Štev. 2 (Teh, račirn s pošlo. - C. C. cos la Fošta) V Trsta, petek 7. janoarja 1927. Leta V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja kouaorclj Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-Bella centro 37, — Urad : via Imbriani 9-1II. Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK. N A HOČ NINA za celo leto 10 L., Dol 'eta 5 L., četrt \ata a L. — IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta i- L., ct . iota 6 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. CENA OGLASOV IN OBJAV Za 1 om višino v 1 stolpou 4 L. Prt 5 kratni objavi 20»/, poposta, pri to kratni objavi 30»/o, pri 26 kratni objavi (pol leta) 40 pri 52 kratni objavi ("celo lete) 50% popusta. .. * SI: 30 stv!:;;’ vsak"- beseda x‘, ■ ■ * Btoi . leda: 7. LJUBLJANA (. - eda- Pri Mali koledar. Petek, 7. januarja 1927.: Lucijan. —• Sobota, 8.: Severin; Adela. — Nedelja, 9. Sv. družina. — Ponedeljek, 10.: Agaton; Kundislav. — Torek, 11.: Higin; Silvij. — Sreda, 12.: Ernest; Arkadij; Alfred. — Četrtek, 13.: Hilarij (Veselko). — Petek, 14.: Veronika; Bogomir. MALE NOVICE t Josip Fon. Dne 23. decembra 1926. je umri v Mariboru dvorni svetnik Josip Fon, pod-predsednik oindotnega višjega sodišča. Bil je Primorec, doma iz Volč na Tolminskem. V dobi pred vojno je bil sodni svetnik v Gorici. Udeleževal se je tudi političnega dela v vrstaih Slovenske ljudske stranke in bil izvoljen za deželnega in državnega poslanca. Med vojno je bil sodnik pri vojaškem sodišču. Ivo se je parlament na Dunaju spet odprl, je tudi Fon podpisal zgodovinsko majniško deklaracijo. Ko se je ustanovila Jugoslavija, jo bil nekaj časa ■poverjenik za pravosodje pri slovenski vladi v Ljubljani. Pozneje «e je umaknil s političnega torišča. Dočakal je <30 let. N. v. m. p. ! Slovenski železničarji nahajajoči se v genovskem predmestju pošiljamo sorodnikom, prijateljem, znancem in čatateljem Malega lista obilo lepih pozdravov ter želimo obenem vsem srečno movo leto. Blažina Alojzij, Gabrovec pri Proseku; Bole Anton, Lokev pri Divači; Filipčič Štefan, Zgornja Greta; Nadenič Matevž, Vodnjan. ^ • Leto revolucije. Snoparska revolucija se je izvršila 1. 1922., ko je Mussolini prevzel vlado. Od takrat se šteje nova doiba zgodovine. Na vseh uradnih državnih spisih (bo poleg leta po Kristusovem rojstvu (1927.) dostavljeno tudi leto fašizma v rimskih številkah (V.). Huda zima. Hrvaška Sibirija — Lika — je imela po Božiču pravo sibirsko zimo. Pritisnil je strašen mraz, burja je žvižgala in sneg naletaval. Nastali so veliki zameti. Ljudje niso mogli iz hiš. Pa se tudi niso upali, kajti na planem so se podili okrog voleje, ki so pridrli z Velebita. Železniška zveza Hrvaškega z Dalmacijo je bila prekinjena. Em vlak je obtičal nekje na prostem v zametu. «Siavenska banka*. Poročali smo že, da je propadla. Zastopniki upnikov so vse pregledali in dognali, da je izgubljena vsa delniška glavnica (100 milijonov dinarjev), vsa rezerva (1-4 milijonov Din.) in da bo vrhu tega manjkalo še 63 milijonov. Upniki bo-ct-o prejeli komaj polovico svojega, če ne bodo dolžniki iz svojih žepov kaj določili. Tako so Žerjavovi demokratje pognali v zrak 178 milijonov ponajveč slovenskega denarja. -Taki so «edino pravi narodnjaki«, ki vsaki drugi stranki odrekajo poštene namene. Uboge volitve! Organizirano požiganje Vsa Gorenjska straži noč in dan. «Na Gorenjskem je lletno», poje stara narodna pesem. Toda nekaj časa sem ni po nekaterih delili Gorenjskega prav nič prijetno. Skoro ni noči, da ne bi je iznenada razsvetlil blesk požara. Zdaj gori v ti vasi, zdaj v oni; zdaj pri tem go' spodarju, kmalu potem pri drugem. Včasih ogenj uniči vse, včasih ga zatro še pravočasno, včasih odstrane podtaknjeno netivo — mirne noči pa nimajo več nobene. Po vseh vaseh so organizirane straže, skoraj vsaka hiša na samem ima čuvaja. Tudi orožništvo skrbno pazi. A doslej niso mogli ustaviti tega peklenskega dela. ŠE VEDNO GORI. V zadnjem času je gorelo na Jesenicah, v Koritnem pri Bledu, v Šenčurju, v Predosljah. V Št. Vidu je gorelo dve noči zaporedoma. Zadnjič je začelo goreti na Blejski Dobravi v Pikonovem skednju. Straže so ogepj takoj zapazile ter ga zadušile, sicer bi utegnila pogoreti vsa vas s cerkvijo vred. GROZNE POSLEDICE. Zadnji požar na Dobravi kot rečeno ni naredil velike gmotne škode, a žali-bog je imel druge bolj grozne posledice. Pri tisti hiši je bival domači sin Fran Pikon, 35 let star, delavec v tovarni na Dobravi. Razburjenje in strah ob izbruhu požara sta dala povod, da se je možu omračil um. Drugi dan je začel besneti in nikogar ni pustil blizu. Sedel ali je-žal je v zapečku in v roki držal nabasan samokres. Proti večeru pa se je pomiril in z bratom popolnoma mirno govoril. Iz previdnosti so iz sobe odstranili vse, s čemer bi mogel škodovati sebi ali drugim. Ob 9. uri zvečer pa je bil po telefonu poklican tovarniški zdravnik naj nemudoma pride na Dobravo, ker je Pikon zaklal svojega otroka, nato pa samega sebe. Toda že čez četrt ure nato je sledjo drugo poročilo, da ni potreba hoditi, ker sta že oba mrtva. V sobi na polici je namreč ležala britev in po to je Pikon bliskoma skočil ter prerezal svojemu dveletnemu otroku vrat, nato pa še sa-memu sebi. Otrok je bil takoj mrtev, on sam pa je podlegel šele čez nekaj časa strašni rani, ki si jo je prizadejal. Pikon je bil tekom vojne v avstrijski mornarici in je zaslovel med mornarji vsled vztrajnega plavanja pri potopu «Zente», ko je okcli šest ur plaval proti črnogorski obali, kjer je bil potem tudi dalje časa v ujetništvu. Revež je zapustil ženo in dva otroka. KDO POŽIGA 7 Od ust do ust gre vprašanje po Gorenjskem: kdo opravlja to satansko delo in čemu? Ljudstvo je razburjeno in sumljivo gleda vsakega neznanega človeka. Celo