STO XV Š CEV. 393
$JEM .ALPE-ADRIJA' lai mislijo v Gorici
N V zvezi z napovedanim sejmom »Al-ife Adrija«, ki naj bi bil prvič v Ljubljani prihodnjo spomlad in o katerem šfrno spregovorili že v zadnjih številkah 4ašega lista, smo obiskali tudi trgovinsko zbornico v Gorici in se. pozanimali za njeno gledišče. Njen predsednik dr. G. Bigot, ki je bil v tistem Gnulku zaposlen z drugim opravkom, Jas je napotil k ravnatelju zbornice ,|r. Canauttiju, da bi nam ta dal za-Tlena pojasnila.
j| Dr. Candutti nam je rad ustregel ter Vrše orisal gospodarske stike med Golico in jugoslovanskim obmejnim področjem, pa tudi stike med goriško in Vubljansko trgovinsko zbornico; ti grelo za tem, da se izmenjava še pospeši, ijmenil je sestanek med odposlanstvom »riške trgovinske zbornice, ki ga je »dil njen predsednik dr. G. Bigot, na govinski zbornici v Ljubljani do ka-rega je prišlo pred nekaj meseci in katerem smo v našem listu že porodil. Na tem sestanku so razpravljali raznih vprašanjih, ki zanimajo italijanska in jugoslovanska obmejna področja. Tako je bilo načeto vprašanje "ospeševanja turizma, dalje vprašanje ‘aloobmejnega prometa, vprašanje že-;zniških in avtobusnih zvez in še ne-:atere druge zadeve. Posebno pozornost med temi razgovori posvetili prav Spovedanemu sejmu »Alpe Adrija«.
, Goriška trgovinska zbornica je v na-;Nu že pristala na to pobudo, v Gorijo pa pričakujejo, da jim bo Trgovinica zbornica Slovenije sporočila - podrobnejši načrt sejemske prireditve. V _tezi s tem nam je. ravnatelj trgovin-ke zbornice v Gorici naglasil, da bo Jkšen sejem velike važnosti tudi za lizanje sosednih narodov na kultur-'o-socialnem področju, da ne omenimo Južne vloge gospodarske narave. Gori-,R je središče, proti kateremu gravitira Jbsežno kmetijsko področje, ki je daješ v Jugoslaviji. Zaradi tega je treba Ozdraviti vsako pobudo, ki bi težila .p tem, da se odpravijo ali vsaj omi-ijjo težave, ki jih povzroča državna ,Nja med mestom in zaledjem. V zver J! s tem se je vodstvo trgovinske zbor-.Fce zavzelo za to, da bi razširili neka-ipfe določbe o maloobmejnem prome-?*• Tako na primer je zbornica svoj |Us predlagala, naj bi italijanske in ju-Pslovanske oblasti skupno rešile vpra-Jnje zamenjave dinarjev in lir v ma-robmejnem prometu, tako da bi jugo-Jovanski državljani, ki prihajajo v Gojko s prepustnico, ne imeli tako veli-, 'e škode pri zamenjavi dinarjev za li-f°. Po zamisli goriške trgovinske zbornice naj bi dinar in lira nemoteno krogla v obmejnem pasu na obeh stra-meje, kjer bi bila enakovredno "'učilno sredstvo. Tudi sam obmejni "as naj bi se razširil, in sicer tako, da ' na jugoslovanskem ozemlju zajel tuji področje Postojne, to je na okoli v-50 kilometrov globoko. Italijanskim ‘Jetnikom naj bi dovolili dohod do “leda, v zameno pa bi jugoslovanski Jžavljani lahko nemoteno potovali do “enetk.
Za gospodarsko sodelovanje med Ita-'io in Jugoslavijo, zlasti med obmej-"itni pokrajinami je še mnogo neizko-Jščenih možnosti, meni dr. Candutti. "oleg obsega same trgovinske izmenjave naj bi se razširil tudi obseg jugoslovanskega izkoriščanja italijanskih 'Udustrijskih patentov in licenc, kakor *udi obseg drugih oblik gospodarskega "»delovanja. Tudi razvoj trgovine z obmejnimi področji dokazuje, kako se gospodarstvi tostran in onstran meje ?°Polnjuje,ta. V poslovnem letu 1960-61 ^ promet v goriškem avtonomnem rajonu dosegel nič manj kakor 1,5 mi-'jarde lir v vsako smer.
Sejem »Alpe - Adrija« odpira nove možnosti za okrepitev gospodarskega "»delovanja med obmejnimi pokrajinami Italije in Jugoslavije. Goriška pokrajina bo rada na sejmu sodelovala, 'er je prepričana, da je to v korist "»krajini in samemu mestu. Sicer se ] Gorici čuti težnja, da bi mesto na-v doglednem času novo obliko, trušča, morda v nekakšnem razširjenem "ejmu sv. Andreja. Ce smo prav razumeli, gre za to, da bi se v tem okviru "»speševela neposredna izmenjava med "roizvajalcem oziroma trgovcem in pomnikom. V ta namen si trgovinska krnica prizadeva, da bi našla za no-v» obliko sejma tudi ustrezne stalne "'"»store.
Tudi v Trstu pozdravljajo novo pobudo
Zadeva ustanovitve sejma »Alpe A ?Dja« na Gospodarskem razstavišču v Jubljani čedalje bolj dozoreva. Prejšnji teden sta obiskala trgovinsko zborno v Trstu glavni tajnik Trgovinske gornice Slovenije dr. B. Novak in ravnatelj Kreditne izvozne banke (Ex-6?rt-bank) v Beogradu, katere podružnica v Trstu vodi avtonomni račun trgovinsko izmenjavo z obmejnimi Področji. Razgovorom s predstavniki '»goslovanskega gospodarstva so pri-s°stvovali tudi v imenu tržaške detekcije Italijansko jugoslovanske trgovske zbornice v Milanu njen pred-Jdnik dr. Vatta, podpredsednik Ko-pOta in njen tajnik dr. Maurel, ki je "krati načelnik zunanjetrgovinskega »ddelka pri trgovinski zbornici v Tr-StU. Na sestanku so načeli razna "faktična vprašanja v zvezi z izvajanem trgovinske pogodbe med obema državama, zlasti kolikor ta zadeva trzinske stike med obmejnimi pobočji; tako je znano, da so bili kon-Jjgenti za trgovinsko izmenjavo med "»Vejnimi področji na zadnjih trgovskih pogajanjih v Beogradu povirni. Med vprašanji obmejne trgovinske izmenjave pa je bila posvečena "»sebna pozornost ustanovitvi sejma L.'pe Adrija«. O tem sejmu, ki naj 1 Pospešil trgovino med obmejnimi "»dročji, in sicer ne samo med Tr-f°m oziroma Gorico in Vidmom ter
GOSPODARSTVO
CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 1. NOVEMBRA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Poglavje o trdnih in šibkih valutah
Večina valutje šibkih - Inflacija uniči vsako valuto
Sodelovanje tudi v železarstvu?
Iz predavanja italijanskegajmetalurga v Ljubljani
V zadnjem času je postal svet pozoren na položaj funta šterlinga, ki je zaradi poslabšanja angleške plačilne bilance zašel v precejšnjo stisko. Angleška finančna politika je bila primorana seči po korenitih sredstvih, da zavaruje položaj angleške valute, in to se ji je deloma tudi posrečilo. Sledilo je znižanje obrestne mere, in sicer prav v kratkem času po nenadnem povišku. Iz Ziiricha poročajo, da se je funt zopet utrdil in da se kapital! vračajo zopet v London. Seveda drži še vedno, da je obrestna mera in s tem nabava kapitala na Angleškem danes še vedno med najdražjimi na svetu; saj znaša obrestna mera tudi po znižanju od 5. oktobra še vedno 6,5%.
»Tribune de Gene ve« poroča iz Londona, da se je zopet pojavil strah glede dolarja; ameriške zlate rezerve so se v prejšnjem tednu znižale za 48 milijonov dolarjev in dosegle izredno nizko raven 17 milijard 303 milijone dolarjev.
Ameriški valutni letopis »Pick’s Cur-rency Vearbook« prinaša zanimive podatke o gibanju vrednosti volut v času od L julija 1960 do 30. junija 1961. Kar pri 11 valutah je v tem času nastopilo popolno ali delno razvrednotenje. Tečaj 22 valut je padel doslej na najnižjo raven, medtem ko je samo deset valut doseglo nove višje stopnje. Izmed 93 valut jih je 60 zahtevalo razne, odločne posege, med temi tudi razvrednotenje. V mnogih primerih je nadaljnja pot navzdol neizbežna in utegne dovesti do bankrota. Tega ne more zadržati še tako odločna pomoč iz tujine, ako ne poseže vmes domača stroga finančna politika.
ŠIBKOST FUNTA ŠTERLINGA IN DOLARJA
»Pick’s« izrecno navaja ameriški dolar in funt šterling, ki sta steber zunanje trgovine v zahodnih državah, kot šibki valuti. Zahodne evropske valute so se utrdile, medtem ko sta anglo-ameriški valuti oslabeli. V zahodnem svetu so se utrdile samo valute Evropskega skupnega trga in pridruženje Grčije, nadalje v Avstriji, na Danskem, Finskem, Libanonu, Norveškem in na Švedskem. Te valute so res trdne, piše »Pick’s«. Zahodno-evropske vlade so si temeljito prizadevale, da bi utrdile svoje valute in so v tem tudi uspele, toda ameriškemu dolarju in funtu šter-lingu je v vsakem pogledu potrebna utrditev (konsolidacija). Nastopilo je
Ljubljana, okt.
že v zadnji številki smo na kratko poročali o 8. mednarodnem sejmu elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike, ki je bil od 21. do 29. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Pojem »sodobna elektronika« bi na kratko lahko označili takole: V industriji pomeni z elektroniko oplemenititi delo stroja in z avtomatizacijo izpopolniti tehnične naprave z namenom, da bi se proizvodi pocenili, dosegla večja proizvodnost in hkrati pocenitev dela: nadalje z namenom, da se izboljšajo delovni pogoji in človek razbremeni težkega telesnega dela. Pogoj za uresničenje in pravilno usmerjanje takega delovanja pa je specializacija, in sicer specializacija z do kraja dognanimi tehnološkimi postopki. Namen razstave »Sodobna eleronika« je, seznaniti obiskovalca s posameznimi razdobji in z napredkom elektronike, ki gre v vse smeri. Poleg tega naj razstava razkaže obiskovalcu sadove tega prizadevanja, to je same izdelke na tem področju. Ves ta napredek in proizvodi, ki so njegov plod, naj bi pripomogli človeku, da bi si z manjšim trudom služil kruh pa tudi, da bi mu življenje bilo lepše.
