Šolski center Ptuj Strojna šola Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj LIČARSKA DELA 2 učno gradivo za 2. letnik srednješolskega izobraževalnega programa Avtokaroserist Pripravila: Ferdinand Humski, Nikodem Žuraj Ptuj, junij 2019 KAZALO VSEBINE Vsebina Str. 1. PREGLED IN POMEN OBDELOVALNIH PIKTOGRAMOV...................................................5 2. GRUNDIRANJE IN NANAŠANJE POLNILA..........................................................................7 PRVA OZIROMA TEMELJNA PLAST (GRUNDIERUNG, PRIMER).................................................7 Najpomembnejše osnove (baze) primerjev....................................................................................7 Posebne vrste primerjev................................................................................................................8 Wash Primer oziroma reakcijski temelj - kiselkasto utrjevalno grundiranje....................................8 Primer za umetne mase...............................................................................................................8 Dip primer...................................................................................................................................8 Prozorni primer............................................................................................................................9 Kako izberemo ustrezen primer.....................................................................................................9 POLNILO OZIROMA PREDLAK (FULLER, FILLER).......................................................................9 1K gradiva....................................................................................................................................9 2K gradiva....................................................................................................................................9 Vrste polnil glede na obdelavo in uporabo...................................................................................10 Temeljno polnilo (Kompaktprimer, primer surfacer, šprickit, Grundierfuller)................................10 Barvno polnilo...........................................................................................................................10 Polnila »mokro na mokro«.........................................................................................................10 Polnilo za brušenje....................................................................................................................10 Polnilo za strojno brušenje.........................................................................................................10 H S in MS polnila........................................................................................................................10 Delavniški napotki.......................................................................................................................10 Varnost in zdravje pri delu...........................................................................................................11 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................11 3. UČENJE V SERIJSKI PROIZVODNJI.................................................................................12 SESTAVNALIČA PRI SERIJSKEM UČENJU...............................................................................12 Postopek lakiranja v serijski proizvodnji.....................................................................................13 1. Predhodna obdelava karoserije...............................................................................................13 2. Lakiranje s potapljanjem ali kataforeza....................................................................................13 3. PVC zaščita dna karoserije......................................................................................................14 4. Nanašanje polnila....................................................................................................................14 5. Površinsko lakiranje................................................................................................................15 6. Konzerviranje votlih prostorov.................................................................................................15 7. Kontrola kvalitete.....................................................................................................................15 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................16 4. REPARATURNO POVRŠINSKO LAKIRANJE....................................................................17 VRSTE POVRŠINSKIH LAKOV PO NAČINU LAKIRANJA............................................................17 Enoslojno površinsko lakiranje....................................................................................................17 Dvoslojno površinsko lakiranje....................................................................................................18 Večslojno površinsko lakiranje.....................................................................................................18 LAKI ZA REPARATURNO POVRŠINSKO LAKIRANJE................................................................19 Dvokomponentni PUR - akril laki.................................................................................................19 Bazični laki..................................................................................................................................20 Vodni laki....................................................................................................................................20 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................20 5. BARVE IN LAKI...................................................................................................................21 Sestavine lakov.............................................................................................................................21 Veziva.........................................................................................................................................21 Barvila........................................................................................................................................21 Dodatna gradiva..........................................................................................................................21 Topila..........................................................................................................................................21 Vrste lakov.....................................................................................................................................22 Nitrolaki.......................................................................................................................................22 Laki iz umetnih smol....................................................................................................................22 Laki s kovinskim učinkom (efektom)............................................................................................22 Vodni laki....................................................................................................................................23 High-Solid laki (HS laki)...............................................................................................................23 Prašnati laki................................................................................................................................23 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................23 6. POUK O BARVAH...............................................................................................................24 Temeljna znanja o barvah.............................................................................................................24 Svetloba.........................................................................................................................................24 Razstavljanje sončne svetlobe....................................................................................................25 Barvni vtis nekega predmeta.......................................................................................................25 Remisijske krivulje.......................................................................................................................26 Metamerija.....................................................................................................................................27 OSNOVE MEŠANJA BARV...........................................................................................................28 Seštevalno (aditivno) mešanje