turiste so že svarili, naj ne hodijo ponoči po vaseh, da se jim ne pripeti kaj neprijetnega. Tudi svetujejo vsakemu, naj ima pri sebi kako listino, da se bo mogel izkazati, če ga orožniki poprašajo. Vse kaže, da požigalec ni en sam, ampak družba zavržencev. Kakšen namen i-majo pred očmi ? Ali morda golo maščevanje in znašanje nad kmečkimi posestniki ? Zakaj kar navprek po celi deželi ? Drugi menijo, da so požigalci morda najeti od kdo ve katere zavarovalne banke, katera hoče nagnati kmete, da bi se zavarovali, ali pa hoče oškodovati konkurenčno banko, pri kateri so že zavarovani, m katera mora naenkrat izplačati čezmerno veliko svoto, tako da bi utegnila priti v zadrego in morda propasti. Spet drugi ugibljejo, da bodo tu zadaj politični nameni; da hoče kak zunanje-ali notranjepolitični nasprotnik širiti na tak umeten način med narodom nezadovoljnost in obup. Požigalci bi utegnili biti ljudje anarhističnih nazorov. Slednjič so taki, ki mislijo, da so požigalci moralno perverzni izgubljenci, od nečistosti in alkohola razdejane reve, ki iščejo v nočnem požaru svojo zabavo, kakor nekoč cesar Neron. Naj bo karkoli, pruv bi bilo, da bi oblast prišla tem hudobam do živega in rešila prebivalstvo skrbi in strahu. MIHEC SN UMtfTJl. Vsem srečnim se dobro godi; 1*1 i kdor pravi drugače, se laže. l&Jf Fn* N*ibo,je pa tisti živi, J n IV L. (J • ki to govori, kar mu kaže. Nova ekscelenca. Glavni tajnik fašistovske stramke za celo državo se bo nazival odslej »ekscelenca« kakor ministri. Kanoniki na Reki. Reški škof mons. Šajn je imenoval za svojo stolno cerkev prve kanon ike, Ti so gospodje: Raimondi, Rossini, Bal as. Podboj, Fraschetto, Nani. Vsi se prištevajo k italijanski narodnosti. Olajšanje za naročnike. Marsikdo bi se rad naročil na Goriško Stražo, ki izhaja 2 krat na teden ter stane 15 L. letno, .na Gospodarski Ust, ki stane 12 L., ma Naš čolnič, ki stane 10 L., na Jaslice, ki stanejo 6 L. Pa kje bo plačal ? Uprava Malega lista sprejema naročnino na vse imenovane časopise. Lov na vlomilca. Po naših krajih je razsajal hud bara-bež. France Klemen. Bil je pa neke v rete dvoživka, zakaj rad je v svojem poklicu menjal državo. Tudi na Kranjskem so ga poznali in se ga bali. Na zimo je začel «delatb> po ljubljanski okolici. Tam ga je konečno sreča zapustila. Po (raznih posrečenih »operacijah« je obiskal Vnanje Gorice, kjer sta zjutraj oib eni dva kmečka fanta zapazila, da je skočil skozi okno v hišo trgovca Erbežnika. Ko sta fanta začela klicati gospodarja, je Klemen hitro vzel 600 Din ter pobegnil. Nato je še isto noč odprl vrata gostilne Andreja Dolinarja v Notranjih Goricah, za , kjer se je najedel in vzel 500 Din. Potem V Ljubljani so bile lansko leto volitve-'je šel še v gostilno Ivana Mraka, kjer trgovcev in obrtnikov za stanovsko zbornico. Zmagali so Žerjavovi samostojni demokratje. Sedaj pn j<‘ trgovinski minister Krajač tako izvoljeno zbornico razpustil, češ gu pri Brezovici, kjer pa so ga zapazili. Bežal je proti Vrhniki. Al. Toni in Ivan1 Lenarčič pa za njim na kolesih. Pri Stari Šrangr pred Vrhniko sta ga dohitela. Mož je za-v il v travnik, Toni pa ga je dohitel, ga vrgel na tla in razvil se je hud boj, v katerem jo Toniju pomagal tudi Lenarčič. Prihiteli so txxdi ljudje ter vlomilca zvezali. Nato so došli orožniki, ki so ga «vzeli za svojega«. Kralj za državno posojilo. Kralj Viktor Emanuel je podpisa; državno posojilo 1 milijon Ur. Zaplemba. Prva letošnja številka «Pučkega Prijatelja)) je bila zaplenjena radi celotne vsebine. Anglež tirja. Vsled dolgotrajnega premogarskega štrajka, ki se je šele na zimo končal, je Anglija trpela veliko škodo tudi na davkih. Zato je začela kašljati okoli dolžnikov. Tudi Jugoslavijo je opomnila, na) pripravi denar. Jugoslavija dolguje Angliji 25 milijonov funtov (to bo okroglo 700 milijonov dinarjev). Francozi so dolžni seveda mnogo več, toda jim «škodi v ušesih«, ne slišijo tirjalca. Norveški tihotapci. Par dni pred Božičem je prispela v Drobsk na Norveškem ladja « Viola », katera vozi kontraband-špirit. Deset ca-rinarjev je šlo takoj na krov delat preiskavo. Naenkrat se je «Viola» začela sukati in zbežala nazaj na morje. Ko je prihitela carinska križanca v Drobsk, da bi čuvala carinarje, so bili ti že kdo ve kje. Najbrž so jih tihotapci ma samotnem kraju izložili ter jim dali na pot zelenko žganja. Podobne šale so si že večkrat dovolili. OPOMBE Razločka beseda. V «Škofijskem listu« škofije Trier na Nemškem je izšla cerkvena odredba glede naročanja neka-toliških in protikatoliških časopisov. Odredba pravi med drugimi: «Boj Cerkvi sovražnih časopisov se vsako leto množi. Pod plaščem strokovnega tiska ■za poedine stanove prihaja veliko nevarnih časopisov v katoliške družine, v katerih povzročajo (mnogo zla. Mesta in vasi se preplavljajo z ilustrovanimi časopisi, ki so polni neprimernih slik in podlega berila. V tem slučaju je za katoličana neodložljiva dolžnost, da odločno odkloni vse nekrščanske časopise in pusti samo katoliškim dohod v družinsko svetišče«. Jud cvilL «Piccolo» je objavil članek po fašistovskem «Impero», članek, v katerem neki razuzdanci javkajo, da hoče državna oblast zatreti vse veselje in vsako zabavo onemogočiti. Javkajo zato, ker ta ali oni državni oblastnik včasih malo na prste stopi kakim botegerjam javne nesramnosti. Mi smo d o zdaj opažali, da oblastniki v ti reči preveč dopuščajo, toda «Piccolo» nas poučuje, da je v nevarnosti že umetnost, italijanska civilizacija in radost življenja. Boji se že, da ne bi fašistovska Italija postala frančiškanski samostan. V nevarnosti pa je le judovska botega. Zato cvili sveti mož z I lesnega trga — mar je njemu civilizacija ! Da se njegov članek bolj nedolžen vidi, razlaga neko učeno razliko med «moralnostjo» in «moralizmom». Brati je treba tako: vse «Piccolove» svinjarije so »moralnost«, vse to je lepo in nedolžno; kdor pa njegovo' botego preganja in ljudem oči odpira, tisti greši z «moralizmom» in to je greh, za katerega ni odveze na lesnem trgu. Mi seveda ne pojdimo tja k spovedi. Želimo le, da bi oblast sirogo izvajala zakon o javni nravnosti, ma-gari če vsi judje pri tem pridejo na beraško palico. Judje in časopisje Že iz tega, da so judje v posesti skorajda vsega svetovnega kapitala, sledi, da marajo iimeti silen vpliv na časopisje. In res! Statistika nam pove, da je časopisje bolj in bolj v rokah judov, marsikje je postalo že popolnoma judovski monopol. V rokah judov so vse velike telegrafič-ne pisarne, v katerih se odločuje, katere vesti in v kakšni obliki naj se objavijo. V rokah judov so visi veliki korespondenčni uradi, to je pisarne, ki zalagajo časopise s članki. V rokah judov so vsi veliki inseratni instituti, to je pisarne, v katerih zbirajo in oddajajo posameznim časopisom inserate. V' rokah judov so vsi znatnejši podeželski strokovni listi. Pa tudi tam, kjer listi niso izključno v rokah judov, imajo judje veliko besedo zraven, četudi pod okriljem imen, ki ne razodevajo ravno judov. Poglejmo pa še podrobneje : Na Nemškem je samo v Berlinu tri četrt časopisja izrazito judovskega mišljenja, mnogo ostalih časopisov pa ima judovske sourednike. Pri Wolfovem biroju, ki je za Nemčijo v prvi vrsti merodajen, so vodja in glavni delničarji pristni judje. Nemški korespondenčni uradi so do dve tretjini judovski. Literarni, umetniški, gledališki pa tudi zabavni listi so v Nemčji po večini judovski. Skratka, dve tretjini če ne tri četrtine vsega tiska v Nemčiji imajo Judje v svoji oblasti. Za Avstrijo je pisal Edvard pl. Ilart-ma.nn že pred 35 leti, da so judje na tem. da skoraj monopolizirajo ves tisk. — Na Ogrskem je bilo leta 1900. sledeče stanje: Od približno 1000 ogrskih časopisov je bilo 100 katoliških, 25 protestantovskih, 40 drugih narodnosti, ostalih 800 izključno judovskih. Podobno je izjavil za 1. 1919. baron dr. Versey: «Našo ogrsko časopisje je po večini judovsko«. Isto je na Francoskem. Že leta 1914. je spregovoril Henri Rochefort za Pariz tako pomemiljive besede: «Poglejte časopisje; isaj ni več francoskega časnika, vso je v rokah judov«. Leta 1910. je pisal Franco« Folonne: «Judje so lahko- vernost Francozov izborno izrabili; čez noč so razširili judje svoje knjige, časopise, podobe, kabaretne govornike in si tako ustvarili nasledstvo. Francoz sam, ker vse tako rad posnema, je tudi jud postal«. Dognano je, da je samo v Parizu devet desetink urednikov judovskega pokol on j a. Tudi v angleškem časopisju imajo judje vodilno vlogo. Tako je gotovo, da i-ma pri največjem dopisnem uradn: Northcliffe, jud Rotschildt največ akcij. Prav tako tudi pri Reuter-biroju. Nič bolje ni tudi v Italiji, v Severni Ameriki in drugod. Jud komandira svet s časopisjem v roki. Kako je s politiko JUGOSLAVIJA. Zadnjič smo nakratko javili, da je U-zunovič sestavil novo vlado brez Slovencev. To bi še ne bilo najhujše. Več n e> vol j e je vzbudilo 'dejstvo, da je Uzuno- rvttf pogaail parlamentarne »bivaje in sestavil mešano vlado iz poslancev in ne poslancev. Demokra-tični parlamentarni običaj zahteva, da se ministri izbirajo izmed poslancev in da (morajo biti zbornici odgovorni za svoje delovanje. V demokratičnih državah je celo vojni minister civilist, ne pa general. Uzunovič pa je poleg vojnega ministrstva generalom izročil tudi prometno (železnice); kot tretjega neposlanca je pa vzel v vlado inž. Košutiča zato, kei> je zet Štefana Radiča. Majhna zvijačica. Ko je Uzunovič pozval k sebi na pogajanja dr.ja Korošca za klub sloveiiskih poslancev (uradno se zove «Jugoslovan-ski klub«), tedaj mu je Korošec predložil za ministra dr.ja Kulovca in dr.ja Gosarja. Uzunovič pa ni Korošcu povedal, kateri bi bili drugi ministri. Samo silil je, ,naj vsi hrž tečejo prisegat. Uzunovič je dal kralju v podpis listo s Kulovcem in Gosarjem vred, ne da bi ta dva vedela poprej, s kom bosta imela čast sedeti za zeleno mizo. Ko je iprišel čas prisege, so Slovenci opazili, da jih je Uzunovič hotel zvijačno poriniti skozi vrata med generale. Zmesta so Slovenci odrekli taki vladi svoje sodelovanje in niso šli k prisegi. Tako sta ostali dve ministrski mesti prazni. «Jaz nisem Radič«. Uzunovič je bil prepričan, da bo dr. Korošec ob njegovi zvijači zatisnil oči in po'M žalitev, češ da je Slovencem taka sila priti do vladne mize, da bodo pogazili vse parlamentarne ozire in tudi svoj lastni politični ugled. Ko se to ni godilo, se ije jUzunovič močno čudili Korošec pa mu je odgovoril: «Jaz nisem Radič«'. Vendar jo bil Korošec pripravljen v novi vladi sodelovati z enim pogojem: da general Milosavljevič stopi v penzijo, postane civilist in kot tak vodi prometno ministrstvo. Uzunovič je bil s tem zadovoljen, toda vojaški in dvomi vplivi so ta način sprave preprečili. Slovenci so ostali izven vlade. Kaj je dobro. Dobro jo za Jugoslavijo, da ima vsaj eno stranko, katera modro in preudarno vodi svojo politiko v skladu s svojim splošnim programom. Stranke, ki samo mešetarijo .s programi, izjavami in preklici, iščoč vselej in povsod zgolj umazano materijalno korist vodilnih oseb in njihova žluhte, take stranke so razširile po državi strašno pohujšanje ter naredile iz politike smradno gnojišče, po katerem rijejo le najbolj zamazana prase-ta za nečedno hrano. To žalostno dejstvo daje mnogim nasprotnikom demokracije orožje v roke. Le-ti zahtevajo, naj se u-kine sploh vsa demokracija ter vpelje absolutistična vlada po ruskem ali kakem drugem vzorcu. Ravno ti vplivi .so spravili v novo Uzunovičevo vlado enega generala več. Če pojde po