Poleg številnih tujih tvrdk, italijanskih, avstrijskih, nemških, angleških in urdgih, so tudi jugoslovanska podjetja prikazala letos znaten napredek v svojih izdelkih. Posebno je letos veliko število televizijskih aparatov na ogled in vidi se, da jugoslovanske tvrdike v tej panogi že kar dobro konkurirajo inozemskim tvrdkam. Kaj vse izdelujejo jugoslovanske tovarne, naj nam služi za primer »Iskra« v Kranju, industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko. »Iskra« proizvaja: radijske in televizijske sprejemnike, visokofrekvenčne telefonske naprave, telefonske aparate, električne stenske ure, prenosne oja-čevalne naprave, radijske oddajnike, o-preme za laboratorije, kontaktne naprave, signalne naprave itd. Prav tako pomembna je tudi »Radioindustrija« Zagreb, ki proizvaja najrazličnejše predmete praktične elektronike. Tudi tovarna »Nikola Tesla« v Beogradu se lahko pridruži prej navedenima, saj so njeni proizvodi najrazličnejše vrste na
jugoslovanskimi obmejnimi področji, temveč tudi z avstrijskimi obmejnimi deželami. Priprave na jugoslovanski strani so že tako dozorele, da računu j o, da bo prvi sejem v Ljubljani lahko že meseca aprila.
Tudi med razgovori na Tržaški trgovinski zbornici se je pokazalo, da je zbudila pobuda Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, ki ga je podprla tudi Trgovinska zbornica Slovenije, veliko zanimanje tudi v tržaških gospodarskih krogih; saj je jasno, da ti pozdravljajo vsako zamisel, ki teži za tem, da se pospeši izmenjava Trsta z obmejnimi jugoslovanskimi področji, ki so ločena s politično mejo. Pobudo podpira seveda zlasti tr žaška delegacija Italijansko jugoslovanske zbornice v Milanu. Naslednjega dne se je glavni tajnik trgovinske zbornice Slovenije dr. B. Novak namenil še v Gorico in Videm, da bi stopil v stik glede sejma »Alpe Adrija« s temi gospodarskimi krogi.
splošno mednarodno nezaupanje nasproti dolarju, ki je imelo za posledico močan odliv kapitala iz Amerike v Evropo, zlasti v Švico. Prvi infart je zadel dolar meseca oktobra lanskega leta, ko je zlato na londonski borzi doseglo ceno 40 dolarjev za unčo, medtem ko znaša uradni tečaj 35 dolarjev. Ta pojav je stal Ameriko več kakor dve milijardi dolarjev. Poslej se dolar ni več popolnoma popravil. Evropejci, ki imajo 21 milijard dolarjev kratkoročnih terjatev od Amerike, bi bili lahko povzročili razvrednotenje dolarja, ako bi bili zahtevali od Amerike samo še nekaj milijard dolarjev zlata.
Evropske narodne banke so priskočile na pomoč funtu šterlingu, ki ga je zadela manjša kriza v prvih mesecih letošnjega leta. V času, ko sta dolar in funt šterling o-slabela, se je okrepil sovjetski rubelj ter se dvignil od 5 stotinke dolarja ob koncu januarja na 75 stotink danes. Takoimenovana konservativna valutna politika je pripomogla k okrepitvi sovjetske valute.
Valute onkraj železne zavese so bile splošno ustaljene, ako izvzamemo valuto Kitajske, kjer je »bolni« juan zdrknil od 6,75 na 11,50 nasproti dolarju.
Med sedemnajstimi državami, kjer je v času od 1. julija 1960 do 30. junija 1961 nastopilo razvrednotenje, so Brazilija (trikrat), Indonezija, Južna Koreja (trikrat), Filipini, Romunija, For-moza, Sovjetska zveza, Urugvaj, Venezuela (dvakrat) in Turčija (dvakrat). V 22 državah je valuta dosegla doslej najnižji tečaj. Te so Angola, Brazilija, Kitajska, Kolumbija, Kongo, Kuba, El Salvador, Dominikanska rep., Etiopija, Islandija, Indija, Jugoslavija, Katanga, Južna Koreja, Maroko, Mozambik, Ni-karagua, Portugalska, Južna Afrika, Tunizija, Sovjetska zveza in Venezuela.
Nove visoke tečaje so dosegle valute v Kambodži, na Češkoslovaškem, Finskem, v Vzh. Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, v Libanonu, na Nizozemskem, v Romuniji in Sovjetski zvezi.
Za mednarodno valutno ureditev na zlati podlagi
Znani švicarski gospodarstvenik \Vil-helrh Roepke se v svoji razpravi, ki jo je napisal za rimski časopis »La Tribuna«, zavzema za mednarodno va-
področju elektronike. Sicer so pa ta in še tri druge istovrstne tovarne v Beogradu združene pod firmo Beogradska elektronska industrija »Belind«, Beograd.
Izmed tujih držav zastopa Italijo tvrdka Generale Elettronica SpA. Milano, in tvrdka Ducati elettrotecnica SpA. Bologna, in še nekatere tvrdke; avstrijske tvrdke so zastopane po tvrdki Siemens Ilalske, nemške po raznih splošna znanih tvrdkah, Nizozemsko zastopa »Philips« in angleške so tudi zastopane po raznih jugoslovanskih zastopništvih; nekatera angleška podjetja razstavljajo tudi sama.
Osmi mednarodni sejem »Sodobna elekronika« nam vidno predočuje, kaj na tem področju zmore jugoslovanska elektronska industrija, pokaže nam pa tudi izdelke znanih svetovnih tvrdk.
Po uradnih podatkih se je sejma u-deležilo (v oklepaju število podjetij): Anglija (6), Avstrija (3), Belgija (2), Danska (7), Nizozemska (2), Italija (7), Japonska (2), Švica (2), švedska (1), Združene države Amerike (18), Zvezna republika Nemčija (8), Demokratična republika Nemčija (2) in Jugoslavija (45); skupaj torej 105 razstavljavcev.
Poleg predstavnikov Izvršnega sveta LR Slovenije si je sejem ogledal tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta E. Kardelj v spremstvu predsednika Marinka.	—om—
Vtisi obiskovalca iz Trsta
Po svoji zunanjosti ni bil ta sejem tako mogočen kakor sejem gradbeništva, ker so pač izdekli obeh strok povsem različni, zlasti po velikosti in obsegu. Zato pa ni bil sejem »Sodobna (Nadaljevanje na 2. strani)
Glavni tajnik komunistične stranke Sovjetske zveze Nikita .Hruščev je obsodil politiko albanskih komunističnih voditeljev, medtem ko jih je kitajski prvak ču-En-Laj vzel pod zaščito dalnje Kitajske. V tej zvezi bo naše bralce, gotovo zanimal naslednji prispevek našega sodelavca. (Prip. uredn.).
Kakor pripovedujejo potniki, ki prihajajo iz Albanije, je na ulicah glavnega mesta Tirane videti vedno več Kitajcev, medtem ko ruski inštruktorji odhajajo. Sicer je bilo prihajanje Kitajcev in odhajanje Rusov opaziti že pred moskovskim kongresom, zdaj pa je postalo to popolnoma očitno. Pod-morniško oporišče na otoku Sasenu so Rusi opustili že pred meseci, ni pa pričakovati, da bi jo zdaj zasedli Kitajci ,dasi bi to, če bi imeli tehnične možnosti, gotovo storili.
Gospodarski pološaj v Albaniji ni rožnat. Trgovine so še vedno takšne, kot bi bilo vojne šele nedavno konec. Razmere so se zboljšale nekam do 1949, potem je ostalo do 1956 skoraj vse nespremenjeno; po tem letu pa se je zopet poslabšalo. Nakup določenih vrst blaga je posebno otežkočen. Tako je
lutno ureditev, ki naj bi ji bila osnova zlato. Misel takšne mednarodne ureditve, ki naj bi zavarovala tečaj valut posameznih držav pred nevarnim nihanjem in razvrednotenjem ter pospešila mednarodno poravnavo, se vedno bolj utrjuje. Tako se pojavljajo tudi razni načrti za izvedbo te zamisli. Avtorji teh načrtov se skladajo glede osnovne zamisli, da je namreč treba priti do takšne ureditve, ne strinjajo pa se glede načina; nekateri se zavzemajo za zlato podlago, drugi pa so tej nasprotni. Roepke odločno zagovarja zlato podlago.
Med raznimi načrti je znan načrt Triffin. Avtor ni daleč od tistih, ki zagovarjajo delno razvrednotenje dolarja oziroma zvišanje cene zlata, u-gotavlja Roepke. Vsekakor je mednarodna valutna ureditev izredno težak problem glede na to, da ima za današnje svetovno gospodarstvo značilno gibanje vrednostih in blaga izreden obseg, ki ga je pač težko zajeti.
Pisec opozarja, da je toliko težje doseči mednarodno valutno ureditev ter ji postaviti solidno podlago, ker se loteva gospodarstva v čedalje večjem številu držav inflacija, ki najde vselej tudi svoje zagovornike. Mednarodna valutna ureditev zahteva seveda ustalitev valut, hkrati pa, in to še prej, zamenljivost. Pogoji za ustalitev valute niso seveda v vseh državah enaki, ker so politične, gospodarske in socialne razmere od države do države različne. Vsaka preobrazba na gospodarskem, socialnem in seveda tildi na finančnem področju naleti na določen odpor v javnosti, ki je seveda različen v posameznih državah prav zaradi različnih političnih, gospodarskih in socialnih razmer.
Prof. Roepke je nasprotnik takšne izvedbe valutne mednarodne ureditve, ki bi se zatekla k papirnatemu mednarodnemu denarju; saj je jasno, da bi naletela na odpor v gospodarsko ustaljenih in razvitih deželah, ki bi nikakor ne hotele zamenjati svoje zdrave valute za takšen papirnati denar. Prof. Roepke je mnenja, da bi se bilo treba v začetku zadovoljiti na primer s tem, da bi odstranili razlike glede osnovnih predpisov, ki postavljajo osnovo prometu z valutami. Svoja izvajanja zaključuje s trditvijo, da je zlata podlaga za mednarodno valutno ureditev najprimernejša. Zlato je v ta namen tako pripravno in ga vsi narodi tako cenijo, da bi ga bilo treba izumiti, ako bi ga že ne imeli.
