AVGUST 1942 ŠTEV 4 ORGAN CENTRALNEGA KOMIT.ETA KOMUNISTIČNE PARTIJE SEVENIJE Mr.tej Bor: STALINU! Tovariš Stalin, hura! In lep pozdrav. Odkod? S slovenskih gmajn, vasi, iz host. Saj'jih poznaš. Saj hodiš'', dobri gost, vsak dan med na.s..iz ruskih stop,daljav,. Prihajaš v kbčo, za hip posediš, ' okoli tebe starci, kup otrpli, Pf"’- Z oči kopnita jim obup in jok, ko jim o širokim smehom govoriš.. " -Kako je zdaj pri nas? - de gospodar. -Bo že,.bo že. Nihče ne zlomi nas. Prihajajo res z bombami nad vas, pa -'trogajno šo„ to za našo'stvar. In greš naprej v fabrike, po cestah, o samotno stražo v gošči pokramljaš, in sleherni, ki mu roko podaš, je spet močan, čeprav bil prej je plah. Ob ognju z nami, sleherni večer, tovariš naš, prijatelj in vodnik, posedaš, govoriš..Tesnobo, krik tvoj glas prelije v radostni nemir.. Pred nami gre jeklena tvoja pest, kadar v naskok vihramo iz zased. ■a . Gremo trdo, za tabo, brez besed! Iz host spustimo se do velemest! A ' -ta Gremo s teboj in tvojimi v napad. W •' •» In tvo ji’ so milijoni, ves .planet! VsS' brca, - vsa pesti in vsak preklet,- . tepen, zavržen-proletarski brat! .••••, S tebo j zasedeno vso to zemljo, • kj 'našvni bil-:;, pr. bo poslej. .. Čes vso BVia-oo ,.v-brez tiranov mej, Padsko, Stalin', jntri si roko 1 CENTRALNI LOMITET KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Vsem kcmitcton in organizacijam KP Sl ovenije! Ker do nekatere partijske organizacije, zlasti nekateri partijci v partizanskih četah zagrešili grobo politične napake, predvsem v odnosu do naših tovarišev krščanskih socialistov in sokolov ter po vzručili v več primerih težke posledice, odreja CK KP Slovenije za vse dvoje organizacije naslednje: 1. Vsi komandanti in politkomisarji bataljonov, odredov in grup slovenskih partizanskih Čet, ki so člani Partija, so dolžni mesečno najkasneje do 10. slehernega meseca pošiljati pismena poročila o svo jem delovanju pristojnemu OK Partije. Podvrženi so disciplini in kontroli OK v vseh vprašanjih, razen tistih,ki se tičejo neposredno vojaških zadev. 2. Okrožni in rajonski komiteti so odgovorni pred CK za vso'delovanje članov Partijo v četah,ba tal j onih, odredih in grupah,ki so na njihovem tere¬ nu. Dolžni so poročati Centralnemu Komitetu o sta¬ nju v partizanskih četah in o odnosu partizanov 'do civilnega prebivalstva ter predlagati konkretne ukrepe,kadar se jim zdi to potrebno. 3» Politkomisarji so dolžni omogočiti redno po¬ litično delo v partizanskih četah vsem tistim te¬ renskim političnim delavcem OP,ki dobe za to legi¬ timacijo okrožnih odborov OP. 4. Vsi okrožni- komiteti Partije so dolžni v naj¬ krajšem, roku pregledati vse partijske kadre v par¬ tizanskih četah, ki se nahajajo na njihovem podro¬ čju, ter poslati njihove karakteristike in eventuel ne predloge CK KP Slovenije. 5. Vse partijske organizacije in vsi partijci v partizanskih četah, so dolžni težiti za tem, da u- stvarijo na t.renu najtesnejše sodelovanje in brart oko zvezo mc partizanskimi četami in'civilnim prebivalstven T se partijske organizacije morajo ne trudoma epo roč raci CK o vseh postopkih partizanskih čet,ki bi evorv.to sodelovanje ovirali ali prepre¬ čevali. 0 6* Z <_• "VSO tli_Sbc ela.iO Eč.'.2? o.l,jC , A,_ SC il_i.jU.lD po nožnim opozorilom v teh osnovnih vprašanjih,od ka¬ terih je odvisna zmaga politike OP, oddaljevali od politične linije Partije,je treba takoj predlagati korake,ki jih mislijo Okrožni koi.itcti storiti /Ne¬ poboljšljive krivce je treba izključiti iz Partije. 7. Vse partijske organizacije so dolžne v pri¬ hodnjih tednih razviti maksimalno kampanjo za pre¬ vladale slabosti in napak,ki so se pojavile v na¬ šem partizanskem gibanju.Okrožni komiteti naj red¬ no poročajo CK o poteku te kampanje in njenih re¬ zultatih. Julija 1942. Centralni komitet KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE 0 NEKATERIH NEVARNIH POJAVIH V' PARTIZANSKIH VRSTAH Vojska,ki jo predstavljajo naše partizanske če¬ te jo zrasla iz globin slovenskega ljudstva, in predstavlja zato najboljše, kar je slovensko ljud¬ stvo moglo dati iz sobe.Ta vojska jo pokazala Čudo vite primere junaštva, predanosti svojemu narodu, preziranje smrti in plemenite požrtvovalnosti in jo krasen primer tisto inicijativo ljudskih množic, ki prevrača nvetove in ki v zgodovini slehernega naroda predstavlja njegovo najvišjo vzpono in mej¬ nike njegovih največ jih ustvarjalnih naporov. Toda popolnoma v nasprotju z duhom marksizma - lenini¬ zma ti bilo misliti,da je za zmago in pravilno u- ciiO 2 "vxt o v ~bo čilo “bo zo ' z o, d o c *t i«S Io ho pm c p o n“b 021 o k i pokret doseže uspehe šele tedaj,če mu stopi na^če¬ lo in ga notranje preobrazi subjektivna sila,ki i- ma pred seboj.jasno perspektivo in se jasno zavoda, od kakšnih gibalnih sil je odvisen uspeli . celotnd borbe.Tako je tudi s partizanskim gibanjem! Kakor je to .po eni strani gibanje,v katerem , ao izraža silna revolucionarna energija ljudskih množic, ki se j c- sprostila, da bi vrgla s pleč jarem nacional¬ nega zatiranja in -socialnega, izkoriščanja, tako je po drugi strani tudi resnica,ds. to gibanje lahko -3 - ohrani na višini, ga stopnjuje,ga varuje pi njim uničenjem ali notranjim razkrojen or. > .. e- stna in organizirana revolucionarna čila, ki aearo- ctano in dan za dnem teži za tem,da hi politično in moralno čvretila sleherno partizan .ko četo in slehernega partizana,odkrivala jim dan za dnom per epektivo njihovega hoja,cilje in borbeno peti tega ycličastnoga . vceljudokega prizadevanja.! Partizahoko gibanje je dane c najmočnejša čila, c ka.tršno razpolaga clovencko ljudstvo v evojem boju. Očitno je potemtakem,da je dolžnost konuniotov po¬ svetiti partizanskemu gibanju največ pažnje,največ pomoči in največ ekrbi.Sleherna partijeka organizn cija in cleherni poedini komunict ce mora v teh ča cih zavedati, da je od njegovih naporov v prvi vr¬ eti odvieno,ali ce bodo naše partizanske čete kre¬ pile ali bodo oslabele.Zanašati ce na to,da jo par tižansko gibanje že samo po sobi neuničljivo, zato ker je vseljudsko - je popolnoma napačno »Kdor posta¬ vlja take teorije, se zanaša na spontane tendence, podcenjuje vlogo zavestnega faktorja v zgodovini, podcenjuje vlogo Komunistične Partije. Partizansko gibanje se bo krepilo,bo zmagovalo in doseglo svoj cilj samo,če bo vsak komunist do kraja izvršil evo jo dolžnost in če bo ljubosumno bdel nad notranjo politično in moralno čvretino partizanskih čet. Y svojem delu in boju co bili komunisti primer vsem ostalim borcem slovenskega osvobodilnega giba¬ nja.Ne samo na področju politične borbe,marveč tu¬ di, v boju proti okupatorjem z orožjem v rokah oo komunisti pokazali toliko junaštva,preziranja"smr¬ ti in vdanosti ocvobodilni stvari slovenskega na¬ roda, da takih primerov zgodovina slovenskega na- noda ne pomni.In ni dvoma,da je prav to delo slo¬ venskih komunistov dajalo neprestano vzpodbudo vse® slovenskim osvobodilnim bojevnikom. Toda na drugi strani kaže naše delo zelo hude pomanjkljivosti in celo napake»Poedini nevarni po- javo v partizanskih četah jasno kažejo,da nekateri komunisti svojo dolžnosti niso tako izvrSevali.ka¬ kor bi jo bili morali .Osnovna slabost, ki jo kažejo mnogi naši komandir ji, komandanti in politkomisarji, je nekakšna vrtogl avic a zaradi uspehov. Zmage nad okupator jen go jih upijanile. Spremenili so čelo' ovoj odnoc do tovarišev ter postali nekakšni "voj¬ vode",ki sc jih je lotila plesen birokratizma. Ta bolezen jc prinesla p• -.rt ižanskemu gibanju veliko škodo.Dejstve pa jo, dr. tej bolezni niso zapadali zgolj nekomunisti ali nepartijski ljudje,anpak če¬ stokrat tudi komuni c ti, člani Partijo. Druga slabost, ki je izredno nevarna, ce kaže v omalovaževanju Partije, v poskusih izolirati Parti jo od kontrole in vodstva nad delom partijcev, ki delajo v partizanskem gibanju.Mnogi komandirji,ko¬ mandanti in politkomisarji,, sami člani Partije se vedejo nasproti partijskim funkcionarjem kakor na¬ sproti vsiljivim "civilistom",preprečuje jo jim do¬ stop v čete, preprečujejo jim kontrolo nad svojim delom, poskušajo se izmakniti disciplini in kontro li Partije. Tro.tja osnovna slabost v našem partizanskem gi¬ banju jo pomanjkljivo politično delo znotraj parti zenskih vrst. Delo politkomisarja se jo najčešče spremenilo v birokratsko mašino,:v_ pretipkavanje raznih materijalov,v dolgotrajno zasliševanje belo gardistov in drugih krivcev itd.Resničnega politič nega dela v četah:vzgajanja partizanskih vrst,res¬ ničnega dviganja zavesti slehernega partizana, vse ga tega pa je po naših partizanskih Četah premalo. V tam pogledu niso grešili samo politkomisarji.Ne, še bolj so krivo te slabosti naše lokalne partij¬ ske orgonizacije, zlasti okrožni in rajonski odbo¬ ri,ki so"pozabili", da je njihovi skrbi poverjeno tudi politično delo med partizani.Naši okrožni ko- 'mitoti no največkrat prepustili partijce v parti¬ zanskih četah same sebi, ti pa niso znali pravilno razvijati svojega dola med partizani. * Zlasti pa so pokazali naši okrožni komiteti ve¬ liko slabost v tem, da so kratkomalo izpustili iz¬ pod kontrole člane Partije-komondantc in politkomi sarje-po partizanskih štabih-Nsmocto,da bi jih naj' Čvrsteje povezali c partijsko disciplino, namesto da bi živo vodili njihovo dele, kolikor-sc no tiče čisto vojaških vprašanj,so nekako dvignili roko od njih in jim dopustili,da co čestokrat delali stva-* ri, zaradi katerih bi že zdavnat morali biti pokli¬ cani na odgovornost prod Partijo.Tako se jo zgodi- ln,cla so se naši komandirji »komandanti in politkomi carji bavili s stvarni,ki spadajo v območje poemo znib odborov OF,FOO ter partijskih. organizacij, ned tem ko je politično in vzgojno delo med partizani trpelo. Razumljivo je, da sc je zato pre senetljivo veliko število komunistov,članov Partijo, ki so na položajih komandirjev,komandantov in politkomisar¬ jev, oddal j ilo od pravilne partijsko linijo in pri¬ čelo delati izredno nevarne napake, ki spravljajo v nevarnost celokupno politično dole Partije. Vod te in mnoge druge napake so talec grobe in so zapustile za seboj tako težke posledico, da je„ potrebno sprožiti po vseh partijskih organizacijah pravo kampanjo za njihovo odstranitev. Ne bomo na¬ števali posledic Vseh teh napak. Komunisti naj do¬ bro prisluhnejo razpoloženju slovenskega ljudstva, pa. bodo razumeli,kako nevarne 33 take napake in kr, ko je zares dvanajsta ura.,da jih popravimo .Primeri , nepravilnega in nedostojnega vedenja partizanov na - sproti civilnemu prebivalstvu,odklonov v vprašanju rekvizipi#”ter borbe proti beli gardi,primeri brez dušnega birokratizma itd,ki so se zlasti y£&B$kii v zadnjih časih,jasno kažejo,da je bilo etov in partijskih organizacij nezadostno in v ne¬ katerih primerih. celo nepravilno. Po napako je se¬ daj treba hitro in temeljito popraviti. Partija ne more trpeti, da bi katerikoli član Partijo delal stvari,ki'so v nasprotju z njeno politično linijo. Kdorkoli te linije ne bi izvajal,nc more biti ni¬ ti član Partije niti ne more vršiti funkcije,ki £0*' jo je Partija poverila., Vse partijske organizacije so dolžne nemudoma izvršiti temeljito samokritiko in podvzeti vse mere,da se posledice teh napak čim preje popravijo.Posledice vseh teh napak so prehu¬ de, da bi Partija še dalje mogle, trpeti liberalizem v odnosu do nosilcev teh napak. Kdorkoli se bo zo¬ perstavljal hitri likvidaciji teh napak, mora biti brezobzirno odstranjen. To je smisel odloka OK IIP Sl oveni j 0 -,ki je sprede j -ob-jarvl jen.' - 6 - Krištof KOMUNIKE CK KPS O PARTIJSKEM POSVETOVANJU Dne 5* >6* in 7.julija 1942.sc jo vršilo posveto vcnj« izvoljenih, delegatov naše Partije z osvoboje nega slovenskega ozemlja.Poleg delogacije CK bo na posvetovanju'sodelovali-.partijci iz vrst terenskih funkcionarjev in aktivistov, kakor tudi pripadniki slovenske’ partizanske vojske.Ha partijskem posveto vanju je bilo navzočih nad sto tovarišev,med njimi 67 izvoljenih delegatov iz partijskih terenskih or ganizacij in partizanskih čet na osvobojenem slo -» venskem ozcrnlju.Prvi dan je na partijskem posveto¬ vanju prisostvovala tudi delegacija Izvršnega odbo ra OP,s čimer se je na svcč.an način na svobodnih slovenskih t3eh ponovno manifestirala onotnost slo venskega osvobodinega gibanja. S partijskega posvetovanja so bili poslani poz¬ dravi tovarišu Stalinu,tovarišu Dimitrovu,Central¬ nemu Komitetu Komunistično Partijo Jugoslavije in Izvršnemu odboru Osvobodilne Pronte slovenskega na roda. Partijsko posvetovanjo je pretresalo vsa temelj na vprašanja partijske politično linijo, grtditvo nove narodne in ljudske oblasti na osvobojenem oze mlju, utrjevanja slovenske partizanske vojske,mla¬ dinskega dela,organizacijskega in političnega utr¬ jevanja naše Partije. Partijsko posvetovanje je znova poudarilo c?nodu šno voljo naše Partij e,ohraniti in utrditi OP slo¬ venskega naroda kot temeljni pegoj slovenske narod ne'osvoboditve in združitve. Delegati Izvršnega odbora in tovariških, skupin krščanskih socialistov ter sokolov so v svojih po¬ zdravnih govorih med drugimi izrazili naslednjet Tov. Andrej Hribar , član Izvršnega od.bora OP in predstavnik sokolov v OP: "...Vaš pozdnav izraža krepko zavest enotnosti, zavest Slovenca,zavest slovenskega naroda, kot še nikdar doslej.Mi nimamo nikogar več nad sobej,noče mo nikogar pod seboj IHočemo pa. svobodno pet,kot jo - 7 - 1'iiioS : vscvfc nr,r d,in o p t si b;/m. zrt 3pjuS i 1 i z vso- mi z v o z ml ,ki bodo ščitilo n;-še narodno avobodc/felo skrinj o/, nr.Šo borb proti fc.šistoa/pl^sk-nje/! Tova¬ riši, znamenit ta dan za Komunistično Partijo, znamenit za vse Sl vence. Po članih Komunistične Partije in po KP,v zvezi z vsemi ostalimi pozitiv - niiai silami, je slovenski narod mogel doseči tak u- speh,ki t ga danes beleži. Tovariši, pomen KP je za nas y OP -branprimerne važna zadevajjii znamo apniti Širino 1 ,moč,vsebino KP in vemo,kaj ]5omori& za slaven ski narod; za jugosl venske narode,kaj pomeni KP, razširjena po vsem svetu,za vso človeštvo.Hi ne so delujemo v OP kot stranicami se vežo po svojih ra¬ čunih * mi smo pri OP kot vršilci nalog slovenskega naroda./ploskanje/.ki nismo sklepali nobenih poli¬ tičnih kompromisov ali zvez in si nismo prrdržali za nikogar izmed nas nobenih, predpravic .OP je ona, kot ja slovenski, narod samo eden./ploskanje/.OP je tvorb^ slovenskega naroda..,/' Toy.Pavio Tratar, Slan Izvršnega odbora OP in predstavnik krščanskih socialistov v OP: "Dragi tovariši:čast mi jo, da se moram v imenu moje skupine najprisrčnejo zahvaliti za vabilo, na podlagi katerogti sedim danes tukaj med. vami. Moji tovariši in jaz se z vso skupino,ki jo danos v du¬ hu zbrana z vasi, v tem krogu nikakor ne počutimo kot od daleč povabljeni gostjo. Mi vsi sc počutimo tako tesno zvezano z vami, d a lahko reč 0®»', da danes z vami vred polagamo račune... j ..