiUid. Za to priložnost el je izmislila nekaj posebnega: ne sprejem pri veleposlaniku je prišla v čudovito lepo obtka-nem kimonu, ki ga je kupila, ko je gostovala na Japonskem Učinek, kii ga je napravila s svojim posebnim oblačilom na sprejemu, pa je bil kaj čuden: vse dame in vsi gospodje z Daljnega vzhoda so pevko sprejeli ledeno hladno. Končno se je neki Japonec usmilil te umetnice in ji na uho povedal, da tovrstne kimono obleke nosijo pri njih samo dekleta do-ločen^ vrste... Strupen jezik Zelo strupen jezik ima prav gotovo egiptovski politik Ahmed Kusbar, ki je pred nedavnim rekel: »Angleži jedo pu-diimg samo zaradi tega tako radi, ker se vesele, če se vsaj nekaj trese pred njimi!« Polyecran -kino prihodnosti? Novi sistemi snemanja in predvajanja filmov so v zadnjih letih že teko pogostni, da sle zanje skoraj več ne zanimamo, saj so izkušnje pokazale, da so te novosti večinoma muhe enodnevnice. Zanimivo pa je, da so se zadnje čase med iznajditelje na tem istočasno na osem filmskih platen do 14 filmov z glasbeno spremljavo. S kakšnimi občutki zapuščajo gledalci te predstave, si lahko mislite — najbrž z glavobolom. Fatalna anketa Znani Gallupov inštitut v ZDA je napravil med Američani anketo, da bi ugotovil, iz kakšnih vzrokov vstajajo možje ponoči iz svoje postelje. Rezultat tega poizvedovanja je bil naslednji: 12 odstotkov jih od haja na kopanje, 9 odstotkov da si potolažijo lačen želodec 11 odstotkov da pokadijo cigareto — ostalih 68 odstotkov pa jih vstane, da gredo domov .. Postavljen na prvo mesto Ze dalj časa je sedel'v zaporu v Glasgowu neki knjigovodja zaradi poneverb denarja. Ker se je v ječi spodobno ve- ODLIČNO PERE del, so mu zaupali mesto v upravi jetnišntce. In tamkaj je kot strokovnjak kaj kmalu ugotovil, da je blagajnik j etnični-ce delal že več let goljufive knjižbe ... Navihan', šoterji ® Pred nedavnim je policija v Kalifornij 1 napravila na glavni avtostradi veliko racijo. Lovila je pijane šoferje. Kakor za nalašč pa so se mimo vozili samo trezni šoferji. Policisti so se seveda zelo čudili temu nepričakovanemu dogodku, dokler niso končno odkrili, da je neki hudomušnež kilometer pred nji - ______________________ mi ustavljal vse avtomobile ter področju uvrstili tudi Cehi s opozarjal tiste šoferje, ki so bili svojim »Polyecranom«. Elek- »dobre volje«, naj se kontroli tronski možgani prenašajo umaknejo na stransko cesto 130 ton zemlje naenkrat Ime »Le Toumeau« se v novejšem času pojavlja pri velikanskih transportnih strojih za posebne namene. Ta ameriška tovarna je pred nedavnim izdelala 33 m dolgo transportno vozilo, ki je nekakšna kombinacija traktorja z dvema prikolicama in bagra. Orjaški Diesel motor poganja električni generator, ki oskrbuje z električnim tokom motorje, ti pa poganjajo vsako izmed osmih pogonskih koles posebej. To velikansko vozilo upravlja en sam delavec, nagrabi in odpelje pa v enem gibu dobrih 130 ton zemlje. — Stroj bodo uporabljali predvsem za gradnje velikih rečnih kanalov in cest. / Prvi mlekovod Posebna strokovna komisija je pred kratkim določila lokacijo za zgraditev prvega mle-kovoda pri nas, ki bo na Tolminskem. Sredstva so že priskrbljena in bodo načrt lahko začeli takoj uresničevati. Mlekovod bosta sestavljali dve vzporedni trasi, dolgi skupaj približno 1.300 metrov, ki bosta povezovali planine Zaslač, Kuhinja in Slapnik. Pri planini Kuhinja naj bi zbrali vsak dan