Dillon odločno proti inflaciji
Douglas Dillon, ameriški državni tajnik za finance, se je v svoji zadnji izjavi odločno postavil proti inflaciji. Nevarnost inflacije je toliko večja, ker zahtevajo sindikalne organizacije povišanje plač. To bi imelo za posledico zvišanje cen. Položaj dolarja bi na mednarodnem trgu oslabel. Zvišanje cen, ki bi ne bilo nujno utemeljeno, bi poslabšalo položaj Združenih ameriških držav v mednarodni trgovini, ker bi morali Američani dra-že prodajati blago in bi zaradi tega v tujini izgubili dosedanje kupce. V takem primeru bi bil na mednarodnih borzah izvršen pritisk na dolar, ki danes sestavlja v veliki meri valutne rezerve zahodnih držav. Skrita infla cija, ki bi jo povzročilo zvišanje plač in cen in ki danes pravzaprav že obstaja, utegne pokvariti že dosežene dobičke v Ameriki in povzročiti nov val inflacije ter s tem zmanjšati tudi dobičke, na katere Američani računajo v bodoče. Dillon je naglasil končno potrebo, da bi Američani več izvažali in tako izboljšali plačilno bilanco.
ZA FUNT ŠTERLING NEVARNOST TRENUTNO ODSTRANJENA
V zadnjem času se je položaj funta šterlinga zopet utrdil. Anglija je vrnila 100 milijonov funtov šterlingov Mednarodnemu denarnemu skladu, ki ji je meseca julija posodil za obrambo valute 535 milijonov funtov. Angleške rezerve so se zopet povečale in tlada je prepričana, da bo z razpoložljivimi sredstvi lahko branila angleško valuto. V London je zopet pričel pritekati tuji kapital. Uprava Mednarodnega denarnega sklada bo 100 milijonov vrnjenih funtov šterlingov dodelila skladu, ki je bil postavljen na razpolago Velike Britanije meseca julija in s katerim lahko razpolaga v primeru stiske.
treba drva nabaviti s posredovanjem Narodne banke. Drva je treba namreč najprej naročiti, potem je treba s potrdilom o naročilu iti v Narodno banko. Drva dobiš šele potem, ko pronc-seš potrdilo, da si kupnino položil v banki.
Tirana po vojni ni dosti spremenila svojega lica. Ima sicer okoli 85.000 prebivalcev nasproti 50.000 pred vojno, toda stanovanj je bilo zgrajenih zelo malo. Glavna ulica je takšna, kakršno je zapustila Italija.
S pomočjo iz Jugoslavije je Tirana dobila po vojni železniško zvezo z Dračem, kar je znatno povzdignilo možnosti njenega razvoja. V bližini Tirane je bila zgrajena hidroelektrarna Selite in druga na reki Mači. Zgrajena je bila tekstilna tovarna v Tirani in druga v Skadru, tovarna sladkorja v Maliki in marmelade v Elbasanu ter cementarna v Valoni. Gospodarski načrti pa niso bili doseženi niti v izgradnji novih tovarn niti v proizvodnji nafte v dolini Devoli, od koder je bil že pred vojno zgrajen naftovod do Valone. Proizvodnja nafte se suče okoli 400.000 ton letno.
Za tujce je v Tirani en sam hotel. Soba stane okoli 300 lekov, to je okoli 1500 lir. V hotelu skušajo postreči z
Do predavanja ravnatelja Metalurškega inštituta univerze v Rimu na oddelku za montanistiko ljubljanske univerze je pravzaprav prišlo po prijateljskih stikih in po obisku ljubljanskih študentov in profesorjev ljubljanske univerze raznih metalurgiških podjetij v Italiji in tudi metalurškega inštituta v Rimu.
Kot je v uvodu povedal profesor Felice De Carli, sta se spet našla po štiridesetih letih s študijskim prijateljem Krstom Kacafurom, s katerim sta študirala na rimski univerzi v daljnem in težkem letu 1921. (Mimogrede povedano je prof. Krsto Kacafura, star tržaški znanec; zadnjič je živel v Trstu dalje časa kot neumoren znanstveni sodelavec Znanstvenega inštituta PNOO za Trst v letih 1945 in 1946).
Metalurgija je doživela v Italiji v zadnjih letih velik razvoj. Italija je sicer skoraj popolnoma odvisna od uvoza surovin, toda kljub temu je poraba železnih proizvodov narasla od 100 kg na osebo v 1951 na 300 kg v 1960 in skupna proizvodnja od 3 na več kot 9 milijonov v 1961.
12 MILIJONOV NA LETO
Poraba kovinskih izdelkov je bila večja kot povečanje narodnega dohodka, kar je znamenje gospodarskega razvoja, ki temelji v naraščajočih investicijah ter kaže, da je razvoj še v polnem teku. Računajo, da bodo z novimi metalurškimi podjetji dosegli v 1. 1965 približno 12 milijonov ton proizvodnje. Trenutno je Italija s svojo proizvodnjo na osmem mestu na svetu in na tretjem v Evropski skupnosti za premog in jeklo.
Iz države uvoznice, kot je bila Italija še v letu 1956, se razvija čedalje bolj v izvoznico, saj je 1. 1960 že 18% njene proizvodnje dobila kupca na tujih trgih.
Železarstvo je bilo razvito v Italiji le v starem in srednjem veku, ne pa v dobi industrializacije. Eden izmed poglavitnih razlogov tega zastoja je bil v slabi porazdelitvi in kakovosti proizvodnje, nesrečni legi metalurških podjetij na polotoku, različnih proizvodnih stroškov itd.
RAZVOJ IRI
Pred 30 leti so poskušali temu od-pomoči z državnim posegom in so
Še po zagonetni smrti glavnega tajnika OZN D. Hammarskjoelda, čigar letalo je po vsej verjetnosti dal sestreliti Čombe, predsednik vlade uporne Katange, ravna Organizacija združenih narodov s čombejem v rokavicah in poveljniku njenih čet v Kongu, kjer vlada osrednja vlada, so roke vezane. Mnogo držav, predvsem ta-koimenovane nevezane države protestirajo proti takšnemu popuščanju nasproti Čombeju, ki še vedno brezobzirno gospodari v Katangi. Ko zaide v stisko ali je kakorkoli v zadregi, izjavlja, da je pripravljen priznati o-srednjo vlado Konga, katerega sestavni del je Katanga, kakor hitro pa se čuti močnega, zopet prekliče svoje obljube. Osrednja vlada ga je imela že v svojih rokah, a ga je je izpustila na podlagi takšnih svečanih obljub.
Minister za informacije osrednje vlade o Leopoldvillu Ileo je časnikar-
evropsko hrano, vendar se še vedno čuti močan poudarek na ovčjem mesu in loju. Kaže, da se je takšen jedilnik ohranil še iz turških časov, ko je bilo muslimanom prepovedano jesti svinjsko meso in svinjsko mast. Najbolje je naročiti jedi na olju. Cene niso pretirane. Toda tujce moti stalno nadziranje. To nadziranje je postalo sicer sčasoma bolj diskretno, bolj od daleč. Tuji diplomati, posebno pa jugoslovanski, so še pod posebnim nadzorstvom. Zato je njihovo gibanje zelo otežkočeno. Videti je tudi plakate z napadi na Jugoslavijo, posebno še na njenega predsednika. Jugoslovanske narode prikazujejo, kot da bi bili v verigah, kakor stric Sam s kapljicami podpira Jugoslavijo itd. Vsi ti plakati pa ne učinkujejo posebno, ker Albanci dobro vedo, da se jim je pred nastopom ko-minforma godilo bolje kot danes.
Vprašanje ekonomičnega izkoriščanja Skadrskega jezera je ostalo še vedno nerešeno. Skupni načrt o regulaciji dotokov in znižanju gladine jezera ter o pridobitvi velike površine obdelovalne zemlje, kar bi bilo za Albanijo in Jugoslavijo izredno koristno, ni bil izpeljan zaradi nerazumljivega odpora Albanije po nastopu kominforma. Na izsušenem ozemlju bi lahko gojili viso-
ustanovili »Istituto per la Ricostru-zione Industriale IRI«, ki dolgo ni zlezel na zeleno vejo, nekaj zaradi organizacijskih težav, kasneje pa spričo vojnega pustošenja. Na tem mestu naj bo poudarjeno, da ni državna družba vsrkala vse italijanske industrije, temveč samo njen del, in sicer tista podjetja, ki se ukvarjajo pretežno s popolnim ciklusom od rude do valjane jeklene pločevine in žice.
Pri jeklu spada pod IRI 56,6 in pri litem železu pa kar 90,1% celotne proizvodnje. Skupini zasebnih podjetnikov, ki se odlikujejo po svojih tehničnih in finančnih zmogljivostih, pripada 43,4% jekla in 9,9% litega železa.
IRI ima nalogo prenašati smernice vlade v investicijske načrte, kakor tudi proizvodne programe pri industrijskih podjetjih, katerih delovanje je med seboj vsklajeno. Podjetja so zbrana v podobnih skupinah in podrejena posebnim finančnim družbam. Imamo skupino mehanike, električnosti, pomorskega prevozništva, telefona, jekla itd. IRI je največja državna družba, ki omogoča državi dajati gospo-darsko-politične smernice, pri tem pa je državni družbeni delež precej neznaten. Stvarno znaša državni delež pri IRI komaj 10% tistega, kar potrebujejo od IRI odvisni obrati za izvrševanje svoje industrijske dejavnosti. Ostalih 90% si morajo nabaviti na prostem trgu. Prisiljeni so delati s konkurenčno sposobnostjo enakih podjetij, ki niso odvisna od IRI. V povojnih letih je »Finsider« zagrabila problem železne in jeklene industrije od korenin in z občudovanja vrednim smislom za realizem pripeljala do sedanjih uspehov. Državni poseg prek »Finsider« je dobrodejno vplival na vso področje železne proizvodnje.
RUDE IZ TUJINE
V sedanji italijanski metalurgiji moramo razlikovati med klasično metalurgijo in med »celotnim ciklusom«. »Finsider« je zainteresirana na vele-proizvodnji celotnega ciklusa, kjer sta potrebna premog in ruda. Ker praktično Italija nima rude, skuša sodelovati v rudarskih družbah v raznih državah, tako n. pr. v Portugalski In-
jem sporočil, da je v zadnjem času Čombe postavil nove predloge za pogajanja, in sicer: 1. Vlada v Katangi je pripravljena pogajati se s kongoško vlado pod pogojem, da ta prizna Ka-tango kot državo. 2. Katanga je tudi pripravljena pristati na gospodarsko unijo s Kongom; valuta naj bi bila skupna, prav tako vojska. 3. Če naj se doseže bratski sporazum, potem je treba v vsakem primeru izločiti posredovanje čet OZN. Ti pogoji so slabši, kakor so bili prejšnji, čombe se po mnenju osrednje vlade torej umika. Osrednja vlada še vedno zbira če te ob severni meji Katange in namerava s silo vdreti v Katango, ako ne bodo nastopile proti čombeju čete Organizacije združenih narodov. Predsednik kongoške vlade Adula je opozoril predsednika Varnostnega sveta OZN, da ne priznava sporazuma med poveljstvom čet OZN in Čombejem.
kovredne kulture, kar bi prispevalo predvsem k boljši prehrani Albancev. Poglavitna ljudska hrana je v še vedno koruza, s katero je zasajenih nad polovico obdelovalnih površin, ki znašajo okoli 380.000 ha. Z jugoslovanske strani še vedno poskušajo doseči sodelovanje albanske vlade pri melioraciji Skadrskega jezera in drugih vodno gospodarskih zadevah, toda doslej ni bil dosežen nikakšen napredek.