španski pisatelj in katoliški mislec Dcrgamin, "ki jc sodeloval s komunisti v državljanski vojni, jo nekoč dejal:-Tovariši,ne smemo sc bati sodelova nja s komunisti,ker zaupamo v njihovo človečnost.- Tovariši,to jc velika beseda predvsem za nas,kajti ko sme so Slovenci zbrali v to veliko narodno skup nost,jo nas poleg drugih razlogov nagnilo do sode¬ lovanja z veni predvsem zaupanje v vašo novo člo¬ večnost. To dejstvo imejte stalno pred očmi. V tem smislu se danes,tovariši,ko ima Komunisti čna Partija Slovenije prvič svoj zbor na osvoboje¬ nih slovenskih tleh,spominjajte,da smo si resnični tovariši novega, slovenstva. Zavedajte se, da smo z - 8 - vami v sleherni besedi,ki jo izgovorite.Vseka vaša misel naj pride tudi iz naših bitij,vsaka vaša be¬ seda naj bo izgovorjena tudi iz naših src. In naj vas poleg pozdravov naše pkupine prepoji neša že¬ lja, da bi šli skupno do konca,da bi skupno premaga li vse ovire, da bi kratko in malo skupno vzdržali skozi življenje in smrt. Naj živi slovenska narodna enotnost! Naj živi Osvobodilno. Fronta slovenskega naroda!" Tovariš Drejče Jaklič,Slan Izvršnega odbora OF, v imenu slovenskega sokolstva: "Tovariši,tovarišice!Yesel sem,ponosen in zado¬ voljenja morem v tem zgodovinskem trenutku, v teh prostorih, v teh osvobojenih hostah prisostvovati in sprejeti pozdrave delegatov KPS Sokolstvu in da se morem kot zastopnik vodstva Sokolstva v OF za¬ hvaliti za povabilo,za vaše pozdrave .in da vam mod¬ rem vrniti plamteče pozdrave sokolov k vašemu delu da morem izraziti zadovoljstvo,da moremo v sodelo¬ vanju združiti vse svoje poti k istemu cilju,k os¬ voboditvi in združitvi slovenskega naroda... 11 "...Ko se je 1955.1.Sokolstvo v Sloveniji oči¬ stilo,ne sicer v celoti,ampak samo skupina, ki je vodila to borbo,je bilo dovolj močno,da je potegni lo za seboj večino, ki sc danes ne nahaja v vrstah bole gardo,ampak se bori v vrstah OF, to je pred¬ vsem mlajše sokolstvo. Temu,da se je leta 1935» in 1938.izvršilo v Sokolstvu očiščenje,se je treba za hvaliti, da lahko danes proslavljamo razen vašega dela tudi delo OF.Če bi se to ne bilo zgodilo, da¬ nes OF ne bi bila taka,kot je.Tudi izven dela’ v OF smo sokoli srečni,da smo našli novo družbe tovari¬ šev in tovarišic,družbo resničnih ljudi, ki imajo ves obs"eg človeka novega reda,novega boljšega člo¬ veka. Redke so bile ure, ki smo jih tudi ni sokoli zadnjih 5 let preživljali, da bi bili srečni, ker smo doživljali neprestane bo je.Zaradi tega smo v tovariših v OF in KP našli nove ljudi,iskrene tova riše-, da se počutimo v OF s tovariši komunisti ne tako kot- je. bilo očitano v nekem letaku, da namreč - 9 - v OF no sodeluje soko?-3tvo, ampak da sodelujejo tam odpadniki sokolstva,da imajo besedo tam saino komu¬ nisti ..." ‘i . .Tovariši in tovarišico, znano vam je,da mi so ko3i v OF nc predstavljamo nobene take skupine kot jo predstavlja KP. Sokolstvo ni stranka, njegov cilj ni prevzem oblasti k^t je cilj vsako stranico. Zaradi tega no zasledujcmo strankarskih ciljev po provzonn oblasti. Zato je nase delo popolnoma is¬ kreno in služi samo ciljem,ki si jih jo zasta¬ vila OF,da osvobodi in zuruži včo slovenske pokra¬ jino v novo,lepšo domovino .• lotočašno želimo sokoli predvsem KP,o kateri jo iorekol sva je' mnenj o'>o tej variš Andrej»popolon razvoj njenega največjo^a na¬ predka, ker vemo,da je rtsnična osvobodite^, '• br-.o marati vso bed oec manevre . .iij fj to reakcijo pr o ni olevonskim ljudskim mucžicam . Zlasti pa je važno, da komunisti, ki v tem trenutku nosijo veliko in največ je odgovorni ;si za OGCtcei C '0 t> slovenskega naroda in za rezultat morja solz in krvi,ki jo prtu Ivu slovensko ljudstvo v. svoji osvo¬ bodilni borbirda komun?!3ti natančno poznajo sleher¬ no sovražno stopinjo' v preteklosti, zakaj le tako bodo mogli oceniti perspektivo bodečega razvoja so¬ vražnikov slovenskega ljudstva j.n njegove demokra¬ tične svobodo, ji jo slaven- -A. V. TJ , * <" sko i j ud s tvo* ‘po* STO In c ln & n m <-] p. c , >1 \ o uo tn > n.; skupina belo gardo kršnih čpor v slovenanem :.o nadelo ime ! •— js Stb-3 j a. L V c? L n c je; že od vs<. ga zač.o uk a udinjala okupatorjem in rav ta peščica jo dolila ino telo guru a. ia prvat- '1 - . - L C L U. ^ V. p; 1! avnem oprav¬ ljala posle običajnih polici;jakih pomočnikov in o- vr.duhov.Toda to ni lila edina pretiljudaka frakci¬ ja .'Druga skupina »neprimerno, nevarnejša od te prve, so je zamaši - 22 - '-skirala s krinko sovraštva proti okupa- tprjem,lažnjivcga patriotizma,skrbi za”voliko Slo¬ veni .jo "ali” veliko Jugo s lavi j o " s e zaponila 'od šovi¬ nizma proti italijanskemu in nemškemu naroda ter sc zavila v lažnjive frazo o demokraciji in bodoči socialni pravičnosti.Pričakovati bi bilo,če bi so¬ dili po besedah,da se bo ta gospoda vsa srečna pri družila osvobodilni borbi slovenskega naroda. - Toda prav kmalu je pokazala kakšni so njeni re¬ snični smotri cPrvo vprašanje,ki ga je postavila,jo bilo vprašanje,kdaj naj se prione neposredna oboro žena .akcija proti, sovražniku.Ti gosoodjo so pripo¬ vedovali,da sedaj-so ni čas da bi"udarili”. Razum¬ ljive je, čemu so prišli s to zahtevo.Njihov cilj je bil,da bi- lažnjivo skrbjo za žrtve,ki jih slo venski narod dajo v svoji borbi, prikrili svo- toanje, preprečili slovenskimi ljud¬ skim množicam.da bi pograbile za orožje. Od. vs ega vs o. v r iz a.d e van j a p roj :i - ,10 rosni ono »grabile zc začetka pa vso d-o donos s a vsn r. l.t.du.rg rzakoljo^r.aper je na s amo k onemu cil jnai z tr g 1 j: J . ■ S- ki' rj ikikv'1 2 • -j 1 ds tv a i z ro k o r o ž j o ■ T o je gl av no” Vpil liaiij e jeTkregGedTerega'~še’"vi"eT cu- nes bo j zno- •enskega naroda.« r ° trs. j.. siovenskoga naroda.« To je tis to vprašanje, ki ženo' slovensko pretiljudsko gospodo v sovražnikov tabor,ki jo žene k temu, da danes grabi za sovražni ko' in se oblači v okupatorske uniforme. ugp vprašan j o, ki ga ta gospoda tudi posta- V j. J. Ci O G V S O ££ 3, za: tkapjč bilo vprašanj e d pmokr a t& ne vsebine osvobodilnega g i b anja slovenske ga na roča, r rod videzom skrbi za popolno enotnost slovenskega .i ^ ta go ap o da po skr zala pr opr o eiti. poleg r,a;i Xic2, jL‘Q Ci di f j U/ u er j~> r,* j. slovensko ljudstvo v svo;» salo na svojo zastavo nih gssel tudi gesla resn Razunilmivo j e, čemu so je upirala ge zlom; i aaiomlno e n to k o d Mesi bo j s tv Cl Ow "bi osvobodilni borbi zapi racioiitilno osvobodil ine ljudsk dem: n 7'atičniii o. orno ler a o i j Qc /f * lovenskega'I j ud je šole.tedajidosegel svojo največjo širino in svojo največjo revolucionarno udarnost.ko so jo ljudstvo z avodelo, da St boj ne bij zgolj za neko formalno nacionalno neodvisnost,alj zgolj za obnovo vsega .'tistega starega,ki ga jo d c« - 23 - -ce.tlotja tč Žilo-*, ampak da je nacionalna neodvisnost '/isti nujni okvir >ici selo tedaj pride do popolnega k;r&ža,čo ga ha- Hkjuje resnična demokratična vse- .'