barv.............................................................................................28 Osnovne barve RGB: rdeča, zelena, modra.................................................................................28 Mešanje RGB (red - green - blue)..............................................................................................29 Podtočka - subpixel.....................................................................................................................29 Odštevalno (subtraktivno) mešanje barv.....................................................................................30 Osnovne barve CMYK: modrozelena, škrlatno rdeča, rumena in črna..........................................30 Ostwaldov barvni krog.................................................................................................................31 Sekundarne ali izpeljane barve..................................................................................................31 Komplementarne barve: RGB je komplementaren CMY.............................................................31 Mešanje CMYK...........................................................................................................................32 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................32 7. PRIPRAVA MATERIALOV ZA LAKIRANJE........................................................................33 7.1 UGOTAVLJANJE BARVNEGA ODTENKA LAKIRANJA.................................................33 Barvna koda (številka laka)..........................................................................................................33 Barvne karte, pahljače ali tabele..................................................................................................34 Napake pri ugotavljanju barvnih odtenkov..................................................................................34 Vplivi okolice...............................................................................................................................34 Barvni vid....................................................................................................................................34 Osvetlitev mešalnice barv............................................................................................................35 Aparat za analizo barvnega odtenka (barvni spektrometer).......................................................35 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................35 7.2 DOLOČANJE POTREBNE KOLIČINE LAKA....................................................................36 Površina........................................................................................................................................36 Debelina sloja................................................................................................................................36 Izgube brizganja............................................................................................................................36 Izkoristek nanosa..........................................................................................................................37 Teoretična izdatnost.....................................................................................................................37 Računanje potrebne količine laka................................................................................................37 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................37 7.3 MEŠANJE IN PRIPRAVA BARVNEGA ODTENKA...........................................................38 Osnovne barve..............................................................................................................................38 Barve za pripravo odtenka............................................................................................................38 Mešal niča barv..............................................................................................................................38 Mešalna naprava...........................................................................................................................39 Banka podatkov z mešalnimi enačbami.......................................................................................40 Digitalna precizna tehtnica...........................................................................................................40 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................40 7.4 PRIMERJAVA BARVNEGA ODTENKA............................................................................41 Izvajanje primerjave barvnega odtenka.......................................................................................41 Delovni napotki.............................................................................................................................41 7.5 POPRAVUANJE BARVNEGA ODTENKA........................................................................42 ODSTOPEK barvne nianse in PRAG RAZLIKOVANJA barvne nianse.......................................42 Vključimo človeški faktor: kako naše oči razpoznavajo \RAZLIK£| barvnih nians......................42 Razlike barvnih nians pri kovinskem lakiranju............................................................................43 ANALIZA BARVNEGA ODSTOPANJA..........................................................................................43 Odstopanje barvne nianse...........................................................................................................43 Popravek barvne nianse..............................................................................................................43 Odstopanje čistosti barve............................................................................................................44 Odstopanje svetlosti....................................................................................................................44 Metamerija.....................................................................................................................................45 7.6 PRILAGODITEV POVRŠINSKEGA LAKA.........................................................................46 Izbira trdilca in razredčila.............................................................................................................46 Razredčila...................................................................................................................................46 Trdilci..........................................................................................................................................46 Odmerjanje komponent mešanice laka........................................................................................47 Delavniški napotki.......................................................................................................................47 Nastavitev viskoznosti..................................................................................................................48 Merjenje viskoznosti....................................................................................................................48 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................49 8. BRIZGANJE BARVE............................................................................................................50 Brizganje z najvišjim tlakom.........................................................................................................50 Brizganje z visokim tlakom...........................................................................................................51 Pištole z zgoraj nameščenim lončkom.........................................................................................52 Pištole s spodaj nameščeno sesalno posodo...............................................................................52 Postopek s tlačnim kotlom...........................................................................................................52 Postopek brizganja z majhnim tlakom (HVLP-postopek)............................................................53 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................53 9. BRIZGALNE PIŠTOLE.........................................................................................................54 Pnevmatska brizgalna pištola......................................................................................................54 Zgradba brizgalne pištole............................................................................................................54 Delovanje....................................................................................................................................55 