približno 2 tisoč litrov mleka DOBRO ČISTI Kompleks manjvrednosti ® Dasiravno je bil Bill Dick-son iz Hamtona (ZDA) manjši kot njegova žena, je le-ta kakor za nalašč nosila na čevljih visoke pete. Billa je bolel občutek »manjvrednosti« ter je nekega dr,e ženi odwzal na čevljih visoke pete. Ko sta bila nato na sodišču zaradi ločitve zakona, je žena prišla na obravnavo v čevljih še z višjimi petami ter je tako z »visokega« in smeje se gledala na svojega moža, ki ga je sodnik obsodil za krivega. Nesreča hišnega posestnika 0 Ulja Košič iz okolice Stipa se je pred nedavnim odločil, da bo svojo hišo popravil. Bil je za to že skrajni čas, kajti po vseh kotih se je nastanilo silno veliko miši. Ko je mož namerava! dirugo jutro nakupiti v mestu ves potrebni material za popravilo hiše, je zvečer pustil pripravljen denar na mizi. No, Ilji-ni repati »podnajemniki« pa so bili verjetno ogorčeni nad na-, mero hišnega posestnika ih so mu ponoči ves denar zgrizli. Tako so si mali stanovanjski podnajemniki za nekaj časa še ohranili svoj — stanovanjski prostor. SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA KONČNO SE PORAZ »LJUBLJANA« : RUDAR 1:0 (0:0) Na težavnem in blatnem igrišCu v šiški Je moral Rudar zaradi slabe igre v napadanju prepustiti domačinom obe točki. Kljub temu, da lahko govorimo o slabi formi - kar velja zlasti za napadalno vrsto — pa bi Rudarjeve! lahko zmagali. Tako pa ... Obe moštvi sta prikazali precej slab nogomet, in videti je bilo, da se trudita samo obrambi. Začetek je sicer pripadal domačinom, toda pozneje je prevzel iniciativo Rudar, toda nespretni napadalci niso znali izkoristiti premoči. Samo enkrat so bila vrata Ljubljančanov v resni nevarnosti: krilec Mrežar je iz razdalje 25 m silovito streljal, toda odlični Istenič je s skrajnim naporom in z mnogo sreče odbil žogo v kot. To pa je bilo tudi vse, kar je bilo na tej tekmi vredno gledati. Domači so imeli pri streljanju malo več sreče in so takoj v začetku drugega polčasa dosegli edini gol. Kaj več niso mogli, saj je obramba gostov uspešno razdirala napade, zlasti se je izkazal odlični Sori. Sodniška trojica je imela slab dan, vendar bi sodnik Lowko iz Postojne lahko vseeno pokazal malo več. CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA BREŽICE KREPKO NAPREJ NK BREŽICE — NK KOVINAR STORE 2:0 Brežiško nogometno moštvo je odigralo tretjo prvenstveno tekmo v nedeljo 29. marca, kjer je zasluženo premagalo Kovinarja iz Štor z 2:0. Tekmo je gledalo več sto ljudi. V prvem polčasu je bilo moštvo NK Brežice zelo aktivno, Dva zadetka sta plod preciznega streljanja v Kovinarjevo svetišče, katerega obramba je komaj zadrževala močne napade Brežičanov. Ti so tokrat pokazali eno izmed svojih najboljših iger, — V drugem polčasu so nogometaši Kovinarja nekoliko bolj stopili v napad, vendar je bila domača obramba dqeplj močna, da je odbila sleherni sunek naspflepika. Nedeljska igra ln zmaga nad gosti daje Brežl-čanom upanje, da se uvrste med vodilne klube na lestvici. Strelca sta bila Marko Zupančič ln Božo Sliškovič. Vratarja obeh moštev sta zelo uspešno branila. — Sodil je Heisinger Iz Celja. V nedeljo se bodo nogometaši Brežic srečali z velenjskim Rudarjem. PROLETAREC KANDIDAT ZA PRVO MESTO V Zagorju sta se v nedeljo srečala domači Proletarec in Bratstvo iz Hrastnika, ki se potegujeta za prvo mesto na lestvici. Ves čas so bili domači igralci boljše moštvo