•Ina.Iztrgati ati .vvenskomu osvobodilnemu gibanju ta iomokratičha bi pomenilo iztrgati iz njega jegovo pravo vsebino,iztrgati vodstvo iz rok demo ratienih sil in 3 tem uničiti nacionalno osvobo¬ dilno gibanje samo. Boj proti dciaikratičnim geslom svobodilncga gibanja s strani . slovensko reakcio¬ narno gospode ni torej nič drugega kakor poskus,za učiti to gibanje samo,iztrgati ljudstvu iz rok ve iko inicijativo pri reševanju njegovo lastne uso- To torej jc bila vsebina politike raznih "patri 'tov^ihajlovičcvskc smeri, sestavi j ono iz ostankov bivše JEŽ in bivše Ji-S, ki so so v toku lanskega leta'".poskušali vriniti v Osvobodilno Brento z enim s amin- "za&lenko stnimpridržkom, da je OP preveč do- kr etična ih da jc. njena a kcija prezgodnja. Da jc pa ta"malenkostni . pridržck"v resnici poskus likvi¬ dacije QP.kot resničnega ljudskega gibanja, to je, k , jpak, ta protiljudska reakcija skrila pred slovcn .ekim ljudstvom.;, / piik;.; . Izvršni odbor.OP ' jo soveda takoj Ifedkril pravo vsebino demagoškega. nastopa teh kričavih patriotov a "malenkostnim” pridržkom ter jih razkrinkal pred ■slovenskim ljudstvom, -.Toda njihova:dbS&vnost se s tek; ni ustavila. Ko- je ta prvi poskus likvidacije op-propadel,se jc reakcionarna gospoda obrnila od- jadali so Izvršni odbor OP,zlasti sta kriva žrtev, ki jih pobijajo okupatorji,da razbijata enotnost slovenskega naro-' la* proglašali so ju celo za orodje Oestapaitd.. istočasno pa so hvalili delavnost partizanov, pro¬ glasili partizanske borce za heroje,ki so padli v • borbi za svobodo svojega naroda,hvalili SSSR itd, Hoteli so s tem natresti peska v oči slovenskim množicam in jih obrniti proti vodstvu OP in CKKJP Slovenije, ki sta v vseh bojih in uspehih zadnjega rito proti OP.Ha HK3?. Sloveni j e, da lota dokazala,kako pravilna je - 24 - bila njuna politi- fina linija.Ti gospodje so mislili,da je mogoče na¬ rod, ki jo stopal v ve] ifiastno borbo s 'sovražnikom svoje svobode in bodočnosti,razorožiti z gole. fra¬ zo' in lažjo. Toda v enem leta teh bojev je sloven¬ ski narod spoznal,in odkril več, kakor v 23» lotih obstanka Jugoslavije. In kar je najvažnejšo :v tem lotu sc je slovcns:o ljudstvo navadilo lofiiti deja n ; c od fraze.Navadilo se je tega zate,ker sc je po polnomr, jasno zavedalo, da drži obenem s svojo pu¬ ško v rokah tudi usodo svojo bodočnosti.Tudi dema- s. gija in poskus ločitve slivenskih ljudskih mno¬ žic od vodstva OP in CKK.P Slovenijo je padel v vo- To dejstvo reakcionarno slovensko gospodo n bolj razočaralo\ker so istočasno slovenski par .iivanski oddelki in OP želi veliko uspehe v osvobo diJnom bo ju,ki sc pričeli spravljati vso t upe te go sp.-dc v nevarnost. Zdaj reakcionarni gospodi ni ostale nič ve6,ka¬ kor še°korak dal je. Pričela je pripravljati z roko v roki z okupatorji kaj no vs jel udarec v hrbet slo¬ venskemu ljudstvu. Pričela se je odvratna kampanja za izzivanj o državi j aro: ve vojno med Slovenci, priče le so se formirati oborožene tolpe, plačencev gospo de,pričela so.se zakulisna pogajanja z okupatorji skupnih - vojaških akcijah proti partizanom. Dej - . ro dovolj glasno,kako nizko so je skotali la ta diix$-oina,kako j; s tv a go v venskemu ljudstvu svete.kako grobo pljunila na vse,kar je slo- p o g; ■žila vse za kar se -slovenske ljudstvo bori.Lističi te gospo de sc d. a j s am o r-bž a J ujejo, d a jo o kup a torska vojska morala prepustiti velike predelo Slovenije "rasboj jo partizanom. Kakor okupatorji proto ti izdajalci bojevnikom za svobodo slovenskega narode. .znijo in uničen j om.L-od tem ko “londonski s smrtno k£ »Times"piše.o. veličastni borbi sl venskega naroda, "ki nima primero v zgodovini"psujc ta gospoda par¬ tizano;. z razbojniki,poziva okupatorske čete na po¬ moč in udarja v hr-bot partizanom tam,kjer so naha¬ jajo v najodločilnojših bojih z okupatorji. Ali ni dovolj kričeč primer že samo dej mr. belogardistična tolpa zakrinkane - 25 - tve,da ena s a- s partizanski- mi miiforctami. la. znaki».prizadejčila partizanskim od delkom več izgub,kakor 'vsa ofenziva okupatorja? In :i. nima slovensko ljudstvo prav, o o pozna za te iz- vržke slovenskega naroda eno samo besedo: smrt? Prav tako je ta izdajalska druščina spremenila svoj značaj v zunanje -političnem pogledu.Ta spre¬ memba sc jo•zlasti pokazala ob podpisu sovjotsko- omglcške pogodbo, ki predstavlja veliko zmago sev jotskoga načela o pravici slehernega naroda na sa¬ moodločbo, vključno do odcepitve.Ta pogodba jo teko temeljito razbila vse zunanje politično .špekulacije naše bele garde,da se je ves tisk bele garde z všo silo vrgel na kampanjo proti SSSR. Pa ne samo to. Slovenska reakcionarna gospoda je računala, da;3bo našla izhod za svoje cilje v event. nasprotjih, ki naj.bi nastala med SSSR in Anglijo.Sovjetsko-angle .ška pogodba pa je našo izdajalsko druščino straho¬ vito razočarala,' ■ ker zelo korenito odstranjuje' oz. zmanjšuje' možnost takih nasprotij. In perspektive naših izdajalcev so s tem postale popolnoma brezup ne.Zato se je bela garda sedaj še odločneje poveza la z okupator jem.Odkriti napadi na SSSR in prikri¬ ti na Anglija,se vedno.bolj pcnavlj aip.De jonsko je s tem naša belogardistična gospoda tudi sovražnik in izdajalec - mednarodne štrarike. svobodo ljubnih harodovprcli fašističnemu imneriaiizrnu. Tako je naša protiljudska reakpii^^ictŠla svoje poslednje pristanišče;prijadrala je : jr tab..r -sovra¬ tnikov slovenskega ljudstva,v tabor okupaMrjev.Ro stala je glavna opora okupatorjem na naši zemlji. Včerajšnja kihaj1ovdovska frakcija-se je daheš -po¬ polnoma zlila.s prvotno peščico bele garde in po¬ stala njen vodja ter organizator. Kakor 1.1918. je takozvana "demokratična" frakcija v SIS: .kapituli^r. rala pred velesrbsko"reakcijo,da bi : s tem'zaščiti¬ la pozicije slovenske izkoriščevalske gospode.In s to velesrbsko reakcijo, z, Nedičem in Dražo Miha j lo¬ viš cm so je'udinila okupatorjem in dvignila zahrbt ni nož proti lastnemu narodu. Jasno je,da po vsem tem vsa ta združena izdajal - 26 - ska gospoda ni mogla več računati na kakršno koli podporo s strani slovenskih ljudskih množic.Izoli¬ rana že popre j, se je sedaj še veliko bolj izolira*. la-Lejansko je bila kot politična sila popolnoma razbita. Toda svojega orožja tudi sedaj ni položila.Spre menila je taktiko borbe proti OP in proti K'P, ker hi sposobna da bi se z OP srečala v frontalni bor¬ bi, poskuša sedaj razbijati OP od znotraj»boriti se proti OP na lastnih pozicijah OP.Bela garda se sku : ša navezati na vse mogoče bolj zaostale elemente it: skuša' vse mogoče bolj v 0P,v prvi vrsti na posameznike iz katoliškega ta bora, ki zastrašiti v njihovi skrbi za svobodo veroizpovedi.Poleg odkrite oborožene borbe* ki je za belo gardo popolnoma brezupna in so vsi njeni dosedanji poizkusi doživeli popolen zlom,je torej* sedaj gjL&rno orožje belo garde od znotraj razkrojiti in razbiti enotnost njenih posame - k.;, .dolov« To jo najbolj značilna poteza sedanjega t^^^Tjl^i^borbe OP proti domačim podpornikom okupa¬ torja. Sleherni komunist se mora zategadelj zavedati, da je danes bolj kot kdaj koli potrebno s. največ jo skrbnostjo bedeti nad enotnostjo OP.Treba jo M dar zasledovati sleherni gib belo garde, sleherni njen prst,.ki posega v vrste OP,da bi tu napravil razdor. 