Vrste brizgalnih pištol...................................................................................................................56 Brizgalne pištole za polnilo..........................................................................................................56 Pištole za površinsko lakiranje.....................................................................................................56 Pištole za lakiranje na prehod......................................................................................................56 Pištola za oblikovanje oz. dizajn..................................................................................................56 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................56 10. POKRIVNA DELA..............................................................................................................57 Pokrivni materiali..........................................................................................................................57 Lepilni trakovi..............................................................................................................................57 Pokrivni papir..............................................................................................................................58 Pokrivne folije.............................................................................................................................59 Pokrivne haube...........................................................................................................................59 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................60 SEZNAM UPORABUENE LITERATURE................................................................................61 1. PREGLED IN POMEN OBDELOVALNIH PIKTOGRAMOV Piktogrami so slikovna znamenja ali simboli z mednarodnim pomenom. Svetovno najbolj znan piktogram je mrtvaška glava, ki opozarja na nevarnost. Posebni piktogrami se uporabljajo tudi v industriji ličarskih premazov oz. gradiv. Z njimi ponazarjamo tehnološke postopke, različne podatke, razmerja in uporabljena sredstva v zvezi s pripravo površin za lakiranje in nanašanja ličarskih gradiv. Nahajajo se na embalaži ličarskih gradiv, pod njimi pa so napisana kratka pojasnila. Priprava dela, brušenje in poliranje Poglej pisna navodila C-iSiene Ekscenlrrfno bruienje mokro EkfcenlnCnq bfuienje suho Bruienje rotno I mokro Vibracijsko Druženje mokro Bru&tinjo ročno i suho * ■ ■< 2 Vfcracijsko bru&tiii|e sjfco Polirarie Barvni odtenki Nianse l odtenki KS^.i: ..... Dodatni tfei v Primerjanje barvnrh d m bgfvnem Vilkov ionu Omejena kritno?! Barvni odtenek za notranjost Barvni ton ta prostor motorja in prtljažnik Obdelovanje - delo z brizgal no pištolo Barvni ton za platišče in kolesni pokrov Formula uporablja opuščujočo bs!no barvo Pi&tOla Z k>n&om Pitlola s sesalnim UB PiJtoia Število nanosov na dotekanje lončkom (za nanašanje notranje in zunanje zaščite na podnožja) Brei/j-aCen (airless) Priprava in mešanje tekočin Hwmefje mrijiijj Rirmtfje mei»n>a Rizme^ Uporabiti menino 2-KOmpOnCfklO 1 1 2-Kom 700 VALOVNA DOLŽINA A - Slika 8: Remisijska krivulja vijolične barve Slika 8 kaže spektralno sestavo vijolične barve, ki je mešanica rdeče in modre. Metamerija To je posebnost neke barve, da kaže različne barvne odtenke pri različnih izvorih svetlobe. Tako je dnevna svetloba bela, svetloba žarnice bolj rdečkasta in svetloba plinske žarnice (ksenon) bolj modrikasta. Pri drugačnem izvoru svetlobe lahko dobimo popolnoma drug barvni vtis za isti predmet. Ta efekt imenujemo metamerija. bila dna vri* ivtlebi C^n tb ar m Sna lyf [lihno-modrlkirtoj Slika 9: Metamerija Slika 10: Metamerne barve Dva predmeta lahko dajeta enak barvni vtis pri dnevni svetlobi, pod žarnico pa bosta barvna vtisa povsem različna. Temu pojavu pravimo metamerne barve. Po drugi strani pa imajo tudi ljudje različno občutljivost oči. Vid človeka se spremeni tudi z leti, odvisen je od starosti človeka. Dva človeka lahko različno vidita enako barvo celo pri istem izvoru svetlobe. Temu pojavu pa pravimo metamerizem opazovalca: Slika 11: Metamerizem opazovalca OSNOVE MEŠANJA BARV S pomočjo treh osnovnih barv lahko izdelamo kompletno barvno paleto. Pri tem se moramo vprašati ali mešamo svetlobo ali pigmente. Če mešamo svetlobo, govorimo o seštevalnem mešanju barv. Če mešamo pigmente, je mešanje barv odštevalno. Seštevalno (aditivno) mešanje barv Osnovne barve RGB: rdeča, zelena, modra Rdeča barva (255, 0, 0) ima valovno dolžino 630 do 760 nm. Človeško oko jo zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe. Rdeča je aditivna primarna barva, je komplementarna zeleni. Zelena (0, 255, 0) je barva svetlobe z valovno dolžino 490 do 570 nm. Je ena od aditivnih primarnih barv, njena komplementarna barva je magenta. Zelena barva je v naravi pogosta. Večina rastlin je zelenih zaradi vsebnost klorofila11. Modra (0, 0, 255), je ena od treh primarnih aditivnih barv. Ima najkrajšo valovno dolžino, ki znaša 420 do 490 nm. Modra je komplementarna barva rumeni barvi. Rumena (255, 255, 0) je barva svetlobe z valovno dolžino 565 do 590 nm. Je mešanica rdeče in zelene svetlobe. Rumena je ena od pomožnih barv (četrta barva - RGBY), njena komplementarna barva je modra. 11 Klorofil (iz grščine chioros - zelen, phyiios - list) je zeleno barvilo v rastlinah in algah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze Klorofil absorbira modri in rdeči del spektra in odbija zelenega, kar daje rastlinam značilno zeleno barvo. Mešanje RGB (red- green - blue) Z mešanjem svetlobe rdeče, zelene in modre barve lahko proizvedemo celoten barvni spekter. Zato te tri barve imenujemo osnovne ali primarne barve. Bela barva nastane z mešanjem treh osnovnih barv pri polni jakosti. Če spremenimo jakost ene ali dveh osnovnih barv, lahko izdelamo vse ostale barve. Po tem principu deluje npr. barvni televizor, računalniški monitor ipd.. Slika 12: Seštevalno mešanje barv Podtočka - subpixel Vsaka točka LCD zaslona je sestavljena iz treh podtočk: rdeče, zelene in modre. Od tod izvira izraz RGB (red green blue). Vse tri podtočke skupaj dajejo vtis ene same točke. Poglejmo si konkreten primer povečano! Naše oči vidijo na zaslonu belo barvo (levo), pod povečevalnim steklom pa ločimo tri barve (desno): □ II Slika 13: Točka na LCD zaslonu Ni nujno, da so podtočke vedno podolgovate, lahko so tudi drugačne oblike: Slika 14: Oblike točk na LCD zaslonu Nekateri ekrani dodajajo še četrto (RGBY - jellow) ali peto barvo (RGBYC - cyan). Iz tako "pripravljenih" podtočk se nato oblikujejo slike, npr. smiley face: R 93% B — G 93% G 9096 B 93% B 16% B 0 56 Slika 15: Primer oblikovanja slike na LCD zaslonu V spodnjem delu slike 15 vidimo delež Red, Green in Bblue za posamezne točke. Odštevalno (subtraktivno) mešanje barv Osnovne barve CMYK: modrozelena, škrlatno rdeča, rumena in črna Cyan C (modrozelena). Absorbira se rdeča. Od površine odbita svetloba je mešanica modre in zelene, ki se pokaže za oči kot nebesno modra. Magenta M (škrlatno rdeča). Absorbira se zelena. Od površine odbita svetloba je mešanica modre in rdeče in se kaže za oči škrlatno rdeča. Yellow Y (rumena). Absorbira se modra. Od površine odbita svetloba je mešanica rdeče in zelene, ki se pokaže za oči kot rumena. Black K (črna). Ker je črka B že uporabljena v kratici RGB, se za črno barvo uporabi kratica K. Ostwaldov barvni krog Nastane iz pigmentov osnovnih barv in njihovih mešanic. Iz kroga je razvidno, kako iz rumene, rdeče (magenta) in modre (cyan) nastanejo druge barve. Slika 14: Ostwaldov barvni krog Sekundarne ali izpeljane barve Če mešamo dve osnovni barvi, npr. rumeno in modro, nastane izpeljana barva zelena. Zelena leži v barvnem krogu med rumeno in modro. Glede na delež posamezne barve izhaja bolj rumeno zelena ali bolj modrikasto zelena. Sočasno je postalo očitno, da nobena zelena barva ne more imeti rdečkastega barvnega odtenka, ker leži rdeča nasproti zelene. Slika 15: Osnovne ali primarne, sekundarne in terciarne barve modra Slika 16: Mešanje sekundarnih barv zelene. Komplementarne barve: RGB je komplementaren CMY Komplementarni barvi sta tisti, ki si ne bi mogli biti bolj drugačni. V barvnem krogu se komplementarni barvi vedno nahajata ena nasproti drugi. Primer: nek predmet je rdeče barve, če od sebe odbija rdečo svetlobo - rdeči barvi komplementarno svetlobo pa vpija. Rdeči barvi komplementarna barva (tista, ki jo rdeč predmet vpija) se imenuje cyan. Magenta (škrlatno rdeča) vpija zeleno barvo, odbijata se rdeča in modra, ki jo naši možgani zaznajo kot škrlatno rdečo ali magento. Rumena vpija modro barvo ... Če komplementarni barvi medsebojno zmešamo, dobimo nevtralni sivi ton. Mešanje CMYK Slika 13: Odšteval no mešanje barv Barvni model CMYK uporabljamo pri ličenju in tudi pri tiskanju: 1 DIGITALNA TOČKA (PIXEL) !!!F 1 TISKALNE PODTOČKE Določen barvni krog vedno velja le za točno določene pigmente. Če se uporabijo drugačni barvni pigmenti, je tudi barvni krog drugačen in ima drugačne barvne odtenke. Teoretično lahko vsako barvno nianso zmešamo iz treh (CMY) osnovnih barv. V praksi pa ni tako. S tremi osnovnimi barvami v praksi ne moremo umešati vseh barv. Stroji za mešanje barv zato vsebujejo več kot tri osnovne barve. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kaj so barve in opiši, kako razpoznavamo oblike in barve predmetov! 2. Pojasni, kaj je svetloba! 3. Opiši sončno svetlobo. Kako jo razstavimo na mavrične barve? 4. Pojasni, kako nastane barvni vtis nekega predmeta! Podaj nekaj primerov. 5. Na kakšne načine mešamo barve? Navedi nekaj primerov mešanja barv! 7. PRIPRAVA MATERIALOV ZA LAKIRANJE Za odličnost lakiranja je pomembna skrbna priprava gradiva za lakiranje. Pri tem ravnamo po sledečih delovnih korakih: 1. Ugotavljanje barvnega odtenka lakiranja 2. Določanje potrebne količine laka 3. Mešanje in priprava odtenka površinskega laka 4. Primerjava barvnih odtenkov 5. Eventualna12 poprava barvnega odtenka 6. Nastavljanje oz. priprava površinskega laka 7.1 UGOTAVLJANJE BARVNEGA ODTENKA LAKIRANJA Do danes je za lakiranje avtomobilov poznanih že več deset tisoč različnih barvnih odtenkov (nians). Preden lahko izvršimo identično13 reparaturno lakiranje, moramo ugotoviti barvni odtenek starega lakiranja. Za ugotavljanje barvnega odtenka starega laka imamo sledeče možnosti: • Ugotavljanje barvne kode iz tipske plošče vozila • Primerjava lakiranja z barvnimi kartami, barvno pahljačo ali barvno tabelo, ki so lakirani z originalnimi laki • Merjenje barvnega odtenka z aparatom za barvno analizo (barvni spektrometer). Barvni odtenek se meri elektronsko in rezultat je določitev barvne kode. Slika 1: Možna mesta za podatke o barvni kodi Barvna koda (številka laka) Proizvajalci avtomobilov navajajo barvno kodo na tipski ploščici karoserije. S kodo lahko iz banke podatkov proizvajalca lakov določimo barvni odtenek laka za popravilo. Kljub temu lahko pride pri enaki barvni kodi do odstopanja barvnega odtenka. Vzroki za to so lahko: • različni dobavitelji lakov za serijsko lakiranje • uporaba različnih proizvodnih poti pri serijskem lakiranju 12 Eventualen: po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov; morebiten, možen Identično: ki se po lastnostih in značilnostih ujema z drugim, se ne razlikuje od drugega; istoveten, enak • naravno staranje laka in vremenski vplivi • različno negovan stari lak Ker obstaja veliko možnosti, da se barvni odtenek po popravilu ne ujema z originalnim, je potrebna natančna določitev in priprava barvnega odtenka laka za popravilo, da bi se izognili razliki z originalnim tovarniškim lakiranjem. Barvne različice lahko ugotovimo npr. z barvnimi kartami. Barvne karte, pahljače ali tabele To so primerjalni vzorci, ki so lakirani z originalnimi laki. Primerjamo jih z originalnim lakiranjem avtomobila. Obstajajo barvne karte za večino barvnih odtenkov z vključno najpogosteje pojavljajoči m i barvnimi variantami. Na njih lahko odčitamo ustrezne barvne kode in na osnovi njih v banki podatkov proizvajalcev avtomobilov ugotovimo mešalne enačbe. Po teh podatkih mešamo lak, s katerim lakiramo popravljeno mesto karoserije. Primerjavo barvnega odtenka moramo izvesti v neposredni bližini mesta popravila. To področje moramo skrbno očistiti in po potrebi pol i rati. Zlasti pri barvnih odtenkih z efektom je potrebno izvesti primerjavo pod različnimi koti opazovanja. Napake pri ugotavljanju barvnih odtenkov Pri ugotavljanju barvnega odtenka lahko pride do napak zaradi različnih svetlobnih razmer ali zaradi barvnega vida ličarja. Vplivi okolice Pri primerjavi originalnega laka vozila in barvnimi kartami se lahko barvni odtenek originalnega laka prikaže spremenjen zaradi barve ozadja, npr. belo lakiranje vozila ob zidu iz rdeče opeke ali zelene žive meje. Tudi različna osvetlitev, kot. npr. umetna svetloba, ostra sončna svetloba ali večerna svetloba, lahko spremenijo barvni vtis. Barvni vid Slika 2: Dokumentacija o barvnih odtenkih z barvnimi kartami Občutljivost oči za posamezne barve je od človeka do človeka različna. Pri barvni slabovidnosti se nekatere barve ali pa sploh vse barve ne razločijo. Barvna slabovidnost je prirojena in veliko bolj pogosta pri moških kot pri ženskah. Ličar bi moral zato brezpogojno na pregled njegovega barvnega vida h okulistu. Osvetlitev mešalnice barv Mešalnica barv mora imeti dnevno svetlobo ali dnevni svetlobi podobno osvetlitev, da se ne bi dogajali napačni barvni vtisi. Ugotavljanje barvnega odtenka bi moralo potekati pri osvetlitvi, ki je podobna dnevni svetlobi ali na prostem z oblaki pokritem nebu. Izključeni morajo biti tudi barvni vplivi okolice. Aparat za analizo barvnega odtenka (barvni spektrometer) Barvni spektrometer otipa lakirano površino s pomočjo svetlobnega žarka. Pri tem se ugotovi spektralna sestava odbijajoče svetlobe in s pomočjo banke podatkov določi barvna koda. Ti aparati so zelo dragi. Kljub temu so pri barvnem lakiranju z efektom nenatančni in ne morejo zamenjati za barvo sposobnih in šolanih oči ličarja. Slika 3: Ugotavljanje barvnega odtenka z barvnim spektrometrom VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kako si sledijo delovni koraki priprave gradiva za lakiranje! 2. Naštej možnosti, kijih imamo za ugotavljanje barvnega odtenka starega laka! 3. Pojasni, kaj je barvna koda! Kje jo lahko odčitamo in zakaj lahko pride pri enaki barvni kodi do odstopanja barvnega odtenka? 4. Opiši postopek ugotavljanja barvnega odtenka s pomočjo barvnih kart, pahljače ali tabele in pojasni, zakaj lahko pride do napak pri ugotavljanju barvnih odtenkov! 5. Pojasni, kaj je barvni spektrometer in kdaj daje nenatančne podatke! 7.2 DOLOČANJE POTREBNE KOLIČINE LAKA Pri reparaturnem lakiranju lake nanašamo z brizganjem. Potrebna količina lakaje odvisna od sledečih veličin: • velikosti lakirane površine • debeline posušenega sloja laka • izgub pri brizganju laka • stopnje izkoristka nanosa • teoretične izdatnosti laka Površina Velikost lakirane površine je odvisna od obsega reparaturnega lakiranja. Določimo jo približno. Debelina sloja Da bo sloj laka lahko opravil svojo nalogo, je potrebno upoštevati določeno debelino sloja, ki je odvisna od uporabljenega laka. Proizvajalci lakov navajajo v tehničnih pisnih navodilih, za katere debeline slojev si je potrebno prizadevati pri predpisanih vrednostih (število brizganj, premer šobe in viskoznost laka). Zaradi ročne priprave laka, pa lahko pride do velikih odstopanj. Po lakiranju je priporočljivo občasno merjenje debeline suhega sloja laka z aparatom za merjenje debeline. Tako lahko ličar kontrolira svoje delo in ga po potrebi v prihodnje popravi. Slika 1: Merjenje debeline lakiranja Izgube brizganja To je odstotek od deleža brizgane količine laka, ki se brizga mimo objekta lakiranja. Izgube so neposredno odvisne od izkoristka nanosa. Izkoristek nanosa Del kapljic laka zajame zračni tok v lakirni komori in se vsesa v filter. Zato ne dosežejo objekta lakiranja in se zmanjša izkoristek nanosa. Odvisen je od postopka brizganja, kot tudi od oblike in velikosti lakiranega objekta. Kolikor več vogalov in robov ima objekt v sorazmerju s površino, toliko manjši je izkoristek nanosa laka. Pri brizganju z visokim tlakom (npr. 5 bar), se zaradi odbitega zraka do 70% laka razprši mimo objekta lakiranja. To pomeni, da samo 30% laka pade na površino. Pri nizkotlačnih pištolah (HVLP) je izkoristek nanosa dosti večji in lahko doseže 65%. Teoretična izdatnost Lahko jo odčitamo iz tehničnih pisnih navodil proizvajalcev lakov. Navaja, kako veliko površino lahko pokrijemo z 1 litrom laka pri predpisani debelini sloja. Upošteva delež laka, ki izhlapi pri njegovi pripravi in sušenju. Računanje potrebne količine laka Po določitvi približne velikosti lakirane površine, lahko s pomočjo teoretične izdatnosti in izkoristka nanosa približno izračunamo za lakiranje potrebno količino laka. za lakirano površino Količina laka =-:-:—--——:—:- teoretična izdatnost x izkoristek nanosa Primer: Za lakirano površino: 1 m2 Teoretična izdatnost (npr. EP-temeljno polnilo): 5,6 m2/liter za predpisano debelino plasti 75 (im Izkoristek nanosa (visokotlačno brizganje): 30% lm2 Količina laka =-^-= 0,59 liter Ker je ponovno mešanje lakov časovno zelo zamudno, je potrebno izračunano količino laka velikodušno zaokrožiti navzgor. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Naštej veličine, ki vplivajo na porabo laka! 2. Pojasni, kako vplivajo na porabo laka lakirana površina in debelina suhega sloja! 