Gospodarstvo. NASA ŽIVINOREJA. Zakaj ne gojimo čiste marijodvorske pasme Dovoljujem si *» dopis y tSlov. Gospodarju« z dne 21. oktobra pod naslovom >Kmetovalci, gojite čisto plemec, omeniti naše izkušnje, povedati 9YOJe mislL — Ni to prvi dopis strokovnjaka, ki nam obmejnim iivinorejcem na vse pretege hvali nam vsiljeno marijadvorsko pasmo. Pisalo je o tem že več takih ljubiteljev o dobrotah teh suiih dolgonožcev, toda proti našemu prepričanju. Motijo se ti ^ospodje strokovnjaki, kakor se pač vsak, še tako učen človek lahko zmoti, da bi bila marijodvorska pasma najboljša za naše kraje. Trdno smo prepričani, da to ni res, da nam daje pač velika pincgavska goveda več haska, posebno kar se tiče mlečnosti in 4ebelenja, boljšega izkoriščanja naše ne slabe krme sploh. Od nekdaj gojimo že poleg marijodvorcev tudi pincgavce, a rcjfS moramo odkritosrčno, da- smo s pincgavci mnogo bolj za¦dovoljni kot z marijodvorci, ker krave te pasme so slabe molznice in voli nič boljše ne vozijo kot pincgavci, a za debelenje ali pitanje pa so posebno stari voli naravnost povedano čisto za »ič. — Naj nam pove eden od gospodov strokovnjakov, kako je mogoče opitati starega marijodvorskega vola? Radi bi videli ta «udež. Poskusil sem že razne načine, a sem prišel do prepri•nnja, da kmet nima teh sredstev in kupljena so predraga, se ne izplačajo. Pincgavec pa se izboljša prav kmalu pri isti krmi, ako se ga le pusti delj časa ležati, počivati in odebeli se tudi jraY kmalu, že pri količkaj boljši krmi. Vsak mesar bo pač kupil raje debelega pincgavca kot suhega marijodvorca. Tisto pa, lar nekateri pravijo, da imajo marijodvorci boljše in lepše meso, za to nam mesar praY nič ne da. Kar se tiče molznosti, ve vsak vi»ičar, kaj še le kmet, da dajo pincgavke več mleka kot marijo4Yorke. Zaradi živinske jetike moramo reči, da dobimo Ytis, ako pregledujemo oboje živali, da se ta bolezen drži pač prej suhih ¦fcolcev kot Yrlih lisastih pincgavcev. Kaj je naš prvi in glavni hasek od naše živine? Da dobimo ¦•d kraY kar največ mleka, ki se ga lahko Ynovči, kar je velika ]MHno6 revnejšim slojem in tudi večjemu kmetu dobro nese, da ^r»li povoljno Yozijo ter da se žival, katera je odvišna za prodajo, lahko opita, posebno stari Yoli in krave, in tako lažje in boljše proda. To so pa lastnosti po našem prepričanju le pincgaYceY in m« marijodvorceT, ki uspeyajo mogoče praY dobro kje drugod, a ¦9 pri nas. Napačen je živinski zakon, katerega so skovali na5i pred¦iki brez rprašanja širših mas živinorejcev, da bi bila marijo<tYorska pasma za nas najboljša, da moramo sedaj splošno, po•s<*no y našem kraju, severno od Maribora, r obmejnih farah gojiti le samo isto. Prepričani smo, ako bi se sedaj sklicalo vse žiTlaorejce Slovenskih goric na tozadevni sestanek — kar bi bilo petrebno in praY — radi Yprašanja goveje pasme, bi se gotovo, .*ko bi se dalo na glasovanje, izglasovala velika večina za pincgavsko in ne za marijodvorsko govedo. Proč s tem terorizmom, ¦ 4a se nam Ysiljuje neljuba pasma, ki je malo Yredna. Kmet je tisti, ~ki redi živino in mora plače^ati sedaj ogromne davke, zato se ga f a naj tudi pusti, da redl tisto govedo, o katerem je prepričan, 4a mu daje največ haska. Vse strokovnjake drugih misli pa opomnirno na izjavo našega prtvega strokovnjaka in učitelja o živinoreji, gospoda Franja Dularja, ki je y svoji drugi knjigi »Umna živinorejac y odstavku: Katera goveda so najprikladnejša za slovenske pokrajine, povodal in priporoča dobesedno (stran 