3Danes je vprašanje razbitja bele garde predvsem vprašanje uničenja njenega vpliva in njenega delo¬ vanja znotraj OP, ne da bi -pri tem trpela moč in enotnost OP. Boj proti naporom, bele garde v OP je na sedanji etapi naše borbe odločilnega pomena za ev s o bo d o čno s t. Ni treba pri tem pozabiti,da ima bela.garda £lo boke socialne korenine v tisti plasti,ki je žive¬ la od izkoriščanja slovenskega delovnega ljudstva. Zato se bo bela garda kot tendenca neprestano poja vljala v različnih oblikah^Vsako uspavanje češ,saj smo jo uničili d< 3 bo pokazalo kot izredno škodlji¬ vo,Bela garda ni uničena in izviri njenega nastaja nja ne bodo uničeni.Zato pa je dolžnost komunistov - 27 - da- budna jo vse izprerenbe v njenem razvo ju in da sak o j udarijo z. vso sila po tastih, poja¬ vih, v 1-cateri'j'i *■:;c bela garda Ipbnl ro :jno izraža.Očitno ja,da jo "bela garda postala glavna opora okupator¬ ju. Potemtakem Ju nemogočo uničiti okupatorje da bi udarili po bvli gardi- Zato pa ja v prvi vrsti •potrebno napovedati smrtni boj Iohkomisolnomu pod¬ cenjevanju bele garde,podcenjevanju, ki je doma v naših lastnih vrstah, NOVI SLOVENSKI PATRIOTIZEM . Uradna- slovenska domovinska ljubezen,kakršno so prepovedovali vladajoči slovenski krogi in najeta truma plehkih govornikov ter pisunov, je bila vponk .si stokrat in tisočkrat opljuvana,dokler ni doži¬ vela aprila 1941 svojega dokončnega poloma. Tisti, ki šq -se desetletja penili od nacionalističnih in patrip.tiSnih. fraas,so se v- teku pičlega tedna kar najnazorneje razgalili kot protinacionalni,kapitu¬ lantski, izda jalslci odpadnika. V popolnem moralnem in političnem razsulu starega slovenskega naciona¬ lizma in rodoljubarstva vseh odtenkov so je izrazi io izredno zanimivo in važno družh§!hoi dejstv življenje in obstaja tako jamstvo popolne sr. pravico rlo vso pego— ■azvoj, sc v najvišjem izra¬ zu dejanske narodne suverenosti, to so pravi,v pra vici do samoodločbe,vključno pravico do odcepitve• Tretjič jo za novo slovensko ljubezen da .domovi ne značilno,da so slovenski narodni osvobodilni po kret druži z demokratičnim gibanjem slovenskih ljudskih množic za ; srečno bodočnost d-lovnega 1jud stva Slovenije.Novi slovenski patriotizem jasno in zavestno sp znava- in to se dogaja prvič v sloven¬ ski zgodovini-v slovenskih ljudskih množicah,v slo venskem delovnem .ljudstvu dejanskega nosilca slo¬ venske nacionalno bodočnosti. Končno je za novi slovenski patriotizem tipično da se jasno in zavestno oslanja na tisto moralno¬ politično ,družbeno in državno silo*kjer sta narod¬ na enakopravnost in bratsko sožitje naroda ob naro du dejansko vzpostavi jena,namreč ha Sovjetsko zve- - 29 - zo. Novi slovenski patriotizem sc tesno povezuje s čustvi vse slovanske enotnosti pod vodstvom velike ga ruskega naroda,ki je nesporno prevzel najnapred nejšo družbeno • vlogo med narodi» Razume se,da je pravemu narodnemu in človečan¬ skemu smislu nove slovenske domovinski 'ljubezni po polnoma tuja vsaka sled nacionalnega šovinizma.No¬ vi slovenski patriotizem in pristni proletarski in tomacionalizem,kakor so ga ideološko izrazili ter oblikovali Mark,Engels,Lenin in Stalin,si ne na - sprotujeta,temveč sta drug drugemu pogoj. Komunisti Slovenijo,ki se zavedamo, da smo med poglavitnimi tvorci nove slovenske domovinske lju¬ bezni, družimo tudi v tem pogledu dediščino najbolj Sih slovenskih kulturnih duhov - Prešerna,Levstika in Cankarja -z močjo najnaprednejše ideologij e,kar jih pozna razvoj človeške misli,z marksizmom-leni¬ nizmom . J 'skladu z revolucionarno-denokratičnin Pre somovim duhom in z našo borbeno potjo je,če napi¬ šemo danes,ko se novi slovenski patriotizem in pro letarski internacionalizem najboljših sinov sloven skega naroda kar najtesneje zlivata,na svoj prapor naslednje Prešernove velike besedet bive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ... • ko,kod er sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak ne vrag,le sosed bo mejak! Peter Kalan. KPS IN JUGOSLAVIJA Elementi, ki so s svojo protiljudsko in proti- narodno politiko povzročili propad Jugoslavije,oči tajo danes naši Partiji,da hoče slovenski narod od vrniti od drugih jugoslovanskih narodov in ga por polnoma separirati. Te namere vidijo v njenem na- glašanju načela samoodločbe slovenskega naroda ter - 30 - gojitvi naše srmostojne narodno-osvobodilne, to je partizanske-vcmiEko . hi ten si Še izmišljamo razne lazi 7 ) O .';.ib ‘krsTjih 10 J ' -i c < l- :ina T kupci ,i ah ned -, y Partijama Nemčijo* in Italije na raš-ia naroda Laži o kav. arih -je lilo z o v naš on tisku in tipka on.voloa.iinn fronto mnogo govora in jih za • j.o venskega to ne bona tn poživljali. Vzroki prepada Jugoslavije danes niso veš skriv nost. Dejstvo je, da Jugoslavija ni bila^plod pro¬ stovoljno združitve Slovencev, Hrvatov, Črnogorcev itd.,s Srhi, od s podaj ,na temelju enakopravnosti ir samoodločbo teh narodov,tenveš rezultat inpcriali- stičnega krojenja evropsko karte v skladu z intoro si znagovalccv v prvi svetovni imperialistični voj¬ ni, ter protirevolucionarnega sporazuma slovenske, hrvatske in druge reakcijo, ki se je iz strahu pred demokratično revolucijo doma podala pod znšči to velesrbske reakcije in njene emc.dc. Politika narodnega zatiranja in protiljudskega -nasilja,ki jc bila tomelj politike vseh jugoslovanskih reži¬ mov v notran e-političncm pogledu ter politika ve¬ zanja na reakcionarne silo . v zunanje politične.. po gledu, to d jstvo jc bil tisti najgloblji vzrok, da sc jc ta državna zgradba sesula ob prvem zuna¬ njem udarcu.KPJ jc ob nemškem napadu na Jugoslavi¬ jo pozvala vso narode Jugoslavije na obrambo svoje neodvisnosti.Toda posledic dolgoletne protiljudske politiko velesrbskih režimov ni bilo mogočo po¬ praviti v nekaj dneh.Erah jc bil neizbežen. • Česar ni bilo noči v zadostni meri doseči v kratkih dneh pred napadom fašističnih osvajalcev na narode Jugoslavij e,so izzvala nasilja*in nečloveš¬ ko postopanje okupatorjev.Narodi Jugoslavijo so zno va.vstali ha boj proti njim in so začeli zgrinjati okoli nnrodno-osvobodilnih front,za katere jc dala iniciativo Komunistična Partija Jugoslavijo. Zla - s ti pa so jo v svoji veliki večini zgrnil • okoli svojo Osvobodilne Pronte slovenski narod. Ta odpor našega naroda proti okupatorju so jc šc stopnjovcl, ko jc fašistična Nemčija napadla Sovjetsko Zvezo. - 31 - TPS je pri snovanju naše Osvobodilne Fronte vprašanje noše narodne osvoboditve in združitve žg od. vsega zf-četka postavila na temelj oboroženega bo j; slovenskih lj r - oskih množic proti fašističnemu e n,p a, tor.j vi, ker se jo zavedala, -da samo oboroženi b j j -rožic norega z otiranoga naroda, naslonjen na revoltic'erama osvobodilna gibanja in perspektivo i: -.•••/olvioi onar&rUi apr omemb v deželi samega narodne- n tlačit vi ja, prodi, tvl ja tisto pot,ki nam bo pri- noila resnično narodno osvoboditev. v tej 'Luci gleda naša Partija tudi na vprašanje Jugoslavije* S tem, da so je slovenski narod okle nli Osvobodilne Fronte, je obsodil vos sistem pro¬ ti! judoke in narodno-zatiralske politiko, ki jo jo v bivši državi izvajala velesrbska protiljudska re . rablja ob podpori slovenske in hrvatske. S svojim bojem za samoodločbo in ljudsko demokracijo jasno izpričuje, da noče obnove take Jugoslavije, kakr¬ šna je tila, ker bi to pomenilo obnovo vsega ti - stegaj, kar .jo pretresalo bivšo državo in bi v pri¬ ti >in j os ti privedlo do še usodnejših posledic,'ka - kor jo bil lanski polom. Odklanjanje versajske Jugoslavije z. osorni njeni ml protiljudskimi in narodno-zatiralskiEii oznakami, pa še ne nemoni zanikanja Jugoslavije, sploh. Ottu®, hopprotne fbo j sa : samoodločbo in njeno uvcljav iionje je tisti edini način zbližanja naifegn naro¬ da s hrvatskim in srbskim,, ki jih jo v stanu zdru¬ žiti v enotno državno zvezo, ki je velesrbska bur- žaasija in drugi protinarodni elementi niso mogli nikoli doseči. Priznavanje pravice do samoodločbe našemu narodu, bo odstranilo namreč tisti občutek narodne