njihovo, bodo sčasoma vedno bolj omejevali in slednjič ukinili vse državljanske svoboščine. Da se to ni že zgodilo, ima zaslugo v veliki meri ravno Slovenska ljudska stranka; ona je znala varovati svoj u-gled, vztrajati pri svojem programu in čuvati pravice demokratizma. Zato pa Jugoslovanski klub uživa v Belgradu spoštovanje kakor noben drugi. Kaj pa radikalci. V klubu radikalne stranke sta dve struji Večina je sedaj na strani Uzuno-viča, toda močna manjšina (kakih 40 poslancev) je za .politiko rajnega Pašiča. Ta manjšima je z novo vlado zelo nezadovoljna. Ministra Miletič in Simonovič sta se celo odpovedala ministrovanju. Ta dva je Uzunovič potolažil, toda celega kluba ne bo lahko ukrotiti, kajti veliko jih je, ki se zavedajo nevarnosti za demokracijo ter utegnejo napraviti vladi velike težave. Sedaj ko ni več Pašiča, bo težje ohraniti edinost v radikalni stranki in ako se ta stranka razbije, so bo ves parlamentarni položaj močno iz-prem&nil. Vsekakor pa je ugodno znamenje, da je čut za državljanske svoboščine še močan in čvrst v Jugoslaviji. Treba je le nekoliko gnoja odkidati, pa bo politično dvorišče snažno in prijetno in politično življenje bo nanovo vzbrstelo in zacvetelo ter sadove rodilo narodu v korist in državi na ponos. Mehikanski dogodki Tndi mehikanski učitelji vztrajajo. Kakor povsod so tudi v Mehiki svo-bodomiselcem poleg duhovnikov posebno na poti — katoliški učitelji. V manjšem okraju, ki šteje 400 učiteljev javnih šol, je vlada zahtevala, da. podpišejo vsi o-krožnico, s katero izjavljajo, da bodo širili med mladino berzverske nauke, sicer bodo iz službe odpuščeni. Od 400 vzgojiteljev mladine je podpisalo reverz le 25, vsi drugi so raje zapustili učiteljski stan, kakor da bi vzgajali mladino v brezverskem duhu. — Taki so pravi ljudski učitelji ! Neustrašena katoličanka. Kako podivjani so mehikanski brezverci, nam dokazuje sledeči resnični dogodek. Zadnji dan, ko se je v mehikan-skih cerkvah še opravljala služba božja, prišel je v katedralo Srca Jezusovega tudi neki framazonski državni poslanec s svojim tovarišem. Prinesel je s seboj dolgo vrv, s katero je hotel zadrgniti med svetim opravilom kip srca Jezusovega ter ga tako nenadoma vreči raz oltar. V trenutku, ko je vrgel vrv, da izvrši svoj zlobni namen, iztrgala je neka ženska raz svojo nogo čevelj in udarila s peto čevlja brezvestneža z vso silo po obrazu. Ljudstvo se je navalilo nanj in bi ga bilo linčalo, da ga ni rešila policija. Bogoskrunitelj od berzverskih oblasti seveda ni bil prav nič kaznovan, toda oko njegovo je še dolgo čutilo odločno dejanje zavedne in neustrašene katoličanke. Verska zavednost mehikanskega trgovca. Jožef Farfan, 70-letni katoliški trgovec v Pueblo je razstavil v svojem izložbenem okun sliko z napisom «Slava Kristusu Kralju !» Frnmazonska «generala» Amava in Sanches sla opazila napis in sta zahtevala, da ga trgovec odstrani. Ko je trgovec to odklonil, češ, da je v svojem lokalu sam gospodar, je potegnil general revolver in pretil Farfanu, da ga bo ustrelil. Trgovec je zgrabil za kozarec in ga je v silobranu vrgel generalu v obraz. Ta je sprožil samokres in ranil trgovca. Došli vojaki so odpeljali Farfa-na v zapor in ga še listo noč ustrelili. Katoličani so našli drugi dan na oddaljenem polju trgovčevo truplo, preluknjano ,>d številnih krogel in popolnoma polomljeno in zmečkano. Strašna, a vendar ka-1^) lepa mučeniška smrt trgovca, ki je bil z vernim ljudstvom, dajajočim mu vsakdanji kruh — enega duha in enega kona ter mi obljubil, da pošlje prefektom naših pokrajin v kratkem okrožnico, kjer jim bo izrecno naročil, nej ne uporabljajo zakona o javnih manifestacijah za prireditve naših prosvetnih društev. Naše prireditve padajo torej izključno pod določila zakona o javni varnosti. (Legge di Pubblica Sicurezza). Socialni vestnik Poravnajte naročnino! (Pišo poslanec Besednjak). Ko je izšel zakon o javnih manifestacijah, je nastala bojazen, da bo veljal tudi za naše društvene' prireditve. Obrnil sem se zato na ministrskega predsednika Mussolinija in on mi je rekel, da se zakon ne bo uporabljal za naša društva. Kljub temu pa je videmska prefektura izvrševala v polni meri zakon in zahtevala od naših prosvetnih organizacij, da morajo vložiti za vsako vaško veselico en mesec prej prošnjo na prefekturo, kjer se je zbiral enkrat na mesec k seji poseben odlx>r in odločil, ali se i-ma prireditev dovoliti. Ta vladni odbor, v katerem sede prefekt, tajnik fašistov-ske stranke, zastopnik vojaštva, šolski skrbnik itd., je zelo počasna in nerodna mašina, ki ,nam je na mah ubila društveno življenje na deželi. Odkar je izšel zakon, so v naših vaseh in trgih društvene prireditve domala prenehale. Tik pred božičnimi prazniki sem se obrnil zato na podministra v notranjem ministrstvu grofa Suarda, ki, je zakon o javnih manifestacijah sam sestavil, in ga opozoril, da se zakon pri nas po krivem uporablja za naše društvene prireditve. Strinjal se je, da taka praksa ne odgovarja ne črki, ne duhu in ne namenu za- Brczpcselnost in naši delavci na Francoskem. Na Francoskem se je pričela o-glašati brezposelnost; veliko delavcev je že brez dela. Dolavsko organizacije, ki jih podpirajo levičarske stranke, so se pričele gibati in sedanja vlada, ki jo vodi konservativni Poinkarč (Poenkarč), i-ma že velike sitnosti radi tega vprašanja. Poincare je do sedaj vedno trdil, da industrijske krize sploh ni, zdaj pa priznava, da bo treba nekaj storiti za delavstvo, ki mu grozi brezposelnost. Da se jo pričela tudi na bogatem Francoskem oglašati gospodarska kriza, ni nič čudnega. Poincare je pričel izvajati strogo politiko varčevanja v državni upravi in odpuščati uradnike, ki so bili odveč. Da bi dvignil vrednost franka, je ustavil kredite