3. Pojasni, kaj vpliva na izgube laka in kako približno izračunamo potrebno količino laka! 7.3 MEŠANJE IN PRIPRAVA BARVNEGA ODTENKA Po identifikaciji14 in določitvi barvnega odtenka moramo priskrbeti lak. Pomembnejši barvni odtenki se največkrat ponujajo že pripravljeni (Ready-Mix15). Najmanjša velikost posode znaša 0,5 litra, najpogostejša velikost posode je 1 liter. Zato predvsem pri majhnih reparaturnih lakiranjih lahko ostane višek laka. Številne barvne odtenke pa moramo pripraviti na licu mesta. K osnovnim ali bazičnim barvam primešamo barve za odtenek. Osnovne barve Pri enobarvnem lakiranju se za osnovno barvo (izhodiščno barvo) uporabi bela barva. Pri kovinskem lakiranju je osnovna barva kovinsko srebrna. Z različno velikostjo kovinskih pigmentov v srebrni barvi se lahko proizvedejo zelo fini do zelo grobi kovinski efekti. Barve za pripravo odtenka Osnovnim barvam se primešajo različne, močno pigmentirane16 barve za odtenek. Različni proizvajalci lakov predpišejo različno število pigmentiranih barv. Iz njih je mogoče pridobiti številne barvne odtenke. Naprava za mešanje barv nam olajša mešanje in pripravo želenega barvnega odtenka. Da pri kovinskem lakiranju ne bi pokrili efekta, se morajo uporabiti samo prozorni barvni odtenki. mešalna palica mešalni posodi banka podatkov o mešanju barv Slika 1: Oprema v mešalnici barv Mešalnica barv Za mešanje barv potrebujemo: • polico za skladiščenje barv • mešalno napravo • banko podatkov (običajno na trdem disku v računalniku) • precizno digitalno tehtnico • merilno-mešalne palice 14 Identifikacija: ugotavljanje istovetnosti, enakosti 15 Ready-Mix: angl. pripravljena mešanica Pigment: barvilo, anorganska ali organska netopna snov za barvanje V mešalnici barv lahko iz temeljne barve in barv za odtenek pripravimo vse barvne odtenke po določenih mešalnih enačbah. Mešalna naprava Pred umešanjem lakov moramo močno pigmentirane barve za odtenek dobro premešati. Po dolgem skladiščenju se namreč pigmenti usedejo, razmešati pa je potrebno tudi druge sestavine laka. Zato moramo zamenjati pokrove posodic z mešalnimi nastavki in jih hraniti na policah mešalne naprave. Preko skupnega pogona se posode z barvami sočasno pred pričetkom dela premešajo, da se lahko pigmenti v barvi enakomerno porazdelijo. Slika 2: Mešalna naprava Mikropigmentirani laki lahko shajajo brez mešalne naprave, saj se pigmenti tudi po daljšem skladiščenju ne usedajo. Slika 3: Računalnik z banko podatkov in digitalna precizna tehtnica Banka podatkov z mešalnimi enačbami Da pripravimo natančen barvni odtenek, identičen originalnem lakiranju, belemu oz. srebrnemu osnovnemu laku v gramih natančno primešamo barve za odtenek. Natančne količine posameznih komponent oz. recepture odčitamo v banki podatkov proizvajalca lakov. Digitalna precizna tehtnica V bazi podatkov odčitamo podatek o teži posameznih barv, ki jih moramo primešati osnovni barvi za pripravo določenega barvnega odtenka. Ustrezne barve vzamemo s polic mešalne naprave. Posebno posodico postavimo na precizno tehtnico. Med ulivanjem barv v merimo težo v gramih. Če zaradi pomote dodamo preveliko količino neke barve, lahko s programom za popravljanje mešalno enačbo na novo določimo. Slika 4: Dodajanje barve in merjenje njene teže na precizni tehtnici VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Opiši mešanje in pripravo želenega barvnega odtenka! Kakšne barve mešamo? 2. Opiši opremo v mešalnici barv! Zakaj moramo pred uporabo barve temeljito premešati? 3. Opiši pomen mešalne naprave, banke podatkov in precizne tehtnice! 7.4 PRIMERJAVA BARVNEGA ODTENKA Izvajanje primerjave barvnega odtenka Pred lakiranjem umešani lak brizgamo na preizkusno pločevino. Po sušenju primerjamo barvna odtenka na preizkusni pločevini in na originalnem lakiranju avtomobila. Prvič, ko se barvi ujemata, lahko umešani lak uporabimo za reparaturno lakiranje. Delovni napotki Pri izdelavi preizkusnih pločevin za primerjavo barvnega odtenka pazimo na naslednje: • Brizganje laka na preizkusno pločevino. Lak brizgamo na preizkusno pločevino ali karton, ki je velikosti poštne kartice in je kontrastne barve: temne črte ali pravokotniki so na beli podlagi, nanešeni lak jih mora prekriti. Poskusno pločevino prilepimo na večji karton, da je postopek brizganja čim bolj realen. • Ohranjanje obdelovalnih pogojev. Lak, trdilec in razredčilo umešamo v pravilnih razmerjih in brizgamo na preizkusno pločevino pod enakimi pogoji (brizgalni tlak, premer šobe, razdalja, hitrost brizganja), kot pozneje pri reparaturnem lakiranju. Slika 1: Primerjava barvnih odtenkov na preizkusni pločevini in originalnem lakiranju • Posebnosti pri dvoplastnem lakiranju. Pri brizganju bazičnega laka imajo tlak brizganja, oddaljenost brizgalne pištole in pogoji okolice, kot so npr. zračna vlaga in temperatura, še posebno velik vpliv na barvni odtenek in kovinski efekt. Zato moramo še bolj paziti na obdelovalne pogoje. Bazični lak po zračenju lakiramo še s prozornim lakom, ki ima enako močan vpliv na končni vtis barvnega odtenka. • Sušenje preizkusne pločevine. Za hitro sušenje preizkusnih pločevin so na voljo majhne sušilne peči. Šele po sušenju se lahko izvede realna primerjava barvnih odtenkov. Še posebej pri lakih na vodni osnovi je razlika med mokrim in suhim slojem laka zelo velika. • Primerjavo barvnega odtenka moramo izvesti vedno pri dnevni svetlobi in pri posušenem laku. 7.5 POPRAVLJANJE BARVNEGA ODTENKA Če ugotovimo razliko med barvnim odtenkom preizkusne pločevine in originalnim lakiranjem, moramo izvesti njegovo popravo. Človeške oči lahko pri enobarvnem lakiranju razlikujejo milijon barvnih odtenkov. Če ležita dve karti z barvnim vzorcem z robovoma druga ob drugi, lahko razpoznamo zelo majhne razlike barvnih odtenkov. Če povečamo razdaljo med vzorcema, tudi velike razlike v barvnih odtenkih niso več prepoznavne. Zato je primerjanje barvnih odtenkov, glede na lego in razdaljo primerjanih površin, lahko bolj ali manj natančno. ODSTOPEK barvne nianse in PRAG RAZLIKOVANJA barvne nianse Odstopek barvne nianse je merilo, ki nam pove, koliko se dva barvna odtenka razlikujeta. Če je odstopek barvne nianse enak 1, tedaj naše oči komaj še razlikujejo dva barvna odtenka, če ju postavimo z robovoma drug poleg drugega. Odstopku z vrednostjo 1 pravimo prag razlikovanja barvne nianse. Večji kot je odstopek barvne nianse, večja je barvna razlika dveh primerjanih površin. Odstopek barvne nianse z vrednostjo 2 pomeni 2-kraten prag razlikovanja barvne nianse. Take barvne razlike je lažje opaziti kakor pri odstopku barvne nianse z vrednostjo 1. Vključimo človeški faktor: kako naše oči razpoznavajo [RAZLIKE) barvnih nians V določenih primerih ne razpoznamo odstopkov barvne nianse, tudi če je njihova vrednost večja od 1. Kadar dve barvni površini ne ležita z robovoma druga ob drugi, se prepoznavanje razlik barvnih odtenkov močno poslabša. To ugotovitev izkoriščamo pri lakiranju, zato da bo razlika barvnih odtenkov manj vidna za oči. Ličar ne lakira izključno samo površine popravila. On sam lahko določa velikost površine, ki jo bo lakiral. S tem ličar izbira tudi mejo med površino, ki jo lakira in okoliško površino, ki se ne lakira. To mejo je treba izbrati pametno - tako, da razlika med barvnimi odtenki ne bo vidna za naše oči. Pri izbiri meje mu je lahko v pomoč sledeče: • Reže in zaobljeni robovi. Z zračno režo med dvema vodoravnima ali navpičnima površinama lahko naredimo razliko v barvnih odtenkih za oči nevidno do 3-kratne vrednosti praga razlikovanja. Primer: reža med vrati in pragom avtomobila, tudi okrasna letev odlično loči dve površini. • Pravokotne reže, robovi. Če naletita druga na drugo vodoravna in navpična površina, se zmanjša občutljivost za 5-kratno vrednost praga razlikovanja. Primer: tisti del vrat, ki ima pravokotno zunanjo obliko . • Lakiranje na prehod. Če v razdalji 20 do 30 cm naredimo iz ene barvne površine na drugo barvno površino kontinuiran barvni prehod, lahko na ta način premostimo kratno vrednost praga razlikovanja barvne nianse. barva vozila in odstopanje čistosti barva vozila in odstopanje barvnega tona N ---\ barva vozila in odstopanje svetlosti Slika 1: Primerjava barvnih odstopanj Razlike barvnih nians pri kovinskem lakiranju Razlike barvnih nians pri kovinskem lakiranju so za oči težje razpoznavne kot pri enobarvnih lakiranjih. Zato lahko pri teh lakih dosežemo dobro ujemanje novega laka z originalnim lakiranjem, čeprav je njihova obdelava težja. ANALIZA BARVNEGA ODSTOPANJA Kljub temu, da lahko zmanjšamo vidnost barvnih odstopanj, je pogosto potrebno popravljati barvni odtenek. Naletimo lahko na naslednje težave: • odstopanje barvne nianse • odstopanje čistosti barve • odstopanje svetlosti barve Za popravo barvnega odtenka moramo primešati dodatne barve. Govorimo o naknadnemu popravljanju barvnega odtenka. Odstopanje barvne nianse Barvna niansa lahko odstopa na eno ali na drugo stran Ostwaldovega barvnega