Zaradi političnega razvoja je prebivalstvo zelo vznemirjeno, ker od odhoda Rusov in prihoda Kitajcev ne pričakujejo gospodarskega zboljšanja. Nenačelna politika E n ver Hodže je zbegala zlasti delavce in mladino, ki se zato vedno bolj obrača od sedanjih političnih oblastnikov. Ko so minule dni klicali delavce na zborovanja proti kritikom albanske politike na moskovskem kongresu, so se delavci strinjali z napovedano ukinitvijo vmešavanja sovjetske KP v albanske notranje zadeve, niso se pa prav nič navduševali za to, da bi prišli pod druge dirigente. Beograjska konferenca nevezanih držav je zapustila tudi pri albanskih delavcih in mladini močne sledove in beograjska deklaracija je za albansko ljudstvo mnogo privlačnejša kot tuja vmešavanja. To je sicer mogoče danes slišati in povedati v Tirani samo šepeta-je, vendar pa pomeni dober znak, da so odmevi beograjske konference segli tudi v Albanijo.
R. K.
V Albanijo prihajajo Kitajci
Poveljnik čet Organizacije združenih narodov, ki se ne more več ganiti in je sam v smrtni nevarnosti, telefonira tajništvu OZN v New York: »Zadnjič vas vprašujem, kaj mi je pravzaprav storiti? Kakšna je moja zadnja naloga tu?«
diji, Španiji, Mavretaniji, Kanadi in Venezueli. Pri premogu pa se splača neposredni nakup iz dežel premoga. Za prevoz so najdonosnejše in ustrezne ladje od 2545.000 brt. Spričo tega so zgradili metalurške objekte vzdolž obale.
Obrati Finsider že v pogonu ali v povečavi so zdaj v Corniglianu v Liguriji, Trstu, Piombinu v Toskani in v Bagnoliju pri Neaplju. Leta 1965 bo začel delati veleobrat v Tarantu.
NALOGA
ZNANSTVENIH INŠTITUTOV
Metalurška industrija se mora zahvaliti za dosežene uspehe v veliki meri znanstvenim predlogom, ki jih je prejela od raznih proučevalnih u-stanov, uradov in inštitutov. Vsaka industrijska družba, ki je odvisna od ene industrijske skupine »Finsider«, ima svoj biro za proučevanje tržišč, kemično-fizikalni oddelek, analitični in tehnološki oddelek za nadzorovanje proizvodnje. Velika državna in zasebna podjetja imajo lastne znanstvene inštitute, kot jih imajo na primer Breda, Cogne, Fiat, Falch, Corniglia no, Terni in številne druge metalurške industrije. »Finsider« sama ma svoj znanstveni inštitut za kadre. Na državnem šolskem področju je pa v vsej Italiji samo metalurški inštitut rimske univerze. (V Jugoslaviji pa je zdaj poudarek na metalurških inštitutih na raznih univerzah. V poslednjem času morajo ti inštituti sami skrbeti za svoje vzdrževanje). V Italiji ni še specialnega visokošolskega metalurškega študija, temveč samo srednješolski. (V Jugoslaviji pa je skoraj po vseh glavnih univerzah vpeljan tudi metalurški študij, ki daje inženirske diplome).
Novi metalurški obrati ne potrebujejo mnogo delavne sile, pač pa dobro izvežbane strokovnjake. Metalurgija je prvi pogoj za sleherno pomembno dejavnost v modemi državi.
m
nase
lin
senoe
Preprožna
hrbtenica
»Comandante, comandante!« Komandant? Povelnik? To mora biti človek rezkih potez, krepkega koraka in odločnega, res poveljujočega glasu. Zaman so ga iskale moje oči na levo in desno po ulici. »Comandante, comandante-« se je zopet oglasil nekdo za mano in tedaj se je pred menoj ustavil star moliček, oprt na črno palico z elegantno zavitim srebrnim ročajem ter se ozrl za starim znancem, ki ga je dohiteval.
Komandant! Očitno stari pomorščak, ki je nekdaj varno krmaril katero izmed velikih ladij Tržaškega Lloyda ali Kozuliča daleč v svet ter 53 ni strašil še tako silovitih morskih viharjev; z odločnim glasom je dajal brez vsakega obotavljanja povelja oficirjem in posadki za rešitev ladje v kritičnih trenutkih. Od vse njegove moči in slave ladijskega poveljnika je ostal še naslov, toliko bolj kričeč, kolikor trhlejše je danes njegovo telo.
Kako mu je moralo biti, ko je za seboj zaslišal ta klic iz svoje davne preteklosti, svoj nekdanji naslov, znamenje moči in globokega spoštovanja. Comandante, comandante! Ali ga je pri srcu prijetno pogrelo, ali mu je še bolj zagrenilo hojo po trdem tlaku?
Kako je pravzaprav meni, sem se vprašal v tistem hipu, če me nekdo zaradi lepšega še ogovori:	»doktor,
ali nekam bolj domače, doktore? Kako je tedaj meni? V svoji notranjosti se pravzapreav zdrznem. »Doktor, dok tore?« Mar ni tudi zame to klic iz preteklosti? Računajoč po letih, še ne; toda hrbtenica? Skoraj bi jo v tistem hipu rad potipal, ali je še ravna, ali vsaj, kako močno se je skrivila. Ali sem tudi jaz kakor tisti družinski oče, ki ga je tako imenitno karikiral neki češki pisatelj v svoji drami in se je pred svojim šefom po vsakem otroku, ki je povečal njegovo družino in seveda tudi stroške za vzdrževanje, vedno bolj globoko priklonil?
Ta delitev ljudi po izobrazbi z raznimi naslovi morda ni posebno demokratična, mislim pa, da je prav koristno, da te kdo vsaj od časa do časa titulira z naslovom, ki ti gre, zato da ti bo v opomin, da z Župančičem premeriš svojo življenjsko razdaljo in presodiš, kam si pravzaprav v življenju, v svoji karieri prijadral. Tvoj sedanji položaj, tvoja služba in honorar zanjo, ali se skladajo s tvojim naslovom in s tvojimi načrti v mladosti? Kako je s tvojo hrbtenico. Ali se ni morda po sili razmer ali z raznimi izgovori že omehčala in postala preprožna?
Sošolec, ki je diplomiral na nemški univerzi, mi je pripovedoval, da so na nemških in menda tudi na avstrijskih univerzah nekdaj imeli navado, da je rektor novemu doktorju po diplomskem izpitu vzkliknil na pot v življenje: »Wahre dein Dekorum« (Varuj svoj doktorski naslov).
Skesano moram priznati, da si redko kateri večer po delu čez dan, ki je na žalost pogosto združeno tudi z moledovanjem navzgor in navzdol, izprašam vest po življenjskem receptu: »Varuj čast svojega naslova!« In vi?
Očitno postajam tudi jaz praktičen. Kaj pa hočeš? Takšni so časi! To je tisti izgovor — časi, razmere, se ne da pomagati — ki nam upogiba hrbtenico — navzdol, na levo in na desno.
»Comandante, comandante!« »Doktor, doktore!« — klici iz preteklosti.
— Ib —
ČASTNA DIPLOMA PREDSEDNIKU REPUBLIKE. Proslave 600-letnice obstoja univerze v Paviji se je udeležil tudi predsednik republike Giovanni Gronchi. Predsedniku je univerza podelila častno diplomo političnih ved. Predsednik republike se je za podeljeno čast prisrčno zahvalil in v svojem govoru naglasil pomen šole za vzgojo di> žavljanov. Poudaril je, da je vedno priporočal, da mora biti tudi za javnega delavca kultura osnovno sredstvo za politično udejstvovanje.
SMRT ITALIJANSKEGA DRŽAVNIKA IN GOSPODARSTVENIKA. V Rimu je v ponedeljek umrl Luigi Einau-di, znani italijanski gospodarstvenik in državnik; zadela ga je srčna kap. Dočakal je 87 let. Njegovo življenje je bilo polno dela za šolo in državo; bil je namreč tudi univerzitetni profesor. Povzpel se je do najvišjega mesta in postal predsednik republike, ki se je u-maknil sedanjemu predsedniku. Kot gospodarstvenik si je pridobil še posebno zaslugo z odločno izvedbo denarne preobrazbe, ki je dosegla ustalitev lire. V začetku je njegova reforma naletela na odpor, ker je zahtevala od vseh državljanov nepriljubljene žrtve, pozneje pa se pokazal ugoden učinek reforme za vse gospodarstvo.
DAN ZDRUŽENIH NARODOV. Ob
dnevu Organizacije združenih narodov je predsednik republike Josip Broz Tito dal za javnost posebno izjavo. »Ob tej proslavi obletnice ustanovitve Združenih narodov, pravi izjava, pozivamo velesile, naj se tako v interesu vsega človeštva kot v interesu svojih lastnih narodov odrečejo uporabi preživelih metod v mednarodnih odnosih in naj prispevajo potrebne napore, da bi na miroljuben način in s pogajanji uredili vse neurejene probleme iz njihovih dvostranskih ali iz širših mednarodnih odnosov. Prav tako sodimo, da je prav zdaj čas, da jih znova opozorimo na obveznosti, ki so jih prevzele z ustanovno listino OZN glede izločitve vojne in razvijanja vsestransko koristnega mednarodnega sodelovanja z odpravo vseh oblik neenakopravnosti, nadvlade in tujega izkoriščanja.