industriji, ki je do sedaj živela rav.no od kreditov. Frank se je tu-tudi močno povzpel; saj si še pred kratkim doibi 1 100 frankov za 05 lir, danes pa moraš plačati 88 lir za 100 frankov. Ker je za tujca, ki pride semkaj kupovat na Francosko s svojim denarjem blago bolj drago, ga ,ne kupi več toliko; naravno je, da francoska obrt, ki ne more več razpečati blaga, nima več toliko dela in da je tako prisiljena odpuščali delavce. Vlada se je pričela brigati za vprašanje, kako naj tem delavcem pomaga. Delavcem, ki so doma na Francoskem in so torej francoski državljani, bo vlada dala podpore; nekaj bodo dali morda tudi gospodarji. Ni pa še gotovo, kaj se 1k> zgodilo z onimi delavci .ki niso Francozi in- M zgubijo delo. K tem spadajo tudi naši delivci na Francoskem. Sedaj se vlada in gospodarji nekaj pogajajo. Vlada pač ne bi rada dajala podpore tujim državljanom. Ponočno delo pekov. V Milanu se Časopisje toži, da je kruh tudi radi tega slab, ker je premalo časa v peči. Peči so zakurijo ob 4. uri zjutraj, kruh pa mora biti pečen že ob 6.30. Tajnik Zadružne zveze v Milanu je predlagal vladi, nnj zakon tako izpremeni, da morajo priti peki na delo že ob 2. uri zjutraj. Po našem bi to pomenilo za delavstvo korak nazaj. Najboljše bi bilo, da bi tudi peki delali po dnevi. Lansko leto se je to doseglo na Francoskem. Bilo je veliko krika, da ne 1k> kruh svež itd., a nazadnje so peki zmagali: No, radi tega ne bodo Francozi lačni. Sicer pa ni treba študirati za zdravnika, če hočeš vedeti, da je gorak kruh škodljiv za želodec. Kmečko tajništvo. R. M. Volčjigrad. Posredovali smo na finančni intendanti. Odškodnina za Št. L. ni še ko.nčnoveljavno .likvidirana. Vsi akti se zopet nahajajo v likvidaciji pod št. 110950, 135950 in 175014 in sicer od 27. XII. Torej zaenkrat ni še treba reklamacije. F. B. Domberg. Treba napraviti rekurz proti likvidaciji. V. A. Domberg. Konkordat za škodo na zemljiščih je intendanca spravila pod rekvizicije. Treba torej veliko potrpljenja. , * Ž. I. Postojna. Vam smo odgovorili, v pismu. Petaros I. Boršt. Javite se čimprej pri nas. J. KL Nadanje. Komisija v Rimu .ni našla prttvega razloga, da bi vam podelila pokojnino. V kratkem boste dobili dekret. Proti dekretu boste lahko rekuri-rali v teku 90 dni, od dneva, ko ga prejmete. Deseti brat pri polili Po končani devetdnevni pobožnosti v krščanski Poletovi hiši, me je povabil Francinov na čaj v ris, svinec zlivat ter nazadnje k polnočni maši. Mraz je bil, da se mi je delale ivje pod nosom, tako, da sem komaj čakal zaželjenega čaja. Bezgov cvet, lipova aloja, tavžentrože, za lepo barvo in okus pa — čermeljifca in košček lecjana. To je bila brozga, da so mi kar zobje šklepetali. Pihalo je in snežinke so letele križem, kakor čebele pri pomladanskem roju, ali vkljub temu me je peljal tovariš v ris daleč v Zagoro vrh klanca nad Strmco. Čarodejni ris je napravil z mojo potno palico, parkrat naokoli zaplesal in obroč za prisluškovanje je bi! končan. Prepovedal mi je odločno črhniti kako besedo, še celo faj-fo mi je ta spaka čarovniška iz ust potegnil. Kar naenkrat zaslišim neko prhanje, ki je postajalo vedno močnejše ... Trepetal sem, kakor magnetna igla. Prikazala se je neka črna žival, a jaz v vas. Pozno v noč me je tovariš poučil, •da ni bil vrag temveč jazbec, ki je za črvi stikal. Pri litju svinca sem jo pa siromak skupil. Tovariš je — mogoče tudi hote — svinec po štedilniku razlil in nekaj gramov te hladne tekočine je brizgnilo meni za boto pri čevlju. Zatulil sem kakor živiinče, skočil kvišku, sklatil sklednik ter napravil kar za cel jerbas črepinj. Seveda sem moral škodo plačati, če ne pa v Jceho». Pri polnočnici ni bilo ljudi po navadi, kriv je bil mraz. Pogrešal sem, kakor tudi marsikdo drugi, le pega petja. Pohvaliti pa moram mojstrsko pritrkovanje zvonov. Gorenjski fantje in dekleta so pa letos izostali s sveto-nočno bakljado — krivdo ima zopet mraz. Po čisto navadni polnočni maši sem se podal v borno kočo, ki se mi je pa zdeja pustna, žalostna, prazna. Spomnil sem se, da sva danes leto prišla, zadnjikrat z rajno materjo od polnočne maše in v ušesih mi je zazvenela stara božična .pesem, katero so zapeli pokojna mati sedeč na postelji za pečjo: Nikar ne dremajte, zvesto poslušajte, na judovski zemlji se čudo godi. Srebrno čisti glas nepozabljene matere je umolknil na veke, — tam v kotu pod podobo božjega deteta v jaslicah je pa umirala božična lučka. Kaj nam z dežele pišejo Iz RICMANJ. Znamenita slovesnost se je vršila v nedeljo, dne 2. januarja v naši vasi: fin letnica mašništva ali biserna sv. maša sivolasega vpokoje.nega župnika, veieč. g. Josipa Sancina. Redka slavnost, ki jo učaka le malokateri duhovnik. Veuke množice so hitele ta dan v Ricmanje iz vseh sosednih župnij, iz katinarske, bazo-vske, borštainske, dolinske in celo iz oddaljene predloške župnijo, kjer je jubilant, toliko let deloval. Obširna cerkev je bila natlačeno polna vernikov, ki .so pazljivo poslušali slavnostni govor preč. g. generalnega vikarja Slavca, ki je dokazoval s prepričevalno besedo, kako potreben in kpristen je duhovski stan, in kake dolžnosti imajo verniki do njega. Starček-biseromašnik je daroval slovesno sv. mašo, obdan od svojih duhovnih sobratov in spremljan po krasnem petju domačega cerkvenega zbora. Vsa slovesnost je trajala dve uri. Bali smo se, da sivolasi jubilant ne bo mogel vzdržati toliko časa; a navzlic svojim 84 letom je vstrajal bolj junaško nego kak bledi novo-mašnik. Po sv. maši je zapel cerkveni zbor slavljencu na čast par prekrasnih pesmic v veži župnišča. Tudi pri popoldanski slovesnosti je bilo mnogo ljudstva. Zvečer pa se je razvila v dvorani g. Švare prijetna domača zabava. Vrstili so se izbrani komadi prav dobre godbe iz