in so srečanje odločili z 2:0 sebi v prid. Zmaga Proletarca je bila zaslužena, zlasti pa je obramba svojo nalogo dobro opravila. Gol za Proletarca je dal Mitič v prvem polčasu, Prašnikar pa v drugem. S to zmago so se zagorski nogometaši povzpeli na prvo mesto tabele. V predtekmi so mladinci proletarca premagali svoje sovrstnike hrastniškega Bratstva s 6:4. RUDAR (Hrastnik) : PARTIZAN (Konjice) 5:1 (3:1) V 3. kolu spomladanskega prvenstva CZL se Je hrastnlški Rudar srečal na domačem igrišču s Partizanom iz Slov. Konjic ter ga premagal s 5:1 V prvih dveh kolih, ko je hrastnlški Rudar obakrat gostoval zunaj. Je v Velenju izgubil tekmo s 5:2, v Celju pa Je z istoimenskim nogometnim klubom igral neodločeno 2:2. Igra, ki jo je v nedeljo prikazal proti gostom, je sicer zadovoljila maloštevilne gledalce. Z malo več sreče bi bil rezultat za domače lahko še večji. Gole so dosegli: Mllinovič 2, Zorčlč. Vrtačnik in Kozole pa po L K. P. KOŠARKA — NEUSPEH »MARIBOR« — RUDAR 70:51 (35:24) Ligaška ekipa je v pripravi za novo sezo-o v republiški ligi odigrala prijateljsko tekmo z »Mariborom« v Mariboru, Kljub porazu pa so fantje zlasti v drugem polčasu zelo dobro zaigrali. Sele nekaj minut pred koncem tekme so Rudarjevcem pošle moči, kar so domači izkoristili. — To je bila zagotovo prva tekma, ki so jo fantje odigrali zunaj in zato tudi niso še primerno pripravljeni. Ce pa upoštevamo se to, da je skozi vso tekmo igrala prva petorka, lahko rečemo, da so se fantje uspešno upirali rutiniranim Mariborčanom. — Največ košev za Rudarja je dosegel Jelen, in to 26, Poličnik 17» Murn 3, Pikel 3, Virt 2, Lebinger O. Pri »Mariboru« sta bila najuspešnejša Krope z 22 in Potrč s 17 koši. KOŠARKA NA GIMNAZIJI KOŠARKARSKI TURNIR V POČASTITEV 40. OBLETNICE KPJ V sredo 25. marca in v nedeljo 29. marca so v telovadnici TVD Partizana v Trbovljah odigrali v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ dve košarkarski tekmi. GIMNAZIJA : RUDARSKA SOLA 94:31 Gimnazijci so zaigrali zelo dobro in so si že v prvih minutah zagotovili zmago. V drugem polčasu pa so popolnoma nadigrali rudarje. Tekmo sta sodila Poličnik in Virt zelo dobro. GIMNAZIJA : EKONOMSKA SOLA 99: 25 Tudi v tej tekmi je bila Gimnazija gospodar terena in bi z malo več prisebnosti in s požrtvovalnostjo lahko dosegla-še boljši rezultat# zlasti proti koncu igre. Najuspešnejša gimnazijca sta bila Regancin z 38 in Burja z 32 zadetki. Pri ekonomcih pa je bil najboljši Ferlič, ki je dosegel 6 točk. — Sodil je znani košarkar Rudarja Tauzel, ki je trenutno na vojaškem dopustu, z majnšiml napakami. Take tekme je treba pohvaliti, zlasti še zato, ker se s tem združuje mladina vseh šol v trboveljski dolini. -re,t ODLIČNO - MLADI SMUČARJI! Ob koncu letošnje skromne smučarske sezone smo doživeli še nadvse prijetno presenečenje Sedem mladincev iz trboveljske doline se je udeležilo veleslaloma na Zelenici, ki je veljal za republiško prvenstvo in obenem tudi za Majnikov in Bračičev memorial, za katerega lahko tekmujejo samo smučarji-planinci. Uspeh, ki so ga na tem tekmovanju dosegu mladi smučarji, je res edinstven v zgodovini revirske smučarije. Vse doslej so boljša mesta pobrali gorenjski smučarji. Tokrat pa s0 se izkazali Korošci in Štajerci, ki so pokazali velik napredek, in ne da so bili samo enakovredni, temveč so posamezni smučarji tudi prekašali gorenjske »ase« (od katerih je manjkal samo poznani