zapostavljenosti, ki ga je preje odtujeval drugim jugoslovanskim narodom. Potreba skupnega boja vseh južnoslovanskih na¬ rokov proti okupatorjem in težnja, da bi činprej s tresli s svojih ramen njihov jarem, sta prav da¬ nes strnili te narode v mogočni skupni narodno-os- vjbodilni boj. To skupnost pa je omogočilo strikt- -ro priznavanje njihove narodne samoodločbe. Potre- - 32 - ba da se postavijo medsebojni odnošaji južnoslovan skib narodov na take temelje,posta ja danes vedno jasnejša ne le p.ri našem ljudstvu,temveč tudi pri* vseh pravih demokratičnih elementih med Srbi in Kr vati,kjer je bilo ljudstvo najbolj i sapo stavi j ono razedinjevalni politiki, hegemonističnih velesrb - skih in domačih separatističnih strank. Na. čelu tega sporazumevanja narodov Jugoslavije za čim uspešnejši ‘boj proti okupatorjem stoji Komu nistična Parrija Jugoslavije.KPJ še ob razpadu te države ni razdelila na posamezne samostojne dele, ker je tako hotela tudi s svojo organizacijsko enot nostjo manifestirati svoj odpor proti nasilnemu razkosanju Jugoslavije, prav tako pa jo ta Partija storila vso«.da bi čim tesneje povezala narodno-os- vobodilni boj naših narodov v skupno mogočno narod no osvobodilno gibanje. Pri.tem pa jo strogo pazi¬ la, da so ta skupnost gradi na temelju polne enako- pravaosri in priznavanja vsakemu isrned njih polne pravice do samoodločbo.Na tako stališče se je po¬ stavica tudi naša EPS,ko se je s svojimi sodelavci v Osvobodilni Fronti v četrti temeljni točki pro¬ grama OP javno izrekla za enotnost narodov Jugosla vije, Ta politika KPS pa ne gre v račun bivšim reakci onarnlm politikom in kapitalističnim klikam, ki stoje za njim. Ti elementi z vsakim dnem jasneje spoznavajo, da jim ta politika KP odvaja ljudske množice in izpodnaša tla, na katerih so v prejšnjih Jugoslaviji lahko uresničevali svoje izkoriščeval¬ ske interese. Y prvi vrsti se seveda opira taki e- notnosti južnoslovanskih narodov srbska buržuazijs* ker mora s strahom gledati, kako se ji z vstaja¬ njem demokratičnih narodnih množic izgubljajo mož¬ nost bogatitve na. račun drugih nesrbskih narodov . Nič manj pa ne besni proti na novo ustvarjajoči se enotnosti jugoslovanskih narodov naša reakcija, ker vidi, kako se naše ljudstvo otresa njene razš- dinjevalne ter ljudskim interesom in njegovi enot¬ nosti škodljive politike.Da bi_preprečila politiko samoodločbe in ng njej snujočo se enotnost naro- - 33 - &ov Jugoslavije, ki jo zastopa vprav KPJ,se ta na¬ ša reakcija po eni plati zateka k odprtemu izdaj - stvu, iščoč zaščite pri okupatorjih proti svojemu lastnemu ljudstvu, po drugi strani pa začenja obu¬ jati spet nacionalni šovinizem proti hrvatskemu na rodu ter se ogrevati za velesrbski hegemonistični nacionalizem. Vsa ta reakcionarna gospoda postavlja nasproti našemu narodno- osvobodilnemu boju in njegovi slo¬ venski ljudski partizanski vojski jugoslovansko vlado v Londonu, češ da je ona edina predstavnica naših narodov v boju proti okupatorjem, ne glede na to, da ta vlada ne le da dosdaj še ni ničesar storila za resnično osvobodilno stvar narodov J*?go slavi je, ampak vidi višek svoje "osvobodilne"dolav nosti v tein, da obsoja požrtvovalni osvobodilni boj ljudskih množic.Slovenski, predstavniki te vla¬ de, Miha Krek in drugi na, vsa usta trobijo v svet, da je politika Osvobodilne Fronte v nasprotju s po litiko te vlade ; da je.naperjena proti njej in da sploh nasprotuje ciljem zaveznikov. Toda Sovjetska Zveza,ki se Se o.d vsega začetka zavzema za uvelja¬ vljenje samoodločbe vsakega zatiranega naroda, ka¬ kor tudi Anglija in Amerika, so se ponovno, izrekle za pravico narodev do samoodločbe in v zadnji po¬ godbi med SZ in .Anglijo sklenjeni 11. junija t.l. obe državi slovesno izjavijata,da se ne bosta vme¬ šavali v notranje zadeve osvobojenih narodov in dr žav.S tem s*ta dobila naš osvobodilni boj in njego¬ va predstavnica OE.svoje mednarodno priznanje.Pri** znanje samoodločbe za katero se zavzema prav naša Partija in OP, s strani Anglije, pa je tudi podrlo vse račune naše reakcije, ki je vezala . roševinjv vprašanja naše osvoboditve z reševanjem ža' zeleno mizo, kar je bilo prav z.a.prav smisel njenega dekla miranja,da se bo vprašanje našega naroda rešilo drugod izven meja naše domovino« Na to misel je vkljub britki izjušnji iz lota''1918.,ki nam je me¬ sto osvoboditve prineslo razkosanje med štiri drsa ve, prišla zategadelj, ker jo je prevzel strah - 34 - pred oboroženim bojem našega nar.da proti okupator ju in uveljavljenjem polne ljudske demokracije. Na¬ še reakcije, ki ji gre predvsem za njene kapitali¬ stične profite, nič ne briga, da način “rešitve" našega narodnega vprašanja za zeleno mizo pomenja v bistva tujo intervencijo in uvedbo sistema ponov¬ nega narodnega zatiranja in reakcije nad jugoslo¬ vanskimi narodi s strani velesrbske buržuazije in njenih hlapcev pri nas doma.Nasprotno ona pa prav to hoče. Klevetniki naše Partijo in OP pripovedujejo, da sta Partija in OP napadli londonsko vlado, se ji zoperstavili in s tem razbili cnot n. st narodov Ju¬ goslavije .Poda razpoloženje in vsakdanja stvarnost govori o nasprotnem.Ne postavlja so Komunistična Par tija Slovenije proti jugoslovanski vladi v Londonu, temveč ta vlad«?, se sama skupno z našimi domačimi re akcionarpimi elementi postavlja- proti ljudstvu in njegovim težnjam. Ta vlada j c za nadaljevanje poli¬ tike nesvobode in narodnega zatiranja in s tem ja¬ sno kaže, da je zastopnica izkoriščevalcev, ne pa predstavnica jugosl venskih ljudstvo v njihovem bo¬ ju proti okupatorjem. KPS ni nikoli pozivala slo¬ venskih narodnih množic v boj proti tojvladi, pač pa jim je govorila kje je prava pot k naši narodni osvoboditvi in so zanjo z vso doslednostjo zavzema¬ la dobro vedoč, da je tc edino pravilna in dosled¬ na demokratična pot za našo narodno osvoboditev in združitev. Ko se je londonska jugosl ovanska vlada obrnila preti tem bo ju,se je dejansko obrnila proti narodu samem. Naš narod je po težkih in dragih dolgoletnih iz¬ kušnjah krenil naposled po tej poti in komunisti ne dvomimo, M • se bo po njej na vsej črti uveljavilo njegova pravica do samoodločbe. Prav tako pa tudi ne dvomimo, da se bodo na tej podlagi izoblikeva-' li prisrčni in tesni odnosaji z ostalimi narodi Jugoslavije, ki so prav tako kakor Sl venci iz po¬ sledic proti ljudske in proti narodne politike biv¬ ših • jugoslovanskih režimov in domače reakcije po¬ tegnili enak pomembni pouk. KPS se bo z vso. do sle- dno stjo še naprej borila za uresničenje tega nače¬ la ter nastopila proti vsem, ki bi ga hoteli izi - prati ali v interesu svoje izkoriščevalske poli - tike potisniti v kot. Če se bo Mihajloviččvska go¬ spoda v Londonu in doma še naprej upirala, tej bor- :i naj bo prepričana, da jo bo v tem trenutku ljud revo samo zavrglo in mimo nje uveljavilo svoje tež¬ nje po demokraciji in narodni enakopravnosti .Ivlcsto .itare Jugoslavije,ki so jo ljudstvo in.vsi resnič¬ ni demokratični elementi čutili kot ječo bo vstala svobodna in demokratična domovina južnoslovanskih narodov,ki bo zadovoljila vse njihove nacionalne težnjo. R* ZARAZČlSCENJE NEKATEIM POJMOV GLEDE MLADINSKEGA GIBANJA V teku enoletnega osvobodilnega boja slovenske¬ ga naroda sta. so tako mladinska 01? kakor Zveza ko¬ munistične mladine močno utrdili.Tudi poslednje pe.rtijsko posvetovanje jo pokazalo,da so naši mla- dinski aktivisti sposobni dati mladinskim organiza oljarn vso množično širino in jim nuditi tudi rosnič no mladinsko izživijanje,če le imajo prave pojme , kaj naj predstavljajo posamezne oblike, naše mladin ske množične aktivnosti .Kar se pa teh pojmov tiče, jo treba hkrati priznati, da jih na partijskem po¬ svetovanju niso vsi partijci,ki delujejo na mladin okcm sektorju,dovolj jasno razumeli oziroma preči¬ stili. Nejasnost je. obstojala v naslednjih vprašanjih: kakšen je odnos med mladinsko OF in Zvezo delovne mladine;katera mladina sodi v Zvezo delovne mladi¬ ne,katerega mladinca smemo šteti med pripadnike Zveze komunistične mladine. Ge hočemo,da naši mladinski aktivisti po eni plati zapadejo sektaškemu zoževanju,kar je tako za celotno naše delo,kakor za sam mladinski sektor po 36 - glavitnn nevarnost,in da po drugi plati tudi ne razvodenijo revolucionarno vsebino mladinsko vzgo¬ jo, kakršno zastopa naša Partija, je treba to pojme znova razčistiti. 