Kalunkovca in prekrasne pesmi .naših modernih skladateljev, ki jih je izv. st n o prepeval domači pevski zbor, kateremu daleč naokoli ni para. Vsa čast marljivemu pevovodji g. svari in vstraj.nim pevcem in pevkam. Jubilantu pa želimo še mnogo let. VREMSKA DOLINA. Splošna gospodarska kriza je našla odmeva tudi v naši dolini. Stalno in pospeševano zadolženjc, zastoj, če že ne nazadovanje v stremljenju ,po napredku y gospodarstvu, vdajanje brezplodnim, če že ne zapravljivim zabavam, pa to krizo še pospešujejo in jo tirajo v položaj, ki zna biti usoden tako, da ni izključeno, da pademo v razmere, ki so vladale pred letom 1848., ko je/bil grajski gospod — bog, njegov valpet —‘gospod, Vse drugo pa stvar, s katero sta ta dva Poljubno razpolagala. Saj je znano dejstvo, da so tedaj grajski konji vriskali pri polnih jaslih ovsa, podložniki pa je- čali pod valpetovim bičem, vpreženi v plug. Sicer se nam popolnoma enak položaj ne zdi verjeten, toda možen pa je. In ta verjetnost se tembolj približuje možnosti, čim dalje še bomo držali navad, ki so se nas oprijele v zadnjem času; če ne bomo šli vase in odgnali omotičnosti z naših glav, jasno pogledali o-koli sebe in se uprli nadaljevanju tega, kar smo smatrali do sedaj kot edino možno in edino pravilno ter neizogibno. V lo pa je poklican v prvi vrsti mlajši rod. Zato, ker je on najbolj v .nevarnosti in ker 1» ravno on trpel pod bremenom razmer, ki mu utegnejo, v mladostnih sanjah nepredvidene, leči na tilnik, pa se m.u jih tedaj ne bo več mogoče o-prostiti, in pa ker je mladina, če je živa in se hoče zanimati, lažje sprejemljiva za dobro, kakor tudi za zlo. Zato se mi zdi umestno v prihodnjih številkah Malega lista opozoriti na probleme, o katerih bi se splačalo misliti in kateri bi pravilno razrešeni, precej pre: drugačili gospodarski položaj v Vremski dolini. RABELJ pri Predilu. Rudokop je 500 m nad vasjo in gre v globino do 242 m pod vasjo. 2 dvigali vodita dol in gor, eno je na električni pogon. V globini se steka voda, ki ,se u-metno pod Predelom prevaja v Koritnico. Iz Loga vozi do rudnika majhna električna železnica. Leta 1450. je bil tam neki Ožbalt Rabel. Odtod >so Nemci dali kraju ime Raibl. Najbolj pravilno ime imamo torej Slovenci. SLOPE. Globoko v srce me je ranila žalostna novica, da je na 27. d?c. preminil v Gospodu iskreni prijatelj, moder mož in dober oče Jože Godina, star 52 let. Huda in zelo nevarna bolezen (tetan) ugrabila nam ga je v 4 dnevih. Previden s sv. zakramenti je izdihnil svojo blago dušo od 9 uri 27 dec. v bolnišnici v Trstu, kamor si je šel iskat pomoči. Družina je dala svojega dobrega očeta pripeljati na dom, kakor je bila tudi njegova želja. Na 28. dec. vršil se je slovesni pogreb. Pokojnikovo telo v mrtvašnici je blagoslovil njegov sin duhovnik. Potem je ifiilo pre-nešono v cerkev, kjer je g. župnik odslužil peto sv. mašo, njegov sin pa istočasno bral tiho sv. mašo. Nad grobom je g. župnik izrekel krasen in ganljiv govor, v katerem je opisal pokojnikovo življenje kot vzornega katoličana, družinskega očeta, gospodarja itd. Za njim se je poslovil od pokojnika, v imenu vseh vaščanov in ‘sorodnikov njegov prijatelj Jože Počkaj. Na koncu je pevski cerkveni zbor zapel pod vodstvom g. u-čitelja Ludvika Žerjava «Blagor mu». Dekleta iz Slop splela so krasen venec, katerega sta nosila dva moža. Pri pogrebu videli smo tudi načelnika iz Materije, ter pokojnikove prijatelje iz daljnih krajev kot Kozine, Prešence, Padeža itd. Pokojnik je zapustil ženo in 8 otrok, ki so hudo zadeti s to izgubo; težko ga bodo. pogrešali. Spoštovan je bil od vsakega, zato tudi ni poznal sovražnikov, sedaj pa s pravom vse žaluje za njim. Žalostni družini naše globoko sožalje. Ti pa dobri Jože, počivaj v miru ! Žalujoči prijatelj. Iz NABREŽINE. Spet vam poročamo o pogrebu. Na novo leto je umrl v Trstu v bolnici Ivan Tramontini, Nabrežinski fantje in dekleta so-zbrali toliko denarja, da so pokrili stroške. Pripeljali so pokojnika domov in mu priredili prav lep, krasen pogreb. Udeležila se ga je vsa mladina in prav mnogo drugega občinstva, tako da že dolgo nismo videli takega pogreba. Zakaj vam to poročam ? Zato, ker .so s tem Nabrežinski fantje pokazali, kako cenijo in spoštujejo tudi drugorodca. ki to s svojim ljubeznivim obnašanjem zasluži. Pogreba se je udeležila tudi domača godba. Škode samo, da je bilo tako kasno. Družini in sorodnikom naše sožalje ! ČEPOVAN. Pot me je zanesla v Čepovansko dolino. Hodil sem od hiše do hiše. Potožili so se čez hudo zimo, ki je prišla za Božič. Tudi to "sem slišal povsod, da jim je pošta odpovedala; časopise dobivajo dva ali tri dni kasneje nego je bila navada dozdaj; boje se, da bo sploh počasi pošta izbirala za jetiko. Potem bo spet bpdila kakšna potovka v Gorico po novice. Zvedel sem tudi, da neoženjeni fantje stokajo, kaj bo zdaj, ko pride nov davek na take. Skrbi jih, kje se bo denar jemal. Dekleta se pa iz njih norca delajo, posebno take, ki so že postale tete. Tako je na Čepovanskem. Popotnik. ŠMARJE pri Kopru. , Pri nas je bila nedavno blagoslovljena nova cerkev v prisotnosti večjega števila duhovščine in velike množice ljudstva. Iz raznih krajev na Koprščini je prišlo skupaj do 2500 ljudi. Obiskalo nas je tedaj tudi nekaj fašistov iz Kopra, katerim je načeloval g. podeštai Ivan Relli-Ražman. Izgredov ni bilo nikakih. Vse je poteklo v miru in redu. Zahvalo moramo izreči g. župniku A. Cerarju, ki je za to slovesnost izučil močan pevski zbor. Dozdaj je bil za pevovodjo g. učitelj Anton Tul, ki pa je pod pritiskom pevcev moral odstopiti; vzrokov je bilo več, glavni pač ta, da je on petje zanemarjal. Sedaj .se pa huduje nad župnikom in mu skuša na razne načine nagajati izrabljajoč svoj položaj kot zaupnik podeštata. Mi