KLJUB VSEM PROTESTOM RAZSTRELITEV »SUPERBOMBE«. V ponedeljek je bila na otoku Nova zemlja v severnih predelih Sovjetske zveze razstreljena velika bomba, ki so jo označili zaradi njenega izrednega učinka za »superbombo«. Koliko znaša njena razstrelilna moč še ni bilo uradno ugotovljeno. Predsednik Hruščev je napovedal, da gre za bombo 50 megafonov, medtem ko domnevajo nekateri izvedenci na zapadu, da je bila celo močnejša in da je dosegla 75 megafonov. Edino sovjetsko uradno sporočilo bo zadevo razčistilo. Predsednik Hruščev je prejel z vsega sveta in od najrazličnejših organizacij, političnih in kulturnih, proteste proti nameravani razstrelitvi te bombe. Na proteste je Hruščev odgovoril, da jih ne more upoštevati in da bo kljub temu dal razstreliti »superbombo«. Dodal je, da je tega kriva ameriška politika. Strahotnega učinka takšne bombe si skoraj ni mogoče zamisliti. Navadne atomske bombe imajo okoli 20 kilotonov, kar pomeni, da je atomska bomba 50 megafonov 2500-krat močnejša kakor navadna. Bomba 50 megatonov ima tako eksplozivno moč kakor 50 milijonov ton razstreliva trinitrotoluola (TNT). Že pol kg tega razstreliva razstreli skalo težko 30 ton. Takšna bomba razvije energijo 600 milijard kilovatnih ur, to je toliko, kolikor znaša 6-kratna letna proizvodnja električne energije v Franciji. V Sovjetski zvezi so po obnovitvi atomskih poizkusov doslej razstrelili 26 bomb. Predsednik Hruščev je dejal, da bodo konec otkobra prenehali s poizkusi. Ti so močno povečali radioaktivnost v zraku in čez Sovjetsko zvezo se širi v smeri proti jugu dolga megla radioaktivnih snovi, ki se bo v kratkem pojavila tudi nad Italijo. Pravijo, da ni radioaktivnosti dosegla še takšne ravni, da bi neposredno ogrožala človeška življenja, pač pa da bodo posledice občutili bodoči rodovi. Nekateri zdravniki domnevajo, da bo že zdaj več ljudi zbolelo za levkemijo, kakor bi jih sicer.
VOJNA Z RAKETAMI. Sovjetski minister za narodno obrambo maršal Ma-linovski je izjavil, da se bodo države v bodoči vojni borile v glavnem z raketami na velike daljave. V drugi izjavi na kongresu sovjetske komunistične stranke je. Malinovski dodal, da bi posledice atomske vojne bile strahotne in da bi le malo ljudi preživelo takšno vojno.
ŠE NEJASEN POLOŽAJ V DOMINIKANSKI REPUBLIKI. Po nasilni smrti diktatorja Trujilla niso zavladale v Dominikanski republiki povsem demokratične sile. Velik vpliv na politično življenje ima še vedno Trujillova družina; poleg vsega je njegov sin vrhovni poveljnik vojske. V Združenih ameriških državah, ki hočejo še vedno o-hraniti vpliv na to republiko, z zaskrbljenostjo sledijo temu razvoju, ker se bojijo, da bi končno ne dovedel do zmage, pristašev Fidel Castra. Ameriška diplomacija je končno toliko uspela, da je prišlo pd daljših pogajanjih med predstavniki raznih političnih skupin, ki so bila v New Yorku, Miamiju in Washingtonu, do sporazuma glede sestave koalicijske vlade, v kateri bi bili tudi predstavniki opozicije. Pet ministrskih mest v bodoči vladi, ki bi ji predsedoval Balaguer, bi odstopili opoziciji; en general bi postal minister narodne obrambe, drugi pa za notranje zadeve. Na zahtevo levičarske skupine sc je te dni, po 25 letih izgnanstva, vrnil njen pristaš Juan Bosch. Ta naj bi postal minister za finance.
ŠE VEDNO GOBAVOST. Rimski časopis »Vita« poroča, da so v mestecu Spezzano Albanese. v Kalabriji ugotovili 65 primerov gobavosti, med temi so nekateri samo osumljeni. V drugi vasi Longobucco v pokrajini Cosenza je zbolelo 64 ljudi. V Spezzano je prinesel bolezen že leta 1895 neki izseljenec, ki se je vrnil iz Brazilije. Neki drugi domačin se je nalezel bolezni v prvi svetovni vojni in se je vrnil domov leta 1924. Boj proti širjenju bolezni je toliko težji, ker jo skušajo ljudje prikriti. Splošno so tudi higienske razmere v teh vaseh, kakor glede vodovoda in kanalizacije slabe. Vlada je na prošnjo domačega župnika poslala v te kraje posebne, izvedence.
Mednarodna trgovina
Šibke cene živega srebra
Konjunktura v trgovini z živim srebrom ni danes več tako ugodna kakor pred leti. Kljub temu proizvodnja živega srebra po svetu ne nazaduje, kakor bi človek pričakoval sodeč po neugodni konjunkturi v trgovini. Vodstva rudnikov se namreč niso dogovorila, v kakšni meri bi bilo treba skrčiti proizvodnjo, da bi se na trgu doseglo ravnovesje. Proizvodnja pravzaprav napreduje in podjetja še izboljšujejo svoje obrate, da bi dosegla čim večji učinek. Španski rudniki živega srebra Almaden so se pripravili celo na povečanje proizvodnje ter podvojitev zmogljivosti destilacijskih peči; v drugem španskem rudniku živega srebra postavljajo peč tipa »Gould«, ki bo lahko predelala vsak dan 150 ton rude. Prav tako so v Idriji postavili peč istega tipa z zmogljivostjo 250 ton dnevno. Celo v Združenih ameriških državah, kjer se je proizvodnja živega srebra leta 1959 močno skrčila v primerjavi z rekordnim povojnim pridobivanjem, so lani zopet povečali proizvodnjo. Američani so lani uvozili iz tujine 33.000 steklenic. V zadnjem času se je pridružila še ponudba živega srebra iz Sovjetske zveze, in sicer po nižjih cenah, kakor veljajo na svetovnem trgu.
januarja 1962. Davek je znašal 51 dolarjev (32.000 lir) na steklenico; uvedli so ga novembra 1954, ko je bila cena živega srebra izredno visoka ter se je v Londonu sukala okoli 110 funtov šterlingov (190.000 lir) za steklenico. Pozneje se je konjunktura na mednarodnem trgu poslabšala ter je temu primerno nazadoval tudi italijanski izvoz; leta 1956 je, znašal še 2586 ton, naslednjega leta pa komaj 992, leta 1958 celo 396 ton. Tedaj so živo, srebro prodajali po 77 funtov (134.000 lir). Leta 1959 se je izvoz zopet dvignil na 1211 ton in lani na 1823 ton. Zaradi poslabšanja konjunkture se je vlada končno odločila, da davek na proizvodnjo dokončno odpravi, čeprav je prinašal državi letno kar 300 milijonov lir.
Predsednik ENI v Jugoslaviji
KAKO SE SUKAJO CENE
Novembra leta 1954 je notiralo živo srebro v Londonu kar 110 funtov šterlingov (190.000 lir) za steklenico (po 34,5 kg), v drugem polletju naslednjega leta so cene pričele nazadovati in leta 1958 je cena dosegla izredno nizko raven, to je 77 funtov šterlingov (134.000 lir). Toda to še ni bilo dovolj; nazadovanje se je nadaljevalo in danes se cena suče okoli 62-63 funtov šterlingov v Londonu in 188-191 dolarjev v New Yorku.
Prejšnji teden je prispel v Beograd inž. E. Mattei, predsednik državne u-stanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina ENI, da bi se sestal s predstavniki pristojnih državnih organov, Jugoslovanske investicijske banke in voditelji petrolej-kih podjetij, kakor tudi glavnih industrij v Jugoslaviji. Iz italijanskih virov poročajo, da so na teh sestankih proučili razne pobude finančne in industrijske narave, ki predvidevajo važen razvoj italijansko-jugoslovanske-ga sodelovanja. Tako se je inž. Mattei sestal tudi z Avdom Humom, predsednikom Zveznega zavoda za gospodarsko in socialno planiranje.
ODMEV V ITALIJI
Proizvodnja živega srebra v Italiji je v glavnem v rokah družbe Monte Amia-ta, Soc. per Azioni Mineraria v Rimu, katere delniška glavnica znaša nič manj kakor 3,28 milijarde lir; 23,7°/o delnic je v rokah znanega državnega holdinga IRI. Lani je družba svojo proizvodnjo povečala za 37%, hkrati ph tudi svojo prodajo, in sioer za 38%. Izredno mnogo srebra je lani prodala v Zahodno Nemčijo, pa tudi na domačem trgu se je kupčija razvila ugodno, ker gradijo nove tovarne za proizvodnjo klora in kavtične sode. Tudi drugo podjetje, ki ima svoje obrate v rudnikih pri Abbadia San Salvatore blizu Siene, se je močno razvilo ter kupilo rudnik pri Castagnetu della Tri-nita ter je pričela pridobivati tudi boksit v severni Sardiniji. Lani je proizvodnja živega srebra v Italiji dosegla 294.000 ton ter se je približala proizvodnji iz leta 1958 ( 295.000 ton), med-temtem ko je leta 1959 padla na 247 tisoč ton.
DAVEK NA PROIZVODNJO ODPRAVLJEN
Na eni izmed zadnjih sej je ministrski svet dokončno odpravil proizvodni davek na živo srebro, ki je bil maja meseca leta 1959 začasno ukinjen do
ITALIJANSKO SODELOVANJE PRI TOVARNI GNOJIL
V kratkem prične obratovati v Lu-kavcu, na premogovnem področju blizu Tuzle, tovarna dušičnih gnojil, ki je sad gospodarskega sodelovanja z italijanskimi družbami. Pri graditvi tovarne so pomagali tehniki družbe »Ansaldo« iz Genove, kolikor je šlo za kemično stran so pa sodelovali izvedenci družbe »Montecatini«. Podjetje »Koksara Boris Kidrič« iz Tuzle jc dalo na razpolago delovno silo in na-splošno poskrbelo za montažo naprav, ki jih je izdelala italijanska družba Engenovese. Od februarja prihodnjega leta bo tovarna proizvajala okoli 120.000 ton umetnih gnojil na leto, to je tretjino jugoslovanske potrošnje. V Lukavcu se je te dni mudilo posebno italijansko odposlanstvo pod vodstvom glavnega ravnatelja »Ansalda« dr. De Rosata in inž. Fr. Tredici od družbe »Montecatini«. Naprave si je ogledal tudi bosenski minister za industrijo Ljubo Babič. Tovarna je stala okoli 7 milijard dinarjev.