Klinar). Našim tekmovalcem za odlično vožnjo iskreno čestitke, zlasti pa Dolancu, ki je osvojil kar dva pokala, in sicer za prvo mesto za memorial ln drugo mesto v republiški konkurenci, in pa Ačkunu za 3. mesto, za katero jFTrboveljčanom prinesel prvi pokal iz republiškega prvenstva. Tudi ostali so se odlično odrezali, še posebno razveseljivo je to, da sta pionirja Malavašič , in Zupan v mladinski konkurenci pristala na 24. oziroma 32. mestu ter zapustila za seboj nekatere poznane starejše tekmovalce. Mali Zupan je navdušil navzoče s svojo elegantno in mimo vožnjo, žal pa je pri zadnjih vratih padel in tako zapravil še boljše mesto. Rezultati: 1. Navodnik (Mežice) 0:27,3; 2. Dolanc (Kum-Trbovlje) 0:28,1; 3. Ačkun (Trbovlje) 0:28,2; (17. Goneli, 20. Glavač, 25. Mrzel, 29. Malavašič, 32. Zupan). Torej izmed 72 tekmovalcev lz vse Sloenlje so naši dosegli res lepe uspehe, zato ne moremo zapisati drugega kot — odlično! « JUGOSIAVUA1980 Leta 1980 bo naša država po številu prebivalcev znatno večja kot danes. V njej bo živelo najmanj 23 milijonov prebivalcev! se pravi okrog pet milijonov več kakor zdaj. Toda prebivalci se bodo po starosti — kot pravijo demografi — znatno razločevali od sedanjih. Predvsem bo povprečni Jugoslovan ‘tedaj nekoliko starejši, ker se bo delež mlajših skrčil, število starejših pa povečalo. Tako so izračunali, da se bo v letih 1960 do 1980 število otrok do 14 let povečalo za 660.000, zaposlenih ljudi, se pravi tistih, ki so stari 15 do 65 let, bo za 3,240.000 več, ljudi nad 65 let, pa bo takrat za 600 tisoč več. Po- temtakem bo imela naša država mnogo več delovnih rok kot zdaj, to okoliščino pa Imajo ekonomisti za zelo ugodno znamenje za svoje kolege in gospodarske planerje v letu 1980. Tisto leto bodo prvič v zgo dovini ženske v manjšini. Zad nji dve vojni sta namreč močno razredčili število moških prebivalcev. Tako je leta 1948 na tisoč moških prišlo 1080 žensk V zadnjih povojnih letih postaja to razmerje počasi normalno: demografi računajo, da bo prihodnje leto na tisoč moških prišlo 1042 žensk, a leta 1980 samo še — 994. Prav tako pomembne spremembe bodo nastale tudi pri se- stavi zaposlenega prebivalstva predvsem kar zadeva razmerje med dvema velikima skupinama državljanov — kmetovalci in nekmetovalci. Po prvi svetovni vojni se je v naši državi okrog 85 odstotkov prebivalcev ukvarjalo s kmetijstvom. Leta 1957 je bilo kmetovalcev v Jugoslaviji okrog 60 odstotkov. Z nadaljnjo mehanizacijo kmetijstva se bo število kmetovalcev še zmanjšalo. Predvideno bo namesto pel milijonov kmetovalcev, kot jih je bilo pred dvema letoma, leta 1980 samo 4,5 milijona, medtem ko se bo število ljudi v drugih poklicih povečalo od 3,2 na 6,7 milijona. Tako bo Jugoslavija leta 1980 glede poklicne sestave prebivalstva dosegla raven, na kateri je zdaj njena najboj razvita republika — Slovenija, kakor tudi večina razvitih evropskih držav. Dvanajstkrat poročen Idič Metali, 24-letni delavec Iz Bujanovca, se je dvanajstkrat poročil. Iz Bujanovca )3 vzel štiri žene, iz Leskovca tri, Iz Velikog Trnovca tri In i* Surdullce ln Popovca po eno-Dvanajstič se je oženil z Nušo Iz Bojanovca, ki mu je rodil* tudi hčer. Sporočajo, da živi z njo zeilo srečno ln da ne misli nn skorajšnjo razporoko. ROMAN V NADALJEVANJIH MED DVEMA 0 ŽENAMA Končno - Nobert na to ni niti računal - je bil uspeh tif. In Kristina » bila tista, ki mu je to povedala. , »Norbert!