mu pa svetujemo, naj miruje; l)o tudi zanj tako najbolje. MISLIČE. V nedeljo 19. decembra smo imeli pri nas .svetoletno cerkvene pobožnost, drugi dan, v ponedeljek, pa skupno sv. obhajilo in običajni ohhod okoli cerkve. Ker domačega duhovnika nimamo, sta pobožnost vodila dva .sosedna duhovnika, ki jima bodi izrečena naša zahvala. U-deležba jo bila precejšnja, vendar bi bila lahko še večja, posebno od strani moških. Tudi fantom ne bi škodovalo, če bi se Boga spominjali; no, saj nekateri store .svojo dolžnost, a .nekateri, zlasti med starejšimi, le raje neumnosti uganjajo. Tudi tisti večer so se prav ostudno vedli proti omenjeni dvojici duhovnikov. Gospoda sta prišla v gostilno večerjat in prenočevat. V gostilni je bilo nekaj domačih in par tujih fantalinov. Ti pokvarjenci so jeli nalašč peti ostudne pesmi duhovnikoma v zasmeh. Najbolj se je odlikoval nek snubač, ki prihaja iz precej oddaljene vasi; ta je druge nagovoril in podučeval. Blagor dekletu, ki dobi takega-le za moža! Še bolj obsodbe vredno je početje gostilničarke, ki ni i-mela poguma, da bi rekla vsaj eno besedo: fantje, molčite, tega ne maram ! Se •nasprotno, domača družina se je nedostojnemu početju zadovoljno smejala. Fantje ! bolje bi storili, č.e bi kateri-krat vzeli v roke dobro knjigo ali časopis in če bi bolj resno premislili sedanje težke čase. Pride čas, ko vas bo zapravljene mladosti sram. IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIII ODVETNIK Dr. Dioniz Godina X sodnljaki, tolmač slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika naznanja, da Je preselil svojo pisarno v ViaM.R.ImbrianilU Telefon 40-21 A. Kunze-Trst Via degii Artisti, 3 prodaja .šopkov, vencev in bouquets lastnega izdelka po konkurenčnih cenah. Okraski za rakve, pajčolan, pogrinjala in vse druge potrebščine za pogrebe. Na željo se pošljejo ceniki. MALI OGLASI ČISTILO ZA ZOBE «IdeaI», sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno raakuiuje usta, odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno, ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo-arblja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na lA 1 vode in se izperejo usta. Ce močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v eob. Priporoča se posebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalcilerat. zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. Bistrica. ___________________________ GLYKOL. Ker je v zadnjem času popra-ševanje po tem izdelku močno naraslo, se je odločila lekarna Castellanovich, Trst. via dei Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slov. šole) prodajati ga v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno ozdravljenje 6 steklenic. Cena steklenici je. L. 8.50. Prodala tudi Rlizirano «.kimo»._________ SMILAJOD (Trpoški sok), izborno siv i-stvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. sa prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst. Vda Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu. blizu slovenske šolel.__________________ BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se- minnrio 2. se priporoča sl občinstvu. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In izvoz na vse krat«. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaston« Dolinar, Trst - Via Uoo Polonin 5. FERDINAND ŠKERLJ, Vrhpolje 66 p. Vipava (Verpogliano p. Vipacco) ima na prodaj več tisoč cepljenih trt kakor: Ribola, Rizling, Zelen« Žlahtnina. Kla-renca, Pincla in dr. - Cepljenke so prvovrstne. Cena po dogovoru. 4iLAPLC, zmožen za vsako delo pri kmetiji ali pri hiši, vešč tudi klanja, išče službo. - Ivan Hribar, Trnje 68 pri Št. Petru. 4 »MALT L T ST# GOS RO DARSTVO imu goveje živine za Julijsko krajino. G. Dragotin Starec nas je naprosil, :da priobčimo sledeči članek, ki je bil tudi v drugih listih. Ker je vprašanje splošnega pomena, prinašamo rade volje to mnenje g. Starca, prepuščajoč seveda njemu odgovornost za stališče, ki ga v članku zavzema. Že mnogo se je dosedaj pisalo in govorilo o ustanovitvi splošne zavarovalnice za govejo živino. Moramo pa obžalovati, da je ostala misel neizvršena in je stvar -navadno zaspala, iker ni našla pravega odmeva. Naš živinorejec mesto da bi se odzval z navdušenjem, krat-komalo zavrže misel in skuša navadno pravega odmeva. Naš .živinorejec, meni zavarovalnica, ko bi moral tej plačati v desetletni dobi mnogo več kot 'bi stala moja najlepša krava. Imaim vzorno urejen hlev, ki ga lahko primerjam z grajsko dvorano in ta mi nudi jamstvo pred boleznijo. Ako bi pa tudi do tega prišlo, da bi mii katera žival zbolela, posežem po knjigi «D^mači živinozdravnik« ali pomešam pest grenke soli v otrobe; drugi dam je žival popolnoma zdrava tako; da bi še jasli požrla. Prijatelj, ne govori tako nespametno; Kar se ti do danes ni še pripetilo se ti že jutri prav lahko zgodi. Tvoja knjiga ti pomore lo do gotove meje. Poenam dobrega živinorejca, kateremu ,sta v enem letu poginili že dve govedi kljub temu, da je imel lepo urejen hlev. Nekateri se ponašajo, da imajo svojo vaško zavarovalnico, ki dobro plačuje odškodnine in ima še denar v blagajni. Pravijo: kaj bi se brigali za druge, naj si sami pomagajo ! Ti so kratkovidni ljudje, ki ne vedo, da bodo mogoče v zelo kratkem časni potrebovali tuje pomoči. Na bližnjem Krasu imajo staro zavarovalnico, ki šteje o-koli sto članov. Ta je do predpreteklega leta komaj izhajala. Lani pa je imela kakih petindvajset poginov in več drugih slučajev bolezni, pri katerih so morali zaklati živali. Pri prvih slučajih je bila zavarovalnica v stanu plačati škode, kasneje so morali vsi člani doplačevati na premijah precejšnje svote za kritje odškodnin. Oto koncu leta so. pa prizadeti iskali podpore z beračenjem od hiše do