1/Vied mladinsko OP in Zvezo delovno mladine na¬ prav nobene razlike glede njune širine. Razlika pa obstoji v stopnji mladinske enotnosti.Če že namreč stremi in mora stremeti celotno OP, k zlitju in združitvi V3ch osvobodilnih ter demokratičnih to¬ kov med slovenskim narodom v eno smer, tedaj volja tem bolj za mladinsko organizacijo OP, da se mora njena enotnost vse tesneje kovati in vse izrazite¬ je tudi formalno zrcaliti. Razvoj je dokazal,da je bilo v tom pogledu delo mladinske OP v splošnem povsem pravilno zastavljeno. Skupinski separatizem je v mladinski OP skoraj povsem izginil in tudi formalna vprašanja ozko pojmovanega skupinskega za stopstva ali Culo kake skupinske koalicije jo mla¬ dina po svoje likvidirala s tem, da je neugnano, brez strahu in brez predsodkov zaplula v pfemočri no smor vso tesnejšo enotnosti. Na temelju takega razvoja so prišla vodstva vseh treh osnovnih sku¬ pin OP do popolnoma soglasnega prepričanja,,da mla dinske skupnosti v OP nima več nobenega smisla u- stvarjati po istih načelih, po kakršnih je glede na udeležbo večjega števila avtonomnih političnih skupin zgrajena sama OP.Vodstvo, temeljnih skupin v OP so se zedinila ,da bodi mladinska OP enotna or¬ ganizacija slovenske mladina ih so predlagala mla¬ dini,naj da tej organizaciji ime "Zveza delavne uda dine w .S, tem je bil brez dvoma storjen, zelo Velik in pomemben korak naprej v utrjevanju slovenske narod ne enotnosti.Zveza delovne mladine ni torej _ prav nič drugega ko mladinska OP,ki pd. jc svojo nalogo, strniti slovensko mladino v nerazdružljivo enoto, že tako daleč izpolnila,da je lahko pričela velja¬ ti za enotno organizacijo. 2/3 tem pa smo tudi že odgovorili na vprašanje, katera mladina sodi v Zvezo delovne mladine.V Zve¬ zo delovne mladine -sodi prav vsa slovenska mladina. Vrata vanjo so zaprta zgolj izdajalcem in potuhnje nim belogardističnim agentqm. Popolnoma napačno pa - 37 - ■ji bilo, če bi zapirali vrata v Zvezo delavne mladi -jo tistim mladim ljuder,ki so prod kratkim Mii Se : asivni ali pa celo pod belogardističnim vplivom rez lastne' krivde,po krivdi pomanjkljivega ali ne ravilnega dela naših aktivistov.Zveza delovne mla ine je namreč borbena,toda hkrati vzgojna organiz¬ acija.Prav zato je treba znati pritegniti vso slo /enako mladino v Zvezo delavne mladine, da jo bomo •ogajali v duhu nepopustljive borbe za osvoboditev* : družitev in samoodločbo slovenskega naroda,za nje .ovp naslonitev na bratski mu veliki ruski narod n. Sovjetsko zvezo,za srečno bodočnost . delovnega ljudstva Slovenije. 3/S tem,da so se yse temeljne skupine OP odloči le za enotno mladinsko organizacijo, ki je ne sme nobena sila več razbiti',pa seveda nismo mladine po litično nasilno poenotili in ji vzeli možnosti, da bi so v ožjem smislu politično tako udejstvovala, ::akor ji narekuje njeno spoznanje, izvirajoče iz l.jenih borbenih izkušenj in njene predanosti osvo¬ bodilni stvari. Popolnoma napačno bi bilo potemta¬ kem misliti,da sc je KP s pobudo za enotno mladin¬ sko organizacijo in s pristankom nanjo odpovedala vazi komunistične mladine Jtčgoslavije^kakor bi se -.oda bilo tudi popolnoma nepravilno,Se bi komuni- • ti oni mladinci tvorili v enotni Zvezi delovne mla •"•inc nekako tuj e, klikarskc in poldtikansko telo.Ko ga smemo Torej imeti za pripadnika Zveze komunisti one mladine?Za pripadnika Zveze komunistične mladi ne nam smejo in morajo veljati tisti mladinci, ki lede poii+iki Partijo,vidijo v Partiji avant nardo osvobodilne borbo,ter se pod vodstvom Parti je vzgajajo v duhu mark sizma-1eninizmn.Iz tega pa hkrati jasno sledi,da morajo biti prav komunistič¬ ni mladinci najboljši aktivisti enotne Zveze delov, no mladino,najpcžrtvovalnejši borci za'njen razmah in njeno dosledno osvobodilno smer,njeni : flajbdlj vneti organizatorji. - 39 - ORGANIZACIJSKE IN KADROVSKE NALOGE PARTIJE Kljub strahotni!: žrtvam,ki jih je Partiji zadal okupatorski teror,je nesporno dejstvo,da jo Parti¬ ja tako številčno kakor politično izredno narasla. Cc primerjamo n. pr. današnje organizacijsko sta¬ nje Partije v tako imenovani ljubi jonski provinci 3 stanjem,kakršno je bilo 1940 ,ko se je vršila dru ga partijska konferenca,ja treba reči,da 1940 prav v kmečkih predelih Dolenjske in Notranjske partij¬ ske organizacije skoraj nismo imeli,da jo pa danes imamo, in sicer široko razpredeno. Nadalje je bila 1940 partijski organizacija'z množicami delavnega ljudstva neprimerno slabe je povezana ko danes. - Predvsem pa moramo ugotoviti močan številčni in po litični porast partijsko organizacije v dami lju¬ bi j ani. L julijansko partijsko okrožje jo postalo ti sti neizčrpni rezervoar,ki je dal največ kadrov ta ko za to ronsko politično delo kakor za slovensko partizansko vojsko. Partijska organizacija v lju¬ bljanskem okrožjh se je do jensko uveljavila kot ve-, ditolj ljudskih množic v tem okrožju in hkrati kot najmočnejši steber osvobodilnega boja vsega sloven skoga naroda. Partijske organizacije na Gorenjskem in Štajer¬ skem so doživele najhujše napade okupatorja* Kljub okupatorjevim trenutnim uspehom, ki so bili nekaj-, krat celo tako veliki,da je G-estapo. pobrala ves vo fiilni partijski kader,ni nemškim fašističnim krvni kom nikjer in nikdar uspel;,da bi prekinili konti¬ nuiteto partijskega dela. Partija ja. znova in pav-, sod vzpostavila svoje postojanke in organizacije ter nazorno dokazala, da, je prav noben fašistični teror ni sposoben uničiti, če je le njena linija pravilna in če je le partijska morala njenih akti¬ vistov dovolj trdna in ustrezajoča visokim zahte~ vam naše Partije. Kljub pomembnim uspehom organizacij-skega in ka¬ drovskega razvoja pa moramo spoznati in priznati - 39 - • tudi resne pomanjkljivosti, ki bodo postale z vsa¬ kim dnem nevarnejše in ki se v nadaljnjem razvoju osvobodilne borbe lahko stopnjujejo celo v usodno nevarnostjo jih ne bomo pravočasno odstranili. Nesorazmerje med porastom in utrditvijo partij¬ ske organizacijo v Ljubljani po oni plati in po po deželskih predelih takoimonovane ljubljansko pro¬ vince kokos: tudi Gorenjske in Štajerske po drugi plati jo mnogo preveliko.Naši tovariši niso povsod dovolj razumeli, da jo hkratu z OP treba širiti in utrjevati partijsko organizacijo,iskati in ustvar¬ jati nove partijske postojanke tam,kjer jih doslej še ni bilo.Tudi trm,kjer jo partijska organizacija že obstajala ali na novo nastala, sc jo dostikrat zgodil o,da sc jo nekako utopila v OP,namesto da bi bila njeno udarno