« je vzkliknila in s prstom pokazala na reagenčno cevko, 1 je barvo spremenila. "Poglejte, zdi se mi.. .« Mož si je obrisal pot s čela, ki ga je naenkrat zalil. »Poskus morava ponoviti!-* je rekel s hripavim glasom. Ponovila sta ga, uspeh pa je bil spet enak. Seveda je bilo še pre-godaj, da bi se veselila, vsekakor so bili prvi oprijemljiv rezultati po olgih mesecih tu. Nič Čudr.eg* če je Norbert vzdignil Kristino s stola, ) objel in se z njo nekajkrat zavrtel. -Kristina, kaj če je le res.« je kriknil, o se je dekle rahlo izmuznilo iz njegovega objema. »Moj bog, ce je le 68 Tisto noč je luč v laboratoriju gorela še dolgo. Oba človeka sta z na-etim obratom sedela drug ob drugem in ponavljala poskus, a vedno v ni«, m,- monftnzahvBlltl vara, Kristine!- le rekel Norbert hn^vas n nriiel za roke, ki so bile od kislin vse marogaste. -Ce ne bi bilo vas, li s poskusi že davno nehal. Vi ste bili tisti dobri angel, ki me je vot 1 , ■i.ctc mi vlivali moč, da nisem obupal...« , ._ Umolknil je Hotel ji je še nekaj reči, toda dekle ga je prestrašeno »gledala če bo nadaljeval. Videla je njegov presrečen obraz in sedaj ji » morda’ nekaj rekel, česar bo jutri kesal. , Dorini ii bo morda povedal,.da jo ljubi! Da nebeško lepo bi bilo, če bi ji to priznal, kajti Kristina ga je lju- ,0, ln’se je tega čustva, ko se ga je prvikrat zavedla, globoko prestrašila. Ljubezni do človeka, ki ni imel drugega ko železno voljo in čvrsto vero vase. , , * , , . Človek, ki ni še smel misliti na zakon, vendar človek, ki mu je zaupala in ki je ni še nikoli razočaral. Sedaj je bil uspeh tu, ki mu ga je. tako vroče privoščila. Vendar naj Norbert nikar ne misli, da ima do nje kakšne dolžnosti in da ji mora za njeno požrtvovalno delo izreči zahvalo z ljubezensko izjavo. Naglo je vstala, segla po svojem poletnem plašču in se oblekla, še preden ji je mogel pomagati. -Cas je, da greva« je rekla in se plašno nasmehnila. -Lahko noč, Norbert, dobro spite! Samo nekaj ur še, in spet bo nov dan...« -Lahko noč, Kristina...« ji je -Norbert odzdravil. Gledal je za pjo, ko je odhajala iz laboratorija in občudoval njeno lahko, prožno hojo, na kateri ni bilo opaziti, da je ves dan in vso noč sedela na vrtilnem stolu in delala, delala kot kak moški, v resnici pa je bila očarljivo mlado dekle z vedno svežim obrazom, še vedno prav tako mladostna kot pred letom dni, ko jo je po skončanem univerzitetnem študiju sprejel v službo. Vrata za njo so se zaprla. .. In čez nekaj ur bo spet videt njen mladosten obraz, njene vesele oči, kajti kazalo je, da ji neštete nadure, ki jih je prostovoljno delala, sploh ne škodijo. -Kristina!« je zašepetal. , . . . , Sedaj mu je preostalo le še to, da svojo Iznajdbo ugodno proda, toda Norbert je vedel, da to ne bo težko. Mnogo laboratorijev po svetu je delalo /ta poskus, njemu pa se jr prvemu posrečil. Ža to iznajdbo se bodo trgali, dali mu bodo kak vodilni položaj, morda bo udeležen celo na dobičku... „ .. , . Toda še prej bo vpraš-d dekle s svetlimi lasmi in bleščečimi očmi. če hoče postati njegova "ena. , ^ . »v Jutri še ne. Najprej mora svojo iznajdbo prodati, toda potem, ko bo P08°-tKristVia!