hiše. Ako ta 'zavarovalnica še obstoji, je pač lahko ceniti njeno financijalno stanje. Dobijo se tudi posestniki, ki imajo le po eno živ inče v hlevu in je stooro od tega odvisen njih gospodarski položaj. Celo taki radi preslišijo dober nasvet. Izgovarjajo se enostavno, da ne morejo trositi denarja v te svrhe, ko ga nimajo niti za nujnejše potrebe. Ako ti žival vendar pogine, kaj potem? Kdo ti da denarja, da si kupiš drugo in rešiš družino siromaštva in bede? Ce si pa pripravljen odtrgati in žrtvovati od bornih dohodkov tedensko kake pol lire, to zadostuje, da plačaš letne zavarovalne obroke in si zagotoviš pomoč za slučaj nesreče. Po svojem razumevanju, izvirajočem iz petindvajsetletne prakse v zavarovalnih poslih, mislim, da je skrajni čas za u-stanovitev take zavarovalnice tudi v naši Julijski krajini. Vsi živinorejci iz Gornje Istre, Notranjske, Tržaške in Goriške do tolminskih gor, bogati in revni, naj bi se oklenili te zadruge z zaupanjem. To bi ne bila tnikaka novost! Take ustanovitve obstoje po vseh državah, kjerkoli se prebivalci pečajo z živinorejo. Pri nas v Italiji imamo po večjih pokrajinah take vzajemne zavarovalnice, ki štejejo na tisoče in tisoče članov. Zavarovanci so pa grofje in siromaki. Ako bi te zavarovalnice ne bile koristne, bi jih drugi narodi gotovo ne ustanavljali. Obračam se zato na vse one, kateri se strinjajo z mojimi mnenjem, da mi izvolijo to pismeno potrditi. V skupnem delovanju bi nedvomno dosegli izpolnitev skupne želje ! Trst-Barko vi je (Tiieste-Barcola). Drago Starec. Kako ravnati s Kožami divjih žival Za dobro kakovost kože je posebno važno, da se divjačini, čim je poginila, nemudoma odere koža, kajti že po nekaj urah začenja proces gnitja. Temu -je predvsem podvrženo lisišče in posledica tega je, da se dlaka več dobro ne drži usnja ter izpada. Kako se vrši odiranje kože, je več ali manj že splošno znano. Na zad,njih nogah se koža prereže in povleče živali preko glave. Posebno pa je treba paziti, da se repna kost do skrajnega konca izloči in enako tudi nožne kosti do krempljev. Pri sušenju je posebno važno, da ,sc( prepreči vsako deilanje guib; zrak mora imeti povsod neoviran dostop. Koža se suši naj prej e iz usnj em na ven in to na zraku; izključeno je vsako hitro sušenje pri peči. Vsled premočne toplote bi se namreč stopila v koži vsebovana maščoba in zato bi usnje v poznejši predelavi razpalo. Ozki pas usnja, ki ostane po izločitvi repno kosti, je .najbolje če se izpolni s kosom papirja, ravnotako šape, ako jih hočemo napeti z lesenimi 'klini. Kadar je koža napol suha, jo obrnemo z dlako ven. Z obrnit, vi jo pa se ne sme predolgo čakati, sicer postane koža presuha in se le težko da še obrniti. Kože se suše ali na nalašč zato vrezanih deskah, ali s pomočjo posebnih napenjačev za kože. Po čem je lira? Dne 5. januarja Bi dal ali dobil: za 100 dinaijev — 39—. L. za 100 8. kron — 66.— L. za 100 fr. frankor 88,— L. za 100 Šilingov — 310.— L. za 1 dolar — 22.— L. ia, 1 funt — 1C8.20 L. Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste F* šBHE SCTSF Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinira v Trstu vla M. R. Imbrlanl 16, III. (Prej via S. Giovanni) od 9-12 In od 3-7. SE ESPa a exsssevs^ Inajvišjih cenah. 6 v KRONE plačuje više kot vsi drugi. GJ \ ZALOGA raznovrstnih urin zlatenine. (* Izšel je žepni koledar VEDE2 za 1. 1027 dobiva se v trgovini J. Štoka • Trst Via Milano 37 in vseh trgovinah pa deželi. ZOBOZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-17 h. ETERNIT Zaloga - TRST sa je preselila v VIA TRENTO STEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi.) Shranite naslov I NajviSje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, mil veveric, krtov, divjih Id domalili zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battisti it. 10II. naist., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti.. Raztrgan misale v sicer snažni cerkvi ;je res nekaj grdega. Kaj tedaj? Popraviti in prevezati ga daj ! Kje? V Katoliški tiskarni v Gorici, Riva Piaz-zutta 18. ■ Cerkvena umetnost ki Dober tisk EHRICO T0FF0LETT0 a TRST, Via del Pešce 4 l ■ Velika izbira slovenskih molitvenikov, J * nabožnih knjig, podobic, svetinj in ■ ^ drugih nabožnih predmetov. ■ Cerkvena obleka in potrebščine. konkurenčne cene. ■ s PRIMARIJ Bavnntelj očesnega »ddelka v goriški mestni bolnišnici. Izučen na očetmi 'kliniki dunajskega vseu«iliS€a. Specialist za bolezni na očeh Sprejema »d 10-12 in od 3-4 Gorica, Corso G. Verdi 24 MODERNA PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata izbora dišav in dišečega mila iz prvovrstnih demačib In tujih tvoiUMC. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Ko^aKle. biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino la-hko obiščale, ne da bi marali kaj kupiti. J s Primarij kirurg sanatorija S :■ Villa S. Giusto in občinske 'f ? bolnišnice v GORICI j: (II. LOJZE l!ll ( 5 prej asistent na dunajski vjeučiliščni ;! £ kliniki profesorja Hohenegga, s preje- v J na vsak delavnik od 2-3 popoldne ;I j Corso Verdi 21-11, telefon Btev. 196. ;» ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Dr. G. Laurinsich TRST - Via delle Sette Fontane 6 - TRST \ Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Sleveneera z dežele poseben popust za potne stvešk«. Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19. Čevlfaimtca FORCESSJN odlikovana v P«n>bu in Ganavi /92«. m veliko pvamtjo, uStplomo in zlato svetin/v via S iw»f Sv. fabobu Trst sprejema m F0ftc Zima pritiska. Sneg in blato leži po potih. V takem času bodi glavna skrb za l>ro obutev. Osnovno zdravilo za zdravo življenje se glasi: glavo ktadno, noge tople ! Zato skrbite, da bo važa družina dobro o-bnta. Obraite se na FORCESSINHt