kroga. Določiti moramo težnjo - proti kateri barvi naša niansa odstopa v primerjavi z želeno nianso. Razlikujemo med: • rdečkasto in zelenkasto modro, če je želena barva modra • rumenkasto in modrikasto rdečo, če je želena barva rdeča • rdečkasto in zelenkasto rumeno, če je želena barva rumena • modrikasto in rumenkasto zeleno, če je želena barva zelena Popravek barvne nianse Laku primešamo nek barvni odtenek, ki nasprotuje težnji. Tako se npr. modri, ki je preveč rdečkasta, doda zelena. Preveč rumenkasti zeleni se primeša modra barva. Slika 2: Odstopanje barvnih odtenkov Odstopanje čistosti barve V pigmentnem barvnem krogu so čiste barve na robovih. Proti sredini kroga postajajo barve zaradi mešanja z drugimi barvami vedno bolj umazane. Tako postane iz neke čiste zelene umazana zelena barva, npr. olivno zelena. Iz rdeče postane rjava. ha™ a vozil i in od&topanj« čittosb Slika 3: Odstopanje čistosti Popravek čistosti. Če postane sivi lak preveč rumenkast, se mu doda modra ali vijolična. Na ta način odstranimo rumenkast navdih. Laku primešamo barvo, ki je v barvnem krogu nasproti ležeča. Odstopanje svetlosti Če se po mešanju barvni ton ujema, lahko npr. neka rdeča barva še vedno odstopa v smeri svetlo rdeče ali temno rdeče. Zato moramo izvesti popravo svetlosti. barva vozila in odstopanje svetlosti Slika 4: Odstopanje svetlosti Popravek svetlosti. Pri tem imamo v principu dve možnosti: Otemnitev| površinskega laka. Rdeče, modre ali zelene lake (kromatična barvna mešanica) potemnimo s črno barvo. Pri belih ali sivih lakih se morajo osnovni barvi, ki jo imamo največkrat pri roki, dodati originalni sestavi (mešanice). Osvetlitev) površinskega laka. Pri pastelnih ali enobarvnih barvah dodajamo belo. Pri kovinskih lakih dodamo kovinsko sivo. Nikoli pa ne smemo dodati bele za osvetlitev, ker bo ta sicer pokrila kovinski efekt. barva vozila in odstopanje čistosti barva vozila \ in odstopanje barvnega tona barva vozila in odstopanje svetlosti vijolična modra Slika 5: Analiza barvnih odstopanj Metamerija Da bi preprečili ta efekt, je pomembno, da pri pripravi barvnega odtenka uporabljamo v mešalni enačbi vsebovane lake enega proizvajalca. Sicer obstaja nevarnost, da se bo zaradi spremenjene pigmentacije novega lakiranja v primerjavi s starim lakiranjem, pri drugačni osvetlitvi prepoznavalo barvno odstopanje. 7.6 PRILAGODITEV POVRŠINSKEGA LAKA Površinskim lakom moramo pred uporabo nastaviti viskoznost. To storimo z dodajanjem razredčila. Pri dvokomponentnih lakih (2K-laki) moramo dodati tudi trdilec. Pravilna izbira razredčila in trdilca v veliki meri pripomore k uspehu lakiranja. Z njima prilagajamo lake pogojem lakiranja. Izbira trdilca in razredčila Prilagoditev laka s trdilcem in razredčilom moramo spreminjati odvisno od temperature okolice in velikosti objekta, ki ga lakiramo. Razredčila Razlikujejo se po hitrosti izhlapevanja. Razlikujemo razredčila z dolgim, srednjim in kratkim časom izhlapevanja. • Razredčilo z dolgim časom izhlapevanja. Ima majhno hitrost izhlapevanja, zato ga uporabljamo pri visokih temperaturah okolice, ker bi drugače pri brizganju veliko razredčila izhlapelo in bi sloj še mokrega laka postal presuh. Počasno izhlapevanje vpliva ugodno na potek lakiranja, preprečuje predebele plasti in nastajanje mehurjev. Hkrati pa se povečuje [nevarnost vključkov prahu|, ker je površina laka dalj časa odprta za prah in druge nečistoče. Tudi za lakiranje velikih površin, npr. celotne karoserije, mora biti sloj mokrega laka kolikor mogoče dolgo odprt, da bi lahko sprejel razpršeno meglo. Sicer pride do motenj na površini zaradi slabega sprejema brizgane megle laka na že skoraj zgoščen lak, ki dobi videz pomarančne lupine. • Razredčilo s kratkim časom izhlapevanja. Ima veliko hitrost izhlapevanja. Uporablja se pri nižjih temperaturah okolice in lakiranju manjših površin. Sloj mokrega laka se zgosti hitreje in nevarnost vključkov v laku se zmanjša. Pri visokih temperaturah in lakiranju celotne površine karoserije moramo uporabljati razredčilo z dolgim časom izhlapevanja, pri nizkih temperaturah in lakiranju manjših površin pa razredčilo s kratkim časom izhlapevanja. Trdilci Sprožajo kemično reakcijo zamreženja in s tem utrjevanje laka. Razlikujejo se po hitrosti utrjevalnega procesa lakov. Razlikujemo trdilce s kratkim, normalnim in dolgim časom utrjevanja. Spodnja tabela daje informacije o dodajanju kratkega in dolgega trdilca. Vrsta trdilca in umerjeni dodatek pri določeni temperaturi, so v tabeli priporočeni za lakiranje celotne karoserije. Pri delnem lakiranju je primerneje izbrati naslednjo nižjo temperaturo v tabeli. Izbira trdilca in razredčila Temperatura Trdilec Razredčilo do 3CTC dolg dolg ali posebno dolg 23°C normalen dolg normalen dolg 15"C kratek normalen ali kratek Tabela 1: Izbira trdilca in razredčila Odmerjanje komponent mešanice laka Posamezne komponente laka (osnovni lak in odmerjeni dodatki, razredčilo in po potrebi trdilec) moramo pred uporabo v predpisanih mešalnih razmerjih in potrebnih količinah odmeriti v posodo in premešati. Pri tem imamo dve možnosti: • Merilna palica. Posoda, v katero odmerimo komponente laka, mora biti valjasta. Konične posode (npr. kupa iz umetne mase) za odmerjanje z merilno palico niso primerne, ker pokažejo napačna količinska razmerja. Ploščata merilna ali mešalna palica ima označbe za različne količine laka. Do teh morajo biti dodane različne količine posameznih komponent. velika količina mala količina Slika 1: Primer odmerjanja različnih komponent in količin laka z merilno palico • Merilni lončki. Za merjenje posameznih komponent se uporabljajo prosojni lončki iz umetne mase. Največkrat so primerni samo za enkratno uporabo. Delavniški napotki • Označbe na merilnih palicah oz. merilnih lončkih veljajo vsakokrat za neko čisto določeno mešalno razmerje, npr. površinski lak : trdilec = 2:1. • Pri odmerjanju osnovnega laka, razredčila in po potrebi trdilca, je potrebno brezpogojno paziti na mešalna razmerja proizvajalcev lakov, sicer lahko pri lakiranju nastanejo napake. Nastavitev viskoznosti Za obdelavo je viskoznost laka še posebej pomembna. Označuje židkost17 laka. Na viskoznost lahko vplivamo z dodatkom razredčila, pa tudi s temperaturo. Prevelika ali premajhna viskoznost je lahko vzrok za napake pri lakiranju. Premajhna viskoznost. Lak je premočno razredčen. To povzroča [pretanke sloje laka| in slabo pokrivanje. Nevarnost odtekanja kapljic je velika. Prevelika viskoznost. Lak se premalo razredči. To povzroča napake v postopku lakiranja, npr. [površina je podobna pomarančni lupini), ker se kapljice slabo razlivajo. Da bi se težko tekoči lak dobro razpršil, potrebujemo povečan tlak brizganja, hkrati z njim pa se povečajo izgube laka (overspray). Potrebne vrednosti viskoznosti za pripravo laka so navedene v tehničnih opomnikih proizvajalcev lakov. Odstopanja od teh vrednosti so lahko vzrok za napake pri lakiranju. Slika 2: Merjenje viskoznosti s pomočjo viskozimetra Merjenje viskoznosti Ker je viskoznost odvisna od temperature, jo moramo po umešanju laka izmeriti. Merjenje izvedemo s čašo z lijakom, imenovano tudi viskozimeter (DIN ali ISO čaša). Čaša z iztokom (viskozimeter). Čaša s 100 cm3 prostornine ima na spodnjem koncu največkrat 4 mm veliko izstopno odprtino. Med merjenjem viskoznosti iztočno odprtino čaše zapremo s prstom in do roba napolnimo z lakom. Potem odmaknemo prst in s štoparico merimo čas praznjenja. Čas do prehoda curka laka do tvorjenja kapljic je čas iztekanja. Merjenje mora potekati pri temperaturi laka 20°C, ker se podatki o viskoznosti navajajo za to temperaturo. V praksi se čaša potopi v lak in hitro potegne iz njega, s štoparico pa se izmeri čas iztekanja. 17 Židkost: lastnost snovi, da težko teče, tekočnost Primer za neko navajanje viskoznosti: • 16 s.....18 s/DIN 4mm/20°C ali • 37 s......45 s/ISO 4mm/20°C Vrste merilnih čaš. Prej običajne DIN čaše so zamenjale danes veljavne ISO čaše. Merilni rezultati DIN in ISO čaš pri enakem premeru izstopnih odprtin niso enaki. Proizvajalci lakov zato v tehničnih opomnikih navajajo največkrat oba podatka, za ISO in DIN. Navedene vrednost za viskoznosti se nanašajo na temperaturo laka 20°C. Pri višjih ali nižjih temperaturah je potrebno viskoznost prilagoditi. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, na kaj vse moramo pomisliti, preden uporabimo površinskih lak! 2. Pojasni, kako izbiramo razredčilo in trdilec pri pripravi površinskega laka! 3. Pojasni, zakaj je pomembna pravilna viskoznost barve oz. laka in kako joizmerimo.! 4. Opiši, kako poteka primerjava barvnega odtenka umešane barve in originalnega lakiranja na vozilu, ki ga popravljamo. 