«^“zašepetal. Srečen smehljaj mu je igral na licih. Matthias Kramer je naslednji dan zaspano mežikal, ko je vstopil v svetel laboratorij. Sel je davno pred polnočjo spat, a bil je truden, medtem ko sta oba človeka, ki sta ot običajno že sedela za svojo delovno mizo delala vtis ko da sta celo noč čvrsto spala. Obapanlsta tisto noč počivala niti minuto. Kristina se je doma najprej oprhala z vodo, nato pa legla v posteljo vendar je kmalu spet vstala, kajti prenemirna je bila, da bi mogla zaspati. _ ... Stanovala je v majhni podstrešni sobici, vendar se je v njej počutila zelo dobro. Bil je majhen, a prijeten prostor, ki si ga je udobno uredila. Majhna prha zraven njene sobice in kuhinjski kotiček sta v njej ustvarjala občutek neodvisnosti. Ni prav nič pogrešala velikega stanovanja ki je v njem živela, dokler niso njeni starši nepričakovano umil Ko je tisto jutro šla po treh izhojenih stopnicah v laboratorij in odprla vrata, ji je srce utripalo k -cpkeje kot sicer. Norbert, ki je prišel nekaj minut pred njo semkaj, se je ravnokar oblačil v svoj delovni plašč in se ji tako toplo nasmehnil, da je bila Kristina presrečna. -Konkurenca bo divjala,« ji je Norbert dejal dobre volje, ko ji Je pomagal obleči njen delovni plašč. -Midva sva prva, Kristina...« Njegova roka je drsela z njene rame po roki, vendar jo je hitro umaknil. Bilo je še prezgodaj, da bi dekle navezal nase. Hotel je stopi" pred njo kot mož, ki ji lahko nekaj nudi, ki je bo vreden. -Danes bom serijo poskusov prepisal na liste, jutri popoldne pa borb poskusil dokument prodati.« Mathias ni vedel niti trohice od vsega, l^ar se je prejšnjo noč dogodil0, Z godrnjavim obrazom je oblekel svoj beli plašč in začel delati. Vsi trije so delali v prostornem laboratoriju molče. Mathias je zmajeval z glavo, ko je Norbert sredi dopoldneva pričel žvižgati neko najnovejšo popevko. Norbert je upal, da bo svoje zapiske skončal še v teku dneva, vendar se je spet znočilo, preden je popisane liste lahko vtaknil v Kuverto. Zalepil je zavitek, ga z roko tehtal in se Kristini smehljal. -Ta zavitek je vreden celo premoženje,« je dejal. -Radoveden sem, koliko mi bod° dali za to.« , -Več kot pol milijona mark prav gotovo,« je rekla Kristina s prepričanim glasom. Norbert je sicer skeptično zmajeval z glavo, vedel pa J61 da Ima dekle prav. To, kar sta Iznašla, je bilo res vredno premoženja in pol milijon* ni bilo niti preveč. . »Za danes je prepozno. Jutri zjutraj pa bom poskusil govorit1 s kakin1 vodilnim gospodom firme 1. G.-Farben. Škoda, da nimamo tu praveg* tresorja ...« je pripomnil, ko je držal zavitek z dokumenti v roki in pr6* mišlieval, kje naj papirje shrani. »Nihče razen naju ne ve. kaj je v zavitku,« je rekla Kristina bre*- skrbno. ' x,i »Papirje bom enostavno zaklenil v predal svoje mize,« se je odloC' Norbert. Kristina je gledala, kako je zavitek položil v mizmeo, jo zaprl' potem pa skrbno zaklenil. -Toda nocojšnji večer morava še praznovati,« je menil nato in stop11 h Kristipi. -Vas smem povabiti, spoštovana gospodična, da spijete z ubogim mikom steklenico dobrega vina?« je vprašal prešerno. Vendar ic dekle povabilo pdklonilo. . Kristini je bilo zelo žal, da je morala prošnjo odbili, toda za nocoj ji je napovedala obisk neka njena prijateljica, in ko sta se obe zmenil* za zvečer, Kristina ni mogla vedeti, da jo bo predstojnik povabil s sebol1 Norbertov obraz se je zmračil. Bil je užaljen ln Kristina se Je ž* pokesala, da ni našla kakega tehtnejšega opravičila kot je bil njen & govor s prijateljico. A bilo je že prepozno. Razen tega pa je bila silO" utrujena, saj prejšnjo noč ni spala niti minute. (Dalje prihodnjič)