avantgardistično jedro.Razen to¬ ga ni partijska organizacijska mreža po okrožjih niti dovolj sistematično niti dovolj gosto razpre¬ dena.Celi predeli so še,kjer nimamo niti enega par tijca niti enega kandidata, pa tudi posebne skrbi ne,da bi ustvarili partijsko poštojanko,čeprav ob¬ stajajo v teh predelih simpatizerji-naše Partije, ki so ustrezajočega socialnega porekla in ki so so že iskazali v osvobodilni borbi. Da bomo nesorazmerje med Ljubljano in drugimi predeli Sl veni je odstranili, je potrebno odpreti vrata v Partijo novim borbenim elementom,ki so so že neposredno odlikovali v osvobodilni borbi.V so¬ cialnem pogledu se moramo pri tem oslanjati razen- na delavce zlasti na majhnega kmeta, kajti prav v primanjkovanju majhnih kmetov partijcev tiči naša velika organizacijska in kadrovska pomanjkljivosti Ta pomanjkljivost je posledica tega,da smo partij¬ sko organizacijo dostikrat utrjevali bolj po slu^ čajnih poteh kakor z množičnim političnim delom. Če se pri pridobivanju novih partijskih 'članov v socialnem pogledu oslonjamo predvsem na delavca in majhnega kmeta,pa to seveda nikakor ne pomeni, da izključujemo druge plasti delovnega ljudstvaJ£ar se tiče delovne inteligence, je treba trenutno zlasti povdariti,da moramo posvetiti zadostno pažnjo zla¬ sti tistim učiteljem,ki so se izkazali v osvobodil - 40 - ml borbi. Med njimi jih je mnogo,ki ec co kraja in iskreno spoznali vodilno vlogo nas Partije in ki bi bili srečni,če bi postali njeni, kandidati. Prav nobenega smisla nima,odrivati jih,zlasti čc oc spo sobni in pril jubl uk žični delavci .Narobe ne¬ varno lahko posta;*«, če azoliramo take tovariše od partijske organizacije.S tem jih počasi lahko izro čarno drugim vplivom. Ko odpiramo vrata v Partijo novim borbenim tova rišem iz vrst delavcev, delovnih kmetov in delovne inteligence, pa moramo biti skrajno previdni pred raznimi utihotapljenimi, špekulantskimi ali sicer tujimi elementi.Glede tega imamo že nekaj primerov neverjetnega liberalizma pri posameznih partijcih in celo partijskih organizacijah. Po eni plati je torej treba odpreti vr«+a v Tc.r tijo,po drugi plati pa povečati čuječnost in notra njo partijsko kontrolo. Kar sč spola in starosti tiče, je važno, da se Partija pri pridobivanji! novih članov med civilnim prebivalstvom usmeri zlasti k ženam in mladini. Če hočemo Partijo v zaledju zares utrditi,so nam brez pogojno potrebni novi in novi partijci 'iz vrst že¬ na iniz -vrst mladine. Glede na splošne zaostalost političnega množičnega dela med ženami bo pridobi¬ vanje novih ženskih članov za Partijo sicer neko¬ liko trd oreh,toda hkrati zelo hvaležno delo.Žene, ki jih bomo mi"politično prebudili,bodo neposredno spoznale vso vlogo naše Partije in bodo lahko kljub včerajšnji zaostalosti sodile med najbolj vdan^in najnaprednejša partijski element. KčPgovorimo o nesorazmerju med porastom partij¬ ske organizacije v Ljubljani in po drugih delih Slo venije,pa moramo tudi ugotoviti,da je ljubljanska partijska organizacija prav v. seadnjem času oslabela ker se je kljub hjeni številčni moči zaradi oku¬ patorskega nasilja močno razredčil njen vodeči ak. tiv. Naglo dviganje novih funkcionarjev,zadostna skrb za njihovo vzgojo, zlasti za partijsko vzgo jo ter politično izgrajevanje tovarišic - je potem takem osnovna organizacijska in kadrovska uuhaloga partijske organizacije v Ljubljani. ;l':;r z m;;:ir.jkljivost naših partijskih organi¬ sti j ja njihova ponekod še vedno nezadostna pre- čiščenost,preslabotna briga za kadre in malodane »dsotnost pravilne kadrovske politike.Res je sicer, so se t .ko v novomeškem kakor v obeh notranj¬ skih okrožjih vršile čistke v partijski organiza¬ ciji. Kljub temu pa je še vedno nekaj premalo-dis¬ cipliniranih premalo prekaljenih elementov in zakr knjenih sektašev,ki lahko uspevajo samo zaradi na¬ šega, čestokrat neverjetnega liberalizma.Partijo je danes treba utrjevati z dveh smeri: po eni plati s pridobivanjem novih borbenih članov,po drugi stra ni pa z brezoDziruim. *->£čeniem vseh nc-disciplinira nih,nepopravljivo sektaških,desno oportunističnih in tujih elementov. Skrb za kadre je bila nezadostna. Zlasti nismo znali dvigniti tistih čestokrat zakritih,v trdo zu nanjo skorjo nepoučenosti in zgolj navidezne nespo sobno3ti odetih delavcev in majhnjih kmetov,ki ima jo sicer dobre pogoje za uspešen osebni in politi¬ čni razvoj,če jim dovolj pomagamo. Zato se nam je tudi dogajalo,da so Sc uveljavili ponekod gobezda- vi elementi,ki so se seveda razkrili kot nesolidni. Nadalje nair. ja primanjkoval o poguma za hitro dviga njo mlajših - sposobnih kadrov na odgovorne funkcijo Ne mlajših kadrov bati .Prat s hitrim dvi¬ ganjem mlajših kadrov na odgovorne funkcije bomo ob.primerni vzgoji te kadre na temelju njihovih la s triih • delovnih izkušen j,usposobili ih razvili, hkra ti pa dosegli v Partiji bujnejše' notranje življe¬ nje in večji razmah. Kar se partijskih organizacij v zaledju tiče, se moramo danes zlasti truditi, da pritegnemo na odgovorne funkcije dobre partijke. Teoretična,politična in ideološka vzgoja partij cev je še redno naša najslabša stran.Res je, da ni bilo na' razpolago dovolj partijske literature. Res pa je tudi v da je na razpolago vendarle toliko lite rature in toliko povprečno že izgrajenih partijcev* da bi bili lahko posvetili vzgoji partijskega ka- clra' neprimerno več pažkje,kot smo je »Razpoložljive literature nismo dovolj $3,0 sposobni politično,t izkoriščali. eoretično in Partijcev, ki ideološko vzga - 42 - jati druge,nismo sistematično uporabljali predvsem za ta posel. Še beseda o seznanjanju partijskih aktivistov s partijsko ni jo. Vse preveč površni smo v tem pogle du,vse prt. v e malo h e sodni in vse preveč na '.Jiitro roko vršimo ta posel»Oe no bomo partijskih aktivi¬ stov pri sleherni priliki in sistematično seznanja li s partijsko linijo ter z vsako novo izkušnjo,ne moremo in ne smemo pričakovati, da se bodo partij¬ ski aktivisti uveljavili kot voditelji ljudskih množic. H koncu še resna beseda o našem novem partij¬ skem kadru.Bilo bi natolcevanje-.našega novega par¬ tijskega kadra,če mu ne bi p^izfoali vsega heroizma in vse požrtvovalnosti,ki ju je že pokazal v osvo¬ bodilni borbi.Kljub temu pa je treba vedeti,da naš novi kader niti zdaleka še nima tistega partijske¬ ga kova*s kakršnim se odlikuje staro partijsko ak¬ tivistično jedro,ki se je politično in človeško o- blikovalo v teku dolgoletnih nelegalnih borb in ki ima poglavitno zaslugo za današnjo partijske uspe¬ he. Najteže za našo Partijo je, da je večina tega starega jedra aktivistov že izkrvavela v borbi za svobodo svojega naroda ter za srečno bodočnost de¬ lavnega ljudstva in da potemtakem novemu partijske¬ mu kadru često primanjkuje izoblikovanih ter.izku¬ šenih vzgojiteljev.Novi partijski kader pa s svoje strani še zel o boleha na vsc-h tistih nepartijskih usedlinah,ki mu jih je zapustila tradicionalna slo venska politična in miselna vzgoja.Vprašanju.vzgo¬ je našega novega partijskega kadra,njegovega poli¬ tičnega in karakternega oblikovanja v smislu naj¬ čistejše' partijnosti,njegovega zlitja s starim ak¬ tivističnim kadrom je treba posvetiti kar največjo pažnjo.Tako in samo tako bomo rešili ta problem,ki je prav za prav osrednji organizacijski in kadrov¬ ski, s tem pa v bistvu tudi politični problem naše Partije. - 43 - PROLETARCI': VSEM i \ ’ Ut 2 DRUŽ IT E SE r- i - ! ,ZEL