49) — pincgavska, oziroma -beljanska goveda (katera je slLčna pincgavski) so najboljše in »ajprikladnejše živali za vse slovenske pokrajine. In ob zaključku njegovib opazk pravi: >Pincgavska ozir. beljanska (to je ni«ka, mala pincgavska) goveja živina je yt1o dobra in koristna ter uspeva ne samo y goratih, ampak tudi y nižavskih pokrajlnah. Ona bodi slovenskemu posestniku pravi vzor dobrih žiYali!c — Da ima ta strokovnjak ludi prav, o tem smo davno že prepričani. To je tudi tisti vzrok, zakaj da se splošno ne pride ¦4» enotne pasme Y našem kraju — ker se nara vsiljuje neljuba puma, katere ne maramo in bi se naj opustila, kakor so jo ir »avedenih tehlnih Yxrokov tudi že opustili naši sosedi onstran ArttLtue meje. Kraet-živinorejec. KAJ JB 6 PROSTO ŽGANJEKUHO? Od raznih strani dobiva »Slovenaki Gospodar« vpral*rja, ali bo reg s 1. januarjem 1927 odpravljen* prosta ijanjekuha. Naše nredništvo se je v tej »aderi obrnilo na rmlance Sloreoiake Ljudake Stramke. Poalaneo g, Franjo e b o t ¦¦¦¦ je {Ktibil mfo t«4e odgoror: »Prosta žgainjekuha se je ttpeljala v Sloveniji in na Hrvatsike mleta 1924. Zakon o trošarini od dne 27. junija 1921 se je leta 1924 v toliko spremenil, da je upeljana • prosta žganjekuha za sadje, drože, tropine in druge vrste kmetskih pridelkov, iz katerih se more ikuhati žganje. Od | leta 1924 posestniku ni treba prijaviti žganjekuhe finančni ! kontroli in tudi ni treba plačati nikake trošarine. Od sku- hanega žganja plača trošarino samo tisti, iki žgamje proda. i Ta določila so objavljena v »Uradnem listu« kos 3, 1924, | XV., člen 116. — Prosto žganjekuho ne more odpraviti fi- nančna kontrola, ampak samo narodna skupščina na pred- log finančnega ministra. Takega predloga pa se dosedaj ni bilo. Radi tega ostane prosta žganjekuha še vnaprej v ve- ljavi in se % novim letom ne more ukinki. ALI SE NE BI OBNESLI ŽLAHTNI KOSTANJI V MARIBORSKI OKOLICI?1 Pod tem naslovom je izšel v »Slov. Gospodarju« neda™io članek, v katerem vpraša pisec za mnenje, da-li ne ibi kazalo saditi ob levem bregu Drave od Selnice do Maribora žlahtni kostanj (»maroni«), ikakor ga nahajamo v južnih Tirolah in drugod. K temu bi pripomnil sledeče: Žlahtni kostanj je rastlina solnčne Italiie ter zahteva višjo povprečno letno temperaturo, nego pri nas razširjeni navad.nl pravi kostanj (Castanea resca). Poleg tega je obeutljiv proti mrazu in naših ostrih ziim skoraj gotovo ne bi : prenesel. Kostamj se sponaša le v globokosežni, zmernoj vlažni in rahli zemlji, dočim mu skalovit svet, apnena in 'laporjeva tla ne ugajajo. Zategadelj bi tudi na omenjenem hribu proti Kamnici — vsaj v srednjih in višjih legah — radi plitve zemlie in poman)kanja vlage najbrž ne uspeval. Ker je tedaj malo upanja, da bi se poskusi z žlahtnimi kostamji pri nas obnesli, priporocam, da se poiščejo po juž , nih pobočjih. Pohorja dobre ikostanjeve vrste z debelimi plodovi, ki mimogrede omenjeno, zaostajajo le prav malo za maroniji. Iz pridelka drevesa, ki se odlikuje po bogati rodovitnosti, odberemo najdebelejše, lepo razvite, popolnoma zrele plodove ter jih posejemo v drevesnico. Vzgoja je ista kot pxi drugem drevju, vendar s to razliko, da kostanja ni treba požlahtnjevati. V tem je velika prednost, kajti oepljenje ni tako enostavno kot pri drugih sadnih plemenih, ker se kostanj ne prime rad. V 4—5 letih so drevesca razvita in se morejo presaditi na stalno mesto. Laihiko pa sejenio kostanj, ko smo zemljo primerno pripravili, tudi ikar na stalno mesto. S tem si prihranimo