ZOPET VINO IN SADJE IZ ITALIJE V AVSTRIJO
Avstrijska vlada je preklicala prepoved uvoza vina, sadja in povrtnine iz Italije. Z Dunaja so se čuli nekateri glasovi, da je italijanska vlada postavila Avstrijcem nekakšen ultimat, sicer bi sama prevzela vrsto gospodarskih protiukrepov v trgovini z Avstrijo.
AVSTRALSKA BILANCA ZOPET AKTIVNA. V finančnem letu 1961/62 je Avstralija v prvem tromesečju dosegla zopet prebitek 36 milijonov avstralskih funtov v zunanji trgovini.
Jesenice - gorenjsko Porurje^
Jesenice na Gorenjskem so poznane vsakemu Slovencu. Zahodnemu Slovencu s Primorskega pa so bile Jesenice vrata v osrednjo Slovenijo, prehodno mesto, izhodišče, od koder si odhajal v Julijske Alpe ali Karavanke ali naprej po lepi Gorenjski.
Od koderkoli prideš na Jesenice, s treh prometnih strani, ti že zadostuje pogled, pa takoj vidiš, da je tu eno najbolj delovnih slovenskih mest in da, kajpada samo površnemu gostu, in opazovalcu, ni mesta za druge stvari.
V ozki dolini se je davno že razko-šatila železnica s svojimi tiri, poslopji, signalnimi napravi in drugimi objekti, zraven pa se je vlegla velika tovarna. Obe puhata na mile viže dim od sebe, žvižgata in ropotata, čudiš se, ali je še ostalo kaj prostora za
llllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllH:;wllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll*l
PoiiioiAfoo
NAPOVEDANE LADJE (JUGOLINIJA)
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
— Vzhod: Titograd 6/11.
— Indija — Pakistan: Učka 20/11, Triglav 24/11.
— Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 24/11.
— Japonska: Triglav 24/11.
— Severna Evropa: Pula 6/11.
— Severna Afrika: Pula 6/11.
-— Perzijski zaliv: Romanija 7/11, Vojvodina 3/12.
JADROLINIJA Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 31/10, Lastovo 7/11.
—	Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 27/10, Pelješac 6/11, Ore-bič 10/11.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motoma ladja »Bled« je 24. oktobra pristala na Reki, nato je 29. zopet odplula, in sicer najprej proti Kopru in Trstu, nato pa v Nevv York. Motorna ladja »Bohinj« je 27. oktobra odplula iz Neaplja, namenjena v Palermo, Tesalonike, Benetke in Koper kjer bo pristala 11. novembra. Ladja »Bovec« raztovarja blago v pristaniščih Boston, Filadelfija, Jackson-ville, Savannah, Kingsbay, Charleston, VVilmington in New York.Novo pot na Jadran bo nastopila 8. novembra.
NOVA PROGA TRST — MADAGA. SKAR. Zadnji teden meseca novembra odpluje, iz Trsta 8500-tonska ladja »Trie-ste«, ki bo vozila na novi redni progi proti Madagaskarju. Progo bo vzdrževala dmžba »Adrie lines«. Pozneje bodo na tej progi vozile 4 moderne ladje, kakor je ladja »Trieste«. Proga bo pomembna za uvoz eksotičnega lesa.
KOLIKO BI MORALI IZVOZITI ANGLEŽI VSAK DAN
Danes izvaža Vel. Britanija povprečno za 10 milijonocv funtov šterlingov blaga na dan; novi minister za trgovino Keith Joseph je nedavno izjavil, da bi Angleži morali izvažati za 11 milijonov funtov šterlingov blaga na dan, da bi prenehale sedanje težave.
Reorganizacija jugoslovanskega zavarovalstva
iii.
Na koncu vsakega poslovnega leta se izločita iz rezerv tekoče tehnične premije prenosna premija, ki odpade na trajanje zavarovanja v naslednjem poslovnem letu, in pa škodna rezerva za poravnavo že nastalih, toda še ne izplačanih zavarovalnih obveznosti.
Način obračunavanja prenosne premije in škodne rezerve ter računanja matematične rezerve bo določala skupščina Jugoslovanske zavarovalne skupnosti v soglasju z Zveznim izvršnim svetom. Zvezni zakon bo lahko določil, da se iz rezerve tekoče .tehnične premije plačuje prispevek družbeni skupnosti, da se torej tehnične premije zavarovanja lahko obdavčijo, kar bi ustrezalo taksam in pristojbinam, ki se od sklenjenih zavarovalnih poslov plačujejo drugod.
PORABA REZERV
Neporabljena rezerva tekoče tehnične, premije se bo razporejala v varnostne rezerve in v sklad za preventivne in represivne ukrepe. O načinu in o zneskih, a tudi o morebitnem delnem prenosu med dohodke zavarovalnice bo odločala skupščina Jugoslovanske zavarovalne skupnosti v soglasju z Zveznim izvršnim svetom.
Varnostna rezerva se bo vodila za vsako vrsto zavarovanja posebej, a namenjena bo za kritje zavarovalnih obveznosti, če rezerva tekoče tehnične" premije ne bi zadoščala v ta namen. Varnostna rezerva in matematična rezerva se bosta smeli uporabljati le. po posebnih predpisih. Zvezni izvršni svet bo pa na predlog Jugoslovanske zavarovalne skupnosti lahko predpisal, da smejo dajati zavarovalnice iz določenega dela teh sredstev kredite drugim družbenim pravnim osebam.
Podobne določbe vsebuje zakon za finansiranje republiških zavarovalnih skupnosti. Te bodo poslovale na osnovi premij, ki jih bodo plačevale zavarovalnice za izravnavanje poslovne nevarnosti in za kritje s tem povezanih poslovnih stroškov. Na enak način ureja zakon finansiranje Jugoslovanske zavarovalne skupnosti na osnovi premij, ki jih bodo plačevale republiške zavarovalne skupnosti. Posebne določbe pa urejajo finansiranje pasivnega in aktivnega pozavarovanja v poslovnih zvezah s tujimi zavarovalnicami.
Poglavje o finansiranju poslovanja u-reja podrobno tudi način izravnavanja poslovne nevarnosti zavarovalnic in zavarovalnih skupnosti. Pozavarovanje je lahko kumulativno za vse vrste zavarovanja ali pa posebno za vsako posamezno vrsto, a zavarovalnice, ki so združene v isti zavarovalni skupnosti, se morajo pozavarovati vse na isti način. Obračunavanje, kritja in škod ureja zakon na način, ki strokovno ustreza pozavarovanju s kritjem presežka škod.
na skupnost pravilno uporabljala zakon, na polagi zakona izdane predpise in svoj statut. Po predlogu državnega sekretariata za finance bo Zvezni izvršni svet smel odpraviti ali razveljaviti akt, ki ga je Jugoslovanska zavarovalna skupnost izdala izven upravnega postopka, če bi nasprotoval zakonom, predpisom ali statutu. Podobno jc urejeno nadzorstvo, ki ga bodo izvajali republiški drž. sekretariati za finance v pogledu republiških zavarovalnih skupnosti, in nadzorstev finančnih u-pravnih organov občinskih ljudskih odborov. Zakonitost poslovanja posameznih organizacijskih enot bo nadzirala tudi služba družbenega knjigovodstva.
Družbeno nadzorstvo nad zavarovalno politiko Jugoslovanske zavarovalne skupnosti bo opravljala Zvezna ljudska skupščina, nadzorstvo nad politiko republiške zavarovalne skupnosti republiška ljudska skupščina, nadzorstvo nad politiko zavarovalnice pa občinski oziroma okrajni ljudski odbor.
nosti za izravnavanje poslovne nevarnosti, varnostne, rezerve, ki se bodo dosegle v letu 1961, prevzamejo pa nove zavarovalnice kot svojo varnostno rezervo. Zavarovalnice, republiške zavarovalne skupnosti in Jugoslovanska zavarovalna skupnost si morajo v enem letu od dneva, ko je začel veljati novi zakon, to je od 20. julija 1961, predpisati svoje statute. Volitve in imenovanja upravnih organov pri zavarovalnicah, republiških zavarovalnih skupnostih in pri Jugoslovanski zavarovalni skupnosti morajo biti opravljena do 31. dec. 1961.
V SLOVENIJI ŽE PRVI KORAK K PREOBRAZBI
LIKVIDACIJA DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA
V prehodnih določbah ureja zakon med drugim prenos osnovnih sredstev in skladov Državnega zavarovalnega zavoda na nove organizacijske enote zavarovanja. Sredstva sedanjih skladov zavoda, izvzemši varnostne rezerve, se prenesejo na nove zavarovalnice, na republiške skupnosti in na Jugoslovansko zavarovalno skupnost. Variost-ne rezerve, ki so bile dosežene, do 31. dec. 1960, se prenesejo v varnostno rezervo Jugoslovanske zavarovalne skup-
Izven dvoma je, da bo z novim zakonom urejena reorganizacija jugoslovanskega zavarovalstva zbudila mnogo zanimanja in kritične, pozornosti v inozemskih strokovnih krogih. Zanimala bo pa tudi vse, ki imajo v Jugoslaviji zavarovanja in morda tudi pričakovanja iz že sklenjenih življenjskih zavarovanj.
V Sloveniji je republiški izvršni svet že sprejel sklep o ustanovitvi zavarovalne skupnosti za LR Slovenijo. Sedaj poslujoče podružnice. Državnega zavarovalnega zavoda (v Sloveniji: Celje, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Postojna, Radovljica, Videm-Krško) bodo, tako je treba računati, do 31. dec. 1961 pretvorjene v zavarovalnice po novem zakonu; sedanja glavna direkcija zavoda v Ljubljani bo pa prevzela naloge republiške zavarovalne skuposti.
Dr. O.
ljudi, za njihova stanovanja, trge, vrtove, športna igrišča in za vse kar spada k življenju civiliziranega človeka.
Nak, urbanist ne bi hotel biti na Jesenicah. Jesenice kot industrijsko-prometno središče in vozlišče — vozlišče, to ti je pravi izraz za vso to prepletanje tirov, vodnih tokov, plavžov, ulic — se začenja tam nekje doli pri Javorniku in Koroški Beli in -se vleče in vleče brez konca po dolini, nekam naprej ob vodi v Gornjo savsko dolino. Kje naj bi bilo tu središče? Navaden potnik je ujet v dolge hodnike in podzemeljske prehode nove moderne postaje in ne ve kaj je z Jesenicami izven postajne restavracije.
Hudo so trpele Jesenice med vojno, najhuje skoraj tik pred koncem, ko so jih bombardirali kot nesrečno vozlišče. Ta brutalna operacija z mrtvimi in ranjenimi pa je napravila za postajo obširen prazen prostor, ki ga postopno izpolnjujejo; še manjkajo mu le tiste urbanistično estetične reprezentativne zgradbe, ki ustvarjajo središče.