8. BRIZGANJE BARVE Lak oz. barvo nanašamo z brizganjem. Ta postopek prevladuje v reparaturnem lakiranju. Zaradi tlaka se lak s pomočjo šobe razpršuje v fino brizgano meglo (aerosol). Kapljice laka zadevajo objekt lakiranja in se razlivajo, na začetku še v valovit moker film. Med izhlapevanjem topila se površina laka napne in zravna. Razlivanje je toliko boljše, kolikor manjša je viskoznost in napetost površine laka. Odvisno od brizgalnega tlaka razlikujemo naslednje postopke: • Brizganje z najvišjim tlakom. S pomočjo črpalke se gradivo za lakiranje tlači na visok tlak do 300 bar. Pri tem postopku brizgamo brez zraka (Airless). Označujemo ga tudi kot hidravlično razprševanje. Z dodatnim razprševanjem z zrakom (Air-Mix) lahko izboljšamo lastnosti lakiranja in znižamo hidravlični tlak brizganja. • Brizganje z visokim tlakom. Pri tem postopku se lak razpršuje s pomočjo stisnjenega zraka s tlakom od 2 do 6 bar. • Brizganje z nizkim tlakom. Da bi lahko zmanjšali nastanek brizgalne megle, razpršujemo lak s posebnimi pištolami. Delujejo z razpršilnim tlakom od 0,2 do 0,7 bar na šobi. Označujemo jih kot HVLP-pištole (HV- high volume, LP-low pressure). Brizganje z najvišjim tlakom Črpalka črpa lak direktno iz posode in ga po visokotlačni cevi potiska naravnost v brizgalno pištolo. V njej se lak tlači skozi šobo in razpršuje (Airless postopek). Prednosti. Visoki tlak povzroča zelo fino razprševanje in velik pretok laka. Ker ne delamo s stisnjeni zrakom, je odboj barvne megle majhen. Odpadejo problemi zaradi brizgalne megle in je zato izguba laka majhna. Curek laka zelo dobro doseže vogale in poglobitve. Če brizgamo lak z veliko viskoznostjo, dosežemo lahko veliko debelino plasti na eno brizganje. fina regulacij zraka oskrba pištole z gradivom oskrba pištole z zrakom regulacija oblike curka Slika 1: Postopek z najvišjim tlakom (Airless) Slabosti. En odmerek izstopajočega laka ni možen, tako da sočasno ne moremo izvajati še enega lakiranja. Sistem je gospodaren |samo za lakiranje velikih površin), ker so stroški čiščenja naprave zelo veliki. Kvaliteta lakiranja ne ustreza zahtevam za lakiranje osebnih motornih vozil), ker se lak kljub visoki brizgalni viskoznosti ne razliva tako dobro. Uporaba. Postopek je primeren, ko pri delu uporabljamo velike količine laka in se zahtevajo večje debeline slojev, npr. pri lakiranju tovornih vozil in avtobusov, za zaščito podvozja in voskanje votlih delov karoserije. Brizganje z visokim tlakom V pištoli za lakiranje se mešata stisnjeni zrak s tlakom 4 do 5 bar in lak ter potiskata skozi barvno šobo. Za šobo se mešanica zraka in barve sprosti in zelo fino razpršuje. Temu rečemo pnevmatsko razprševanje. Slika 2: Postopek z visokim tlakom Prednosti. Z natančno uskladitvijo viskoznosti materiala za lakiranje, zračnega tlaka na šobi in velikostjo odprtine šobe dobimo optimalni barvni curek. Z njim dosežemo zelo enakomeren nanos laka in s tem kvaliteten premaz oz. glazuro. Pri lakiranju na prehod se da količina laka zelo natančno nastaviti. Slabosti. Zaradi odboja stisnjenega zraka od površine, nastane močnejša barvna megla Približno 60% do 70% gradiva za lakiranje se odvaja mimo objekta in gre v izgubo. Po namestitvi barvne posode razlikujemo: • pištole z lončkom za lak nameščeno zgoraj; • pištole s sesalno posodo nameščeno spodaj. Pištole z zgoraj nameščenim lončkom Lonček za barvo je nameščen nad brizgalno pištolo. Zato lažje lakiramo vodoravno ležeče površine, npr. motorne pokrove in strehe vozil. Pri delu lahko majhne količine lakov popolnoma porabimo. Poraba stisnjenega zraka je majhna. Regulacija materiala za lakiranje je zelo natančna. Slabost je visoka lega težišča, ki povzroča |hitro utrujenost sklepov roke. Zato je lonček sorazmerno majhen (0,6 litra) in potrebno ga je zato pogosteje polniti Da bi lahko povečali pretočno količino laka in uporabili pri delu lake z veliko viskoznostjo, lahko lak v posodi dodatno izpostavimo tlaku. Pištole s spodaj nameščeno sesalno posodo Posoda za barvo visi pod brizgalno pištolo. Stisnjen zrak proizvaja v pištoli sesalni učinek, s čimer se lak črpa iz posode. Odprtina šobe je zato večja, kot pri pištoli z lončkom za lak, nameščenim zgoraj. Zaradi nižjega težišča je naprava stabilnejša in zato mani utrujajoča za rokovanje. Posamezne komponente, kot so npr. lak, trdilec in razredčilo, se lahko mešajo direktno v posodi, zato odpade pretakanje. Pištola s sesalno posodo spodaj se uporablja za gradiva z večjo viskoznostjo, npr. polnilo ali kit za brizganje. Lonček ima prostornino 1 liter. Slika 3: Brizgalni pištoli s posodo za lak nameščeno spodaj in zgoraj Postopek s tlačnim kotlom Pri tem postopku je barvni rezervoar z volumnom do 250 litrov oblikovan kot tlačni kotel. Tlak v kotlu potiska lak po cevi k brizgalni pištoli, kjer se zaradi stisnjenega zraka na šobi razpršuje. Ta postopek je primeren predvsem za lakiranje velikih površin. pištola gradivo zrak Slika 4: Postopek s tlačnim kotlom Postopek brizganja z majhnim tlakom (HVLP-postopek) Pri tem postopku znaša tlak brizganja na šobi samo od 0,2 do 0,7 bar (HV=high volume, LP=low pressure). Majhen tlak zraka preprečuje odboj kapljic laka od objekta lakiranja in s tem tvorjenje brizgalne megle. Izgube laka (Overspray=prekomerno razprševanje) se zmanjšajo na približno 30%. Kljub manjšemu zračnemu tlaku dosežemo zelo fin in enakomeren (homogen) curek brizganja. Dosežena površina je enakovredna površini pri visokotlačnem lakiranju. Zato govorimo tudi o visokozmogljivi brizgalni pištoli za zmanjšanje brizgalne megle. Primerna je predvsem za uporabo lakov, ki jih redčimo z vodo. Vendar jo lahko uporabimo tudi za delo z vsemi drugimi običajnimi materiali, ki se uporabljajo na področju reparaturnega lakiranja cestnih motornih vozil. HVLP-pištola ima lahko zgoraj nameščeni lonček za lak ali pa kot sesalno posodo spodaj. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Naštej in opiši postopke brizganja barve in laka! 2. Opiši postopek brizganja z najvišjim tlakom, imenovan tudi Airless! 3. Opiši postopek brizganja z visokim tlakom! 4. Opiši postopek brizganja z majhnim tlakom! 9. BRIZGALNE PIŠTOLE Med brizganjem brizgalna pištola razpršuje lak v drobne kapljice. Razprševanje lahko poteka pnevmatsko, hidravlično (airless = brez zraka) ali elektrostatično. Številne majhne kapljice laka, ki padajo na površino, tvorijo moker film. Kolikor bolj fino je razprševanje, toliko bolj kvaliteten je postopek. Z brizgalno pištolo nanašamo lak bolj enakomerno in hitreje kakor s čopičem. Seveda so investicijski izdatki in stroški za vzdrževanje naprav večji. Poleg brizgalne pištole potrebujemo še napravo za ustvarjanje stisnjenega zraka (kompresorska enota, kompresorska postaja) in napravo za odsesavanje sproščenega topila in brizgalne megle. Pnevmatska brizgalna pištola Za reparaturno lakiranje skoraj izključno uporabljamo pnevmatske brizgalne pištole in sicer po postopku brizganja z visokim (2 do 6 bar) ali nizkim tlakom HVLP (0,2 do 0,7 bar na šobi). Oba postopka omogočata fino razprševanje in enakomeren nanos laka. rezervar barve zračna šoba \ Ah šoba barve vklopni vzvod priključek za zrak Ir" Slika 1: Pnevmatska brizgalna pištola Zgradba brizgalne pištole Sestavljena je iz naslednjih bistvenih delov: • Ohišje. Na držalu je priključek za stisnjen zrak. Z regulacijskim ventilom za zrak nastavljamo maksimalno iztočno količino zraka, z regulacijo barve pa maksimalno pretočno količino gradiva za lakiranje. Z nastavnim kolesom lahko vplivamo na obliko curka, ki je lahko okrogel ali bolj širok. • Šobni komplet. Sestavljen je iz šobe za izstop laka, k njej prilegajoče igle in zračne šobe. Barvna šoba, igla in zračna šoba ali zračna kapa so natančno medsebojno prilagojeni in jih lahko zamenjamo le v kompletu. Slika 2: Šobni komplet • Dovod barve. Gradivo za lakiranje priteka iz posode, ki je lahko nameščena nad ali pod brizgalno pištolo. Možen je tudi direkten dovod po cevi iz tlačnega kotla. Delovanje Skozi priključek za stisnjen zrak se v brizgalno pištolo dovaja zrak. Po injektorskem principu zrak izsesava lak iz posode za barvo. Zrak in barva izstopata na šobi. Zaradi velike hitrosti iztekajočega zraka se lak razpršuje v majhne kapljice (atomizacija) in zadeva na lakirano površino. Količino zraka nastavljamo z regulacijskim ventilom za zrak, količino laka pa z nastavnim kolesom za lak oz. barvo. Slika 3: Princip pnevmatske brizga!ne pištole poKroi zraka igla barve Med brizganjem stisnemo vklopni vzvod do prvega naslona. Pri tem se odpre samo dovod stisnjenega zraka, ki izteka iz šobe. Če še bolj pritisnemo na vklopni vzvod, barvna igla sprosti dotok laka, ki ga stisnjen zrak z veliko hitrostjo potegne s seboj. Preko barvne šobe je privit zračni pokrov. Iz njega obročasto izteka stisnjen zrak. Zračni pokrov sočasno vsebuje še dodatne izvrtine, iz katerih izteka prečni zrak. Z njim oblikujemo barvni curek. Sočasno prečni zrak preprečuje usedanje barvne megle na zračni pokrov. Kvalitetna brizgalna pištola se odlikuje s finim in