poznejše presajanje ter dobimo čvrsto in trpežno drevje. Raz ime se, da zahteva vsak tak nasad prva leta več varstva, zlasti pred živino. Ker je malo rastlin, kl bi donašale toliko koristi kaikor kostanj (les, listje, cvet, sad), je želeti, da se to sadno pleme v bodoče ibolj upošteva ter razširi povsod, koder so dani potrebni pogoji. Lege s plitvo in razmeroma bolj suho zemljo, ki za kulturo drugih rastlin iiiso priMadne (kot o. pr. zgoraj omenjeni opusčeni vinograd proti Kamnici), bi pa kazalo zasaditi z žlabtnizni 1 e š n i Ik i. Leaka je jako skromna rastlina in uspeva tudi še v manj ugodnih okoliščinah. Če racunamo, da stoji na enem hektarju zemljišča 700 leskovib grmov ter prinaša vsak grm povpreono 1 in polkg, znaša celotai pridelek oa leto 1050 kg ali okroglo 1000 kg lešnikov. Vsekakor lepa množina, 'ki vrže uvaževanja vred ne dohodke. Najceneje prLdemo do cilja, ako kupiimo nekatere sadike od dobrih sort v drevesnici in jih nato sami razmnažirno. Razimnoževanje se vrši najboije z grobanicami v posehnem mationjaku. Zanesljive drevesnice za dobavo žlahtnib. lešnikov so: L. Spath, Berim: Baumsohulen Jaaiorschke, Oberglogau; Hauber, Tolkowitz pri Draždanih. V bodoči jeseni bo mogoce dobiti nekaj sadik tudi pri drž. srednji vinargki in sadjarski šol v Marboru. Kdor se zankna za to kulturo izčrpneje, naj blagovoli precitati mo1' članek »Žlahtni lešniki« v 9.—12. številia »iSlovenskega Sadjarja« za leto 1922. Profesor Jože Priol. Kmetijska podrniniea Maribor in okoliš. Od 15. do 17. |anuarja 1927 se bo v Društvenem domu v Ptuju vrsila vinska raz9tava z vinskim sejmom za mariborsko oblast. Prireditev je slična oni v Št. Ilju v Slov. gor. Vino je poslati ali v at^klenicah ali v sodčekih najkasneje do 12. januarja. Sicer pa se naj vsak ponujalee takoj oglasi pri: »Odboru za oblastno vingko razstavo v Ptuju«, ki mu bo poslal natanSnejo instrukcijo in prijavnico, da jo izpolni in podpiše. Šele po izpolnitvi in podpisu prijavnice dobi dotieriik pravioo, razstaviti svoje blago. — Pri tej priliki se tudi ude opozarja, da je zadnji čas plačati ra prihodnje leto udnino, ki znaša 20 Din. Sprejema se v trgovini gg. Klanjšek in Penič, Vetrinjaka ulica 9. — Nacelnik. Prorafiun mariborskega okrajnega zastopa i& I. 1127 je razgmjen do doe 15. decembra 1926 javno v vpogled v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta 28 II, med uradnimi urami. Ljutomerska sadjarska in rrtnarska podrnžnica ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m., ob pol 9. uri dopoldne, v pevsiki 3obi (nekdanja realka) 9 sledecim sporedom: 1. Nagovor predsedniika. 2. Porocilo tajnikovo m blagajničarjevo. 3. Volitev novejja odbora. 4. Slučajnosti. 5. Nabiranje članarme za leto 1927. Pridite zanesljivo vsi člani in prijatelji sadjarstva. Vsak sadjar naj bo član podružnice, oziroma drustva! — Predaednik. Konjice. Podružnici Cebelarskega društva in Sadjarskega in vrtnarskega drušlva za tukajšnji srez imata v nedeljo, dne 12. decembra 1926, ob 9. odnosno 10. uri y deški šoli svoja lctna občna zbora. Poleg običajnih točk so na sporedu predavanja gg. Miloša Levstika iz Celja in Josipa Zdovca iz Žič iz raznih panog umnega sadjarstva (zimsko oskrbovanje, važnost sadjarstva, pomen sadjarskih organizacij i. dr.). Kmetovalci, čebelarji, sadjarji, vrtnarji in drugi, udeležite se občnih zboroY ozir. predavanj y 6im obilnejšem šte^ilu. Mariborski trg, dne 4. deeembra 199«. To pot je bilo 70 slaninarjev na trgu, ki so pripeljali 2219 raklanih svinj