Ko prideš po Bledu, Radovljici ali Kranjski gori na Jesenice, ugledaš kot tujec ali pa še bolj kot Slovenec mogočne baterije dimnikov, cevi, tovarniških streh in stolpov v tesni gorski dolini in se čudiš nad tem industrijskim mravljiščem. Turistično niso Jesenice lepe, prav gotovo ne, so pa privlačne za vsakega, ki ima rad razgibano dejavnost in prizadevnost ljudi, da bi čimveč ustvarili. Ni pa zanikati določene lepote perjanicam dima na temnozelenem ozadju smrekovih gozdov in prvih alpskih sten. Voda pa je tam žalostna, uboga Sava, kadar se z njo izpirajo tiste velike packe, ki so in morajo biti visoki plavži. Niže doli so zajezili Savo zaradi elektrarne Moste pri Žirovnici in semkaj do Jesenic sega podaljšek akumulacijskega jezera, ki ima strupene barve raznih kemičnih kislin.
Naravna lepota je na Jesenicah kar pri rokah, čisto blizu, izza prvega vogala, se povsod ponuja s svojimi gozdovi, zato nihče ne vzame za zlo, skoraj ne Opazi, kar mora delati moderna tehnika, zlasti pa še črna metalurgija.
V ŽELEZARNO BODO INVESTIRALI 30 MILIJARD
Prav te dni so na Jesenicah zvedeli za veselo vest, da bodo investirali v obnovo »Jeseniških železarn« okoli 30 milijard dinarjev. Ne gre pa samo za neki načelni pristanek investicijske banke, čeprav niso še nadrobno določeni pogoji kreditiranja, temveč so se že začela dela na odprtem Belškem polju zraven Javornika, kjer razni stroji že kopajo in premetavajo zemljo. Listi so poročali, da je bilo odobrenih 27 milijard investicij, toda v gradbenih in projektivnih oddelkih železarne računajo, koliko bodo povečale stroške za točno projektirano obnovo povečane gradbene storitve, ki so letos skočile za 20%. V ZDA so že naročili za 15 milijonov dolarjev modeme opreme za metalurško tovarno, toda tudi v tem so cene še gibljive.
Kakšnega pomena bo za Jesenice ta velikanska investicija in kaj pomenijo Jesenice zdaj in kakšno bo njihovo mesto v jugoslovanski železarski industriji? Zdaj dela v vseh jeseniških obratih okoli 7.000 delavcev; večinoma so Slovenci, nekaj pa jih je tudi iz drugih jugoslovanskih republik. Jesenice so odigrale v povojnem jugoslovanskem železarskem vzponu posebno vlogo: Njeni obrati so bili praktična šola za stotine in stotine mladih železarjev v bosenskih železarnah, zlasti pa so Jesenice vzgojile skoraj ves začetni mladi kader za veliko črnogorsko železarno v Nikši-ču. Veliko tehnično pomoč v kadrih pa prejema najnovejša in moderna makedonska železarna v Skoplju, ki bo v kratkem začela delovati.
TRI VELIKE ŽELEZARNE V JUGOSLAVIJI
Kot je znano, izdelujejo Jesenice razne vrste pločevine in nameravajo po obnovi posvetiti še več pozornosti debeli pločevini za gradnjo ladij v jugo-slovenskih ladjedelnicah. Doslej so bile Jesenice znane po izdelkih svojih žičaren in žebljaren. Pri obnovi razrušenih predelov v Jugoslaviji so imele jeseniške železarne velike zasluge s svojim paličastim železom. Pač pa ne proizvajajo Jesenice tako imenovanega profilnega železa. Velikanska nova investicija za obnovo jeseniških železarn spada v splošen jugoslovanski program povečati celokupno proizvodnjo železa in jekla. Po velikosti bodo Jesenice tretja železarna. Na prvem mestu je seveda Zenica v Bosni, draga bo Skopje in tretja bodo Jesenice, ki bodo po obnovi dajale okoli pol milijona ton železovih izdelkov. Nove moderne naprave bodo omogočile večjo avtoma-cijo obratov, saj se, z novimi velikanskimi valjarnami na Belškem polju, ne bo povečalo število delavcev. Po obnovi bodo kajpada še bolj razširili modernejše hladno valjanje. Obnova
jeseniških železarn spada v novo petletko, tako da bodo do leta 1965 obnovile že vse svoje obrate.
ČAKAJO NA ELEKTRIFIKACIJO PROG
Jesenice imajo seveda svoje gospodarske zveze tudi z raznimi italijanskimi železarnami in od tam prejemajo med drugim tudi »trake« kot polizdelek, ki ga naprej predelujejo. Poleg Jesenic imajo v Sloveniji še dve veliki železarni, in sicer Ravne na Koroškem (nekdanji Guštanj) in pa Štore pri Celju. Ravne proizvajajo razna plemenita jekla, Štore pa večje valjane bloke, profilno železo. V sosednji Avstriji je Jesenicam podobna železarna v Kapfenbergu, ki ima približno toliko delavcev kot Jesenice, stoji tudi v ozki alpski dolini, ima pa to prednost pred Jesenicami, da ima blizu železovo rudo.'
Kdor se je dušil in kašljal v neštetih predorih od Jesenic pa do Nove Gorice ali pa nestrpno cincal od po-
staje do postaje in postajališč c k, Ljubljane do Jesenic in se izogib številnim tovornim vlakoip, ta obč ti nestrpnost slovenskih gospodarsk krogov, ki komaj čakajo, da bi se pi' spešila elektrifikacija železniških prt , e v Sloveniji, zlasti pa gorenjske proiZav do Jesenic. Proga je preobremenjel * --in to občutijo tudi jeseniške železa *ati ne, ki morajo od daleč dovažati suh to vine: železovo rudo, staro železo, pr;sti mog-koks in odvažati svoje izdelke p adi železnici. Dokler ne pričnejo vozi la električne lokomotive, bodo prebrd z dili nekaj let z Dieslovimi stroji. Z iste lezniška sekcija za izgradnjo železni 2j ških prog na Jesenicah je v smel', o Podbrda že popolnoma obnovila prilSl go, čaka jo še najtežje delo do Nn 3, ve Gorice; v smeri Radovljice pa stOO z razširitvami že pripravili vse potre! ig01 no za električno omrežje. Jesenic »rij bodo	v	kratkem	dostopnejše	preii.ooc
vsem	za	tovorni	promet.	)]ov
(se	nadaljuje)	]e
— ar —
______„______________________________    Ki?
»Sodobna elektronika"
0d »s k IVc<
(Nadaljevanje s 1. strani)
elektronika« prav nič manj pomemben-morda prav nasprotno; saj so izdelki elektronike gotovo tehtnejše izkorišče-valo tehničnega napredka kakor proizvodi in naprave za gradbeništvo. Sili mi v pero primera med majhno fino izdelano zapestno uro in budilko.
Že vratar v hotelu me je opozoril na »Sodobno elektroniko«: »Težko bo kaj s sobo, elektronika ...« Pri odprtju sejma, ki je privabil tudi predsednika Izvršnega sveta LR Slovenije B. Kraigherja in državnega tajnika za blagovni promet dr. Dermastio, sem opazil razmeroma mnogo tujcev. Ob ogledovanju razstave sem se čudil, da je Ljubljana uspela, da za sejem zainteresira toliko tujih tovarn, med temi celo iz ZDA in iz Japonske; ni pa bilo Sovjetske zveze ne njenih zaveznic.
Na razstavišču sem srečal prijatelja, s katerim sva se takoj sporazumela, da je. eletkronika za oba »tabula rasa«. Takšne izdelke sodiš kvečjemu samo po zunanjosti ali pa prenosu in glasu, če gre za radioaparat, ali po sliki, ako imaš pred seboj televizor. Tako še sedaj odmeva v mojih ušesih mogočna oddaja zvočnika Zavodov RR Niš. Da je Jugoslavija naglo napredovala v elektroniki, sem lahko presodil po televizorjih, za katere skoraj ni bilo več .prostora; opazil sem tudi televizor« Kumrovec«. V novem paviljonu, ki je bil komaj dograjen, obvlada obiskovalca tovarna »Iskra« s svojimi izdelki najrazličnejših vrst. Poslovno združenje za avtomatizacijo (s podjetji Elektrosi-gnal - Ljubljana, Energoinvest-Sarajevo, Inštitut za elektroniko in avtomatiko-Ljubljana, Iskra-Kranj, NIKO-Železniki, TIO - Lesce-Bled, TOS - Ljubljana, Zavod za avtomatizacijo - Ljubljana, Continental-Export-Import - Ljubljana) je s svojo ponazoritvijo avtomatizacije zasedlo kar vso steno. Pred velikansko maketo sem zagledal tudi podpredsednika Izvršnega sveta LRS dr. J. Vilfana, ki me je s svojo prisotnostjo spomnil na svoj govor v skupščini o pomenu avtomatizacije za gospodarski napredek v Jugoslaviji; vsekakor je že na sejmu »Sodobne elektronike« očitna ambicija Slovenije, da bi prevzela v tem pogledu vodilno vlogo v Jugoslaviji.
Obširne so tudi razstave tujih tovarn oziroma podjetij, kakor koncerna ITT Standard. Del časa sem se pomudil ob terenskem reliefu podjetja Energoin-vest iz Sarajeva, ki kaže načrt za elektrifikacijo železniške proge Sarajevo-Ploče, morda tudi zato, ker je bil tako nazoren, kakor igračke za otroke. —
>, c
■ia 1 v vi
železnica, po kateri drvi vlak — in z4, to zame tako umljiv.
Ko sem zapuščal razstavo in skušai zbrati svoje vtise, me je nenadoffli spreletel strah: Kaj ko bi bil recim« reporter kakega velikega lista, pa bi xn» glavni urednik naročil, naj popišem kar sem videl na sejmu? Res, težka kci naloga za laika.	L. B.
et
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
Velika izbira rabljenih vesp —
— I Z V O Z — — TRST
Via S. Francesco, 44
Fir
vaj
IS
le
Op
IfR
6k;
tiž
6e.
I 6 bn
- ORAIA IN ZLATARNA —i
Miheli Maul - TISI
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE
L POZAB
TRST
ULICA M0RERI ŠT. 7
Tel. 28-373
Prevzamemo vsakovrstne provoza za tn ln inozemstvo. — Postrežbo hitro. Cone ugodna
»vi
lic:
ij
N.