enakomernim razprševanjem. Vrste brizgalnih pištol Brizgalne pištole za polnilo. Za predhodno obdelavo površine z visoko viskoznimi materiali, kot so npr. temeljno polnilo, polnilo ali kit za nanašanje z brizganjem, uporabljamo brizgalne pištole z večjimi šobami (1,6 do 2 mm) in velikim raztrosom materiala. Imajo enakomerno fin in oster brizgalni curek. Zato med brizganjem nastaja manj brizgalne megle (Overspray = prekomerno razprševanje). Ugodne posledice tega so manjši stroški brušenja in manj pokrivalnih del za zaščito okoliških površin. S pravilnim vodenjem curka dobimo gladke prehode na robovih. Pištole za površinsko lakiranje. Uporabljamo jih za končno lakiranje z lakom. Za enakomeren nanos na veliko površino so potrebne brizgalne pištole z velikim in širokim curkom. Zato imajo te pištole veliko porabo zraka. Ker lahko zrak za brizganje zelo natančno uravnavamo, so te pištole primerne tudi za lakiranje na prehod. Premer zračne šobe je manjši in znaša 1,3 do 1,5 mm. Pištole za lakiranje na prehod. To so majhne priročne pištole za lakiranje z majhno posodico za barvo (npr. 125 ml). Pri njih se da zrak za brizganje zelo natančno nastavljati. Z njimi lahko dosežemo še posebej mehke barvne prehode na okoliške površine. Pištola za oblikovanje oz. dizajn. To so brizgalne pištole z zelo majhnim in natančno odmerjenim razprševanjem barve. Uporabljamo jih za oblikovalno lakiranje (airbrush = zračni čopič). Slika 4: Brizgalne pištole za dizajn (airbrus) VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kaj se dogaja med brizganjem barve na površino lakiranja! 2. Opiši pnevmatsko brizgalno pištolo in pojasni njeno delovanje! 3. Naštej vrste brizgalnih pištol in jih opiši! 10. POKRIVNA DELA Pokriti moramo tista področja, ki jih ne želimo lakirati, pa jih vseeno lahko doseže barvna megla. Zaradi pomanjkljivega pokrivanja nastajajo nelepi lakirani robovi in barvna megla na starem laku. Napake pri pokrivanju so lahko vzrok za nujne drage dodelave. Zato se mora vozilo skrbno prelepiti in v poštev pridejo samo zelo kakovostni materiali za pokrivanje in lepilni trakovi. Obseg prelepljenja in pokrivanja je odvisen od vrste lakiranja. Pri lakiranju demontiranega dela (npr. blatnik ali vrata) odpade pokrivanje v celoti. Pri nekaterih karoserijskih sestavnih delih je demontaža pred lakiranjem ugodnejša kot pokrivanje (npr. odbijači, luči, zadnja osvetlitev, kljuke). V drugih primerih pa se morajo vse nelakirane površine natančno prekriti, sicer se bo brizgana megla gotovo useda na tiste površine, kjer si tega ne želimo Pokrivni materiali Pri reparaturnem lakiranju uporabljamo sledeče pokrivne materiale: • lepilne trakove • pokrivni papir • pokrivne folije • pokrivne haube ali blazine Lepilni trakovi Za normalna lakirna dela se uporabljajo pretežno šibko krepani18 in rahlo raztegljivi trakovi. So širine 15 mm do 50 mm. Pritrdijo pokrivni papir in omogočajo ostro razmejitev mest lakiranja. Majhne površine lahko pokrijemo neposredno s širokim lepilnim trakom. Zahteve. Lepilni trak mora močno prijeti takoj in dobro lepiti v različnih pogojih, npr. v lakirno-sušilni komori ali sušilni peči. Po lakiranju se mora z lahkoto in brez ostankov odstraniti. Impregnacija19 preprečuje, da bi se nanj prilepljen lak pri odstranjevanju krušil in padel na še sveže lakirano površino. Neprimerni lepilni trakovi lahko povzročijo dodatne stroške zaradi zamudnega odstranjevanja lepila ali nečistih lakiranih robov. Delavniški napotki Pri delu z lepilnim trakom za pokrivanje veljajo sledeči napotki: • Površine, ki jih bomo oblepili, morajo biti suhe in čiste. Odstraniti je treba silikon, vosek, prah, umazanijo in topilo. • Pri ozkih zaokrožitvah prilepimo trak brez napetosti (brez vleka) tako, da kasneje ne more samodejno popustiti. • Rob lepilnega traku s hrbtno stranjo nohta dobro potlačimo, da se pod njega ne more vriniti lak. Tako nastane ostroroba razmejitev. 18 Krep papir: mehek papir s prečno nagubano površino 19 Impregnacija: prepojitev, napojitev z raztopinami ali emulzijami zaščitnih sredstev proti vpijanju vode, barve, topil, laka itd. • Da dosežemo dobro oprijemanje, moramo lepilni trak uporabljati pri sobni temperaturi. • Trak se najbolje odstrani, če je v peči posušen lak že ohlajen, vendar še topel. • Lepilni trak se odstrani hitro in brez ostankov, če ga vlečemo pod kotom 90°C proti lakirani površini. Na ta način preprečimo, da bi se trak pretrgal in bi ostanki lepila ostali na laku. Slika 1: Pokrivanje stranskih površin Pokrivni papir Za pokrivanje večjih površin pogosto uporabljamo pokrivni papir. Zahteve. Pokrivni papir mora biti nepremočljiv, obenem pa mora biti voljan in trpežen, da se ne pretrga. Posebna impregnacija papirja preprečuje prodiranje laka in topil. Časopisni papir, ostanki tapet ali ovojni papir niso primerni. Uporaba pri delu. Papir je na voljo v različnih širinah. Za gospodarno rabo se uporabljajo odvijalne naprave, ki med odvijanjem papirja sočasno na njegov rob lepijo lepilni trak. Pokrivni papir potegnemo v potrebni dolžini z role, ga odtrgamo in takoj zalepimo na vozilo. Slika 2: Odvijalna naprava Pokrivne folije Uporabljamo jih lahko namesto pokrivnega papirja. Zunanja stran folije ima takšno površino, da se nanjo oprijemlje barva. Folije so na voljo v različnih širinah. So popolnoma obstojne proti vodi, trpežne proti trganju in ne puščajo kosmičev. Zato odpade drugo pokrivanje po mokrem brušenju. Sočasno se z njeno uporabo zmanjša odpadni volumen v primerjavi s pokrivnim papirjem na samo okoli 10%. Prednosti. Še posebej pri delnem lakiranju, pri katerem je potrebno zaradi varnosti pred barvno meglo pokriti celotno vozilo, se ponuja folija kot zelo hitra in s tem gospodarna alternativa20. Slabosti. Folije so veliko dražje kot pokrivni papir. Delavniški napotki za pokrivanje s folijo: • vozilo mora biti popolnoma suho, sicer se folija nanj močno prisesa • lakirana področja izrežemo s posebnim nožem za folije, da se izključijo poškodbe spodaj ležečega laka • izrez se nazadnje oblepi z lepilnim trakom Pokrivne haube So v naprej izdelane iz tkanine, ki je prevlečena s snovjo, ki odvrača kapljice barvne megle in odbija toploto. Pokrivne haube so primerne zlasti pri delnem lakiranju. Haube imajo priklopljiva okna, ki se dajo odpeti, tako da so delovne površine, ki jih lakiramo, odkrite. Odprtine oblepimo z lepilnim trakom. Da preprečimo prehitro onesnaženje pokrivnih haub, se področje okoli odprtine obda s pokrivnim papirjem. Zato jih lahko uporabimo večkrat. Prednosti. Pokrivne haube omogočajo, še zlasti pri delnem lakiranju, močno skrajšane čase pokrivanja. Slabosti. Onesnažene haube so lahko krive za nastanek prask na lakirani površini vozila. Slika 3: Pokrivanje okolice stranskih vrat 20 Alternativa: možna rešitev Delovni napotki Pri prelepljenju je potrebno paziti na sledeče: • Gumijaste okvirje in tesnila na steklih, lučeh, vratih itd. moramo še posebej natančno prelepiti, saj so tam barvni robovi ali barvne usedline še posebej opazne. • Robove na tesnilnih odprtinah privzdignemo in vanje porinemo plastično vrvico. Sedaj lahko pod tesnilno gumo potisnemo lepilni trak. • Tesnilo vrat in pokrova motorja moramo popolnoma oblepiti. Pogosto je demontaža ali zamenjava z novim stroškovno ugodnejša. • Vgradni deli, kot so npr. vratne kljuke in okrasne letve, ki jih ne lakiramo, se največkrat hitreje snamejo kot prelepijo. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, zakaj izvajamo pokrivalna dela. 2. Pojasni, kakšen material uporabljamo za pokrivanje karoserijskih delov. 3. Opiši razliko med uporabo pokrivnega papirja, pokrivne folije in pokrivnih haub! 4. Naštej nekaj delovnih napotkov v zvezi z pokrivalnimi deli. SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE • Rolf Gscheidle: Fachkunde Karosserie und Lackiertechnik, 2006 by Verlag Europa Lehrmittel; • Wilfried Staudt: Kraftfahrzeugtechnik, Friedr. Vieweg & Sohn 1988, Braunschweig/Wiesbaden; • Rolf Gscheidle: Fachkunde Kraftfahrzeugtechnik, 2001 by Verlag Europa Lehrmittel; • Rolf Gscheidle: Motorno vozilo, Tehniška založba Ljubljana, 2004; • V. A. W. Hillier: Delovanje motornega vozila, Tehniška založba Ljubljana, 1992; • Jože Puhar, Jože Stropnik: Krautov strojniški priročnik, Littera picta, 2003; • Knjiga o avtu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1978; • Tovarniška literatura Helios, Glaso, REVOZ Novo mesto itd. Avtorja Ferdinand Humski, Nikodem Žuraj LIČARSKA DELA 2 Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski, Nikodem Žuraj Elektronska izdaja, junij 2019 Samozaložba Ferdinand Humski, Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj Publikacija je brezplačna in prosto dostopna vsem uporabnikom Spletna lokacija publikacije: http://stroina.scptui.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=300583168 ISBN 978-961-92244-2-7 (pdf)_