seboj in so prodajali meso in slanino po običajni ceni 1050 do 25 Din za kg na drobno, 14 do 17 Din za kg na debelo. Domači mesarji so prodajali po dosedanjih cenah, pač pa so se klobase precej pocenile. Kljub ten nizkim cenam je cena hrenorkam po gostilnah 5 Din ¦a komad, to je kakor je bilo pred dyemi leti. Sereda bi jih gostilniiarji oziroma klobasarji lahko prodajali ceoeje, kajti y go¦tilnah po deieli, posebno po Slovengkih goricak jlh prodajajo po 9 Dlm km»& Pcntaia* tm in^h iamUik Ut«M (e bll* ololi 700 komadoY. Cene so radi bliiajočih se božičnih praznikor prteej poskočile, posebno pri goseh in puranih, ki so se prodajali celo po 100 do 200 Din komad. Srne in zajci 20 do 40, morskt ribe 20 Din kg. Krompir, zclenjava, druga živila, sadje in cvetlic«. S temi stvarmi trg ni bil posebno dobro založen, paC pa je bil* 7 stojnic v katerih so prodajali v soboto in v nedeljo medičarske in druge izdelke za Miklavžev večer. Krompirja in čebule je bil» samo 5 vozov. Cene so bile krompirju 1.50 do 2 Din, kislem« zelju 3 do 4, kisli repi 2 do 3, paradižnikom 8 do 10, medu 26 do 30, maslu surovemu 40 do 46, kuhanemu 46 do 50, čajnem« 50 do 60 Din kg. Endiviji, ohrovtu 1.50 do 2.50. zeljnatim glavara 0.50 do 4, karfiolu 4 do 10 Din komad, mleku 250 do 3, smetani 12 do 16, oljčnemu olju 26 do 36, bučnemu olju 18 do 24 Din literj jajcam 1.75 do 2.25 Din komad. Sadju: jabolkam in hruškam 4 d« 12, grozdju 8 do 15 Din, orehom 10 do 12, luščenim 35, dateljera  25 do 35 Din kg, kostanju 2.50 do 4 Din liter (surovemu), 6 do 7  Din liter (pečenmu). Cvetlicam 0.25 do 5 Din, z lonci vred 10 d« 75 Din komad; agavam, alojem, ind. kaktusem, palmam (sadikam) 5 do 10 Din komad. Lončeni in leseni izdelki 1 do 120 Din komadi, brezovim metlam 2.25 do 6 Din komad, lesenim grabljam 8 d« 10 Din komad, koruzni slami 25 do 30 Din vreča. Seno in slama na mariborskem trgu. V torek, dne 30. novembra so kmetje pripeljali 3 vozove sena in 1 voz slame, v soboto, dne 4. decembra pa radi slabega vremena samo 1 voz slame n»  trg. Cene so bile senu 80 do 100, slami po 50 Din za 100 kg. ˇ sredo dne 1. decembra je izostal tržni dan radi držav. praznika. Pridelovanje žita. Zopet je izšla knjižica Delegacije proizvajalcev čilskega solitra. Prav potrebna nam je bila, kajti do sedaj ni imel naš kmetovalec spisa, ki bi v kratkem obdelal t« zanj tako važno tvarino. Knjižica nam v uvodu pove, kako smo v naši državi sploh, in v Sloveniji še posebej, zaostali glede pridelkov žita in kako daleč pred nami so v tem oziru kmetovalci drugih držav. V poglavju >O žitih sploh« dobimo opis žitnih rastlin in njih zahteve glede zemlje. Oddelek >Gojenje raznih vrstc nam poda navodilo o gnojenju žit, pojasni učinek raznih organskih in umetnih gnojil ter način njih uporabe; obenem nam predočuje še druge pogoje za povečanje žetvenih pridelkov. Sledijs še odstavki.o kolobarjenju zemlje, pripravi semena, o setvi, o oskrbovanju setve in o žetvi. Sploh dobimo v tej knjižici, ki ima 52 strani, vsa navodila, ki so potrebna za zvišanje pridelkov žita. Vsak poljedelec, ki bo pazljivo prečital ta spis, bo lahko iz njega črpal dovolj naukov, ki mu bodo prinesli obilo koristi v njegovem gospodarstvu, če jih bo upošteval. Zato vsem toplo priporočamo to knjižico in to tembolj, ker jo na željo dobi vsak brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjev« nabrcžje 16, ki mu na željo brezplačno dopošlje tudi še drugc kmctijske knjižice delegacije, bodisi slovenske ali srbohrvatske. ,I