Op
b
VISTfl
TRST, Ul. Cirdnccl 15, tel. 29-651
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, raiuno.l in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
iv
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
8. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 160.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
telefon er. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
intermercator
TRST
Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074
tv
UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
Lestenci, svetilke,
popolne opreme za kopalnice
• m. po cenah, ki se ne dajo primerjati !
Brandolin
Via S. Maurizio, 2
STROGO NADZORSTVO
Podrobno ureja zakon tudi nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja. Zvezni državni sekretariat za finance bo skrbel, da bo Jugoslovanska zavaroval-
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. e Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
7niMJiuAOfia Kx>pxA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX.- 03-517
%
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga
•	Redni zbirni promet iz evropskih centrov
•	Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
m\

U C G Ll N I J A.
Održava osam linija i to:
Sjei/erna lir n p a (tjedno)
Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Levant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki Istok, Japan (mjesečno)
Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
Prevozite robu progama ”JUG0LU\1IJE’
S E DE 2. T rt S r . ULICA FAlilO PILZ1 ST. I o / I . - TELEFON ST. 7 s . o »
SPCD\RSKEGA ZDRUŽENJA
b,č}0v NAČIN PLAČEVANJA DRŽAVNE
pristojbine na hladilnike
Trenutno še vedno ureja plačevanje Jižavnih pristojbin za hladilnike zakon ejl 29. marca leta 1940. Tedaj je bilo ;a lativno malo hladilnikov. Po predla-jri ttem novem zakonu bo mogoče prepasti hladilnik kamor koli, le da sledi p adilniku tudi zadevna knjižica in je rzi la plačana taksa. Po določbah nove-zakona bo treba plačati naslednje žfetojbine: za hladilnik do 350 frigo-zn i 2.000 lir, od 351 do 600 frigorij 3.000 leiod 601 do 1.050 frigorij 4.000 lir, od tr()5l do 2.400 frigorij 5.000 lir, od 2.401 Nn 3.750 frigorij 7.000 lir, od 3.751 do s X)0 frigorij 8.000 lir, od 5.001 do 7.000 rei igorij 10.000 lir, od 7.001 do 9.000 frile irij 12.000 lir, nad 9.000 frigorij pa 'e<f0OO lir, Letna taksa bo znižana na Novico za hladilnike, ki bodo rabljeni le 6 mesecev.
SlNITEV OBČINSKEGA TROŠARIN-SKEGA DAVKA NA VINO
Od 1. januarja dalje bo ukinjen ob-ttski trošarinski davek na vino. Tr-ivcem z vinom na debelo je dovolj e,-i, da imajo posebni register, v kate-ga zabeležijo nabavljeno in odproda-> vino, tako da ne plačajo trošarine : vino, ki bo prodano po 1. januarju. 11)3
m«
SPREMEMBE GLEDE PLAČILA KOLKOVNIH PRISTOJBIN
Finančno ministrstvo — glavna di-kStcija za pristojbine na poslovni pro-et — je z okrožnico št. 44/129372 iz-ilo podrejenim uradom navodila za lajanje določb zakona z dne 28. juli-1961 št. 835, ki določa nove pristojne od 15. setpembra dalje.
Razne najemninske in podnajemnin-ske pogodbe premičnin in nepremičnin in za sestavo tozadevnih inventarjev, pogodbe za telefonsko naročnino, za u-porabo luči, plina in vode, najemninske pogodbe strojev, varnostnih skrinjic in kinematografskih filmov bo treba po čl. 2 t. z. rabiti kol kovani papir 300 lir za vsak list izvirnika in prepisa. Prav tako bo treba rabiti kolkovni papir 300 lir za izvirnik in prepis tudi enostranskih izjav odpovedi kakršnih koli pravic, pooblastil ali drugih potrdil, ki služijo kot dokaz med strankami, ki so jih podpisale. Po 61. 3 je bila zvišana od 200 'no 300 lir tudi kol-kovna pristojbina za prepise ali izvlečke, ki so potrjeni od javnega uradnika, za overovljen j e knjig in drugih podobnih dokumentov.
OBČINSKI TROŠARINSKI DAVEK
Pri proučitvi zakonodaje, ki urejuje trošarinski davek in določa tozadevne pristojbine na razno blago, je bilo ugotovljeno, da je dosedanja zakonodaja preoej zapletena in da večkrat povzroča razne neprilike in nesorazmerja pri obdavčevanju. Zato predvidevajo, da bo v najkrajšem času predložen v razpravo parlamentu nov zakon, ki bo skušal popraviti razne nedostatke. Nekatere kategorije pa sploh predlagajo ukinitev trošarinskega davka, kot na primer zlatarji in urarji.
IZ ŽIVLJENJA ZDRUŽENJA
Dne 16. oktobra se je sestala v prostorih združenja sekcija lesnih trgovcev. Tajnik je poročal navzočim o izvršenem delu združenja v korist kategorije. Po podrobnem pregledu trgovi-
ne z lesom na domačem tržišču in drugod so člani odobrili dosedanje delo tajništva ter naročili nove pobude v bodoče.
VSEDRŽAVNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA TRGOVSKI SEKTOR
V državnem merilu so bile sprejete nove določbe, ki v marsičem spreminjajo že obstoječe določbe delovne, pogodbe z dne 28. junija 1958. Trenutno na našem ozemlju niso bile še sprejete, ker se vodijo tu pogajanja med krajevnimi zainteresiranimi kategorijami. Naše združenje do sedaj ni bilo še vprašano za mnenje, vendar upamo, da se bo to zgodilo. Zato prosimo člane, ki imajo kakšen predlog o zadevi, naj ga čimprej sporočijo tajništvu združenja. Ko bodo vnesene tudi krajevne spremembe, bomo objavili te določbe v celoti.
POSLOVANJE BOLNIŠKE BLAGAJNE ZA TRGOVCE
Kot je znano, poslujejo uradi blagajne blizu našega združenja v ulici Filzi št. 17. Naprošeni smo bili, da sporočimo članom urnik poslovanja. Uradi imajo telefonsko številko 39-231 in poslujejo vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Zavarovanci naj dvignejo vpisne izkaznice in zaprosijo za zdravniško pomoč v omenjenih uradih. Medtem ko je za vsako spremembo ali izbris pristojen izredni komisar blagajne, ki uraduje pri trgovinski zbornici na Borznem trgu št. 14. Mnogi člani se pritožujejo, da bi bilo zelo dobro, ako bi zavarovanje nudilo tudi pravico do zdravil.
Gre tudi za naše ladjedelnice
Preveč ladjedelnic = 30 milijard za mornarico
OPENSKI TRAMVAJ POD NOVO FRAVO. Pretekli petek je Maloželez-®ka družba izročila opensko vzpenja-tržaški občinski upravi. To se je Milo v smislu pogodbe, s katero je kžba prejela licenco od tržaške oble. Tedaj je bilo dogovorjeno, da preproga v lastništvo tržaške občine 60 letih. Prehod se je izvršil s složnostjo v domačem krogu na open-»1 tramvajski postaji, kateri je priso-
NAŠE SOŽALJE
V Trstu so umrli Jožko Ivančič, Ma-Brezovec, Emilija zlobec, v Mač-Mjah 58-letni Matija Smotlak, v Pancah Vincenc Grgič, na Proseku Kar-| Gerlanc in 35-letni Angel Blažina, je postal žrtev prometne nesreče.
stvoval tudi tržaški župan dr. Franzil. Govorila sta predsednik družbe Gatte-gno in tržaški župan. Ob tej priložnosti so izročili 34 uslužbencem, ki so v službi vsaj 25 let, zlate spominske kolajne. Povečini so uslužbenci domačini, ki so vselej vestno in v vsakem pogledu zadovoljivo opravljali svojo službo. Že od samega začetka je , bila navada, da je družba sprejemala na delo domačine.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE. Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Zveza slovenskih prosvetnih društev bosta imeli občni zbor 19. novembra dopoldne v dvorani »Pri zlatem pajku« v Gorici.
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA priredi danes, 1. novembra počastitev antifašističnih borcev padlih
tihi letos ne pojde brez drv
ža drvarja je letošnja sezona začela čvzaprav pozno. Mraza v naših kra-•i doslej ni bilo. Vse kaže, da bo nabilo mrzlejše vreme šele te. dni. Ta-
0	je za drvarje mesec oktober zgub-; računajo verjetno, da se bo zi-
1	zategnila.
btva imajo letos enako ceno kakor Nsko leto. Na drobno se. v Trstu prodajo okoli 1500 lir za stot in za to M jih drvarji navadno spravijo tu-; na dom; na Opčinah je cena za oko-50 lir pri stotu nižja. Drva prihajajta tržaški trg skoraj izključno iz ‘Soslavije; kaže, da so se Romuni koliko umaknili iz Trsta in prodaja-
I	Več drv v notranjost Italije. Jugo-Jvija je letos dvignila svoje cene za 'olj 400 lir pri toni, to je 40 lir pri ‘otu. Na jugoslovanskih skladiščih, ki ‘So posebno oddaljeni od meje, sta-elo drva okoli 780 lir za stot, neko-
gi0b j e od meje pa je cena .približ-3 za 20-40 lir pri stotu nižja. K tej ‘Hi je treba dodati prevozne stroške “ Trsta, 13% carine in še razne dru-6 stroške, da pridemo do cene na de-(1q v Trstu.
Največ drv prihaja iz Bosne, ostala ' iz Slovenije in Hrvaškega primor-'• Jugoslovani imajo skladišča v Podojil (v Istri), Kozini, Ilirski Bistrici tudi v Postojni. Tržaški grosist, ki te sam po drva v Hrvaško primorje, ^ko računa, da bo tam lahko nabavil ‘va za 20 lir pri stotu ceneje, ker k pa£ večje prevozne stroške. Letos Wlovani niso več klasificirali drv, '■Jiveč jih prodajajo vsevprek. Trža-g trgovci z lesom so se že dobro zabili z jugoslovanskimi drvmi, saj jih Primer”neko večje tržaško podjetje '•Pelje iz Jugoslavije tudi do 30 tovar-‘akov na dan,
,Uni se. je v Trstu bolj čutila kon-l^enca romunskih drv. Letos so se 'kriuni vrgli bolj na notranjost Itali-
II	‘n dovažajo drva v glavnem po morji Verjetno je to posledica zvišanja , Eniške tarife za tranzit čez Jugovi jo. Veliko skladišče romunskih drv , nastalo v Chioggi, od koder jih s .v°mjaki razvažajo v severno Italijo J deloma tudi v Trst. Prav v notra-,j°sti Italije so jugoslovanska drva /dela na močno konkurenco romun-/‘h drv; zdi se, da se Jugoslovani le-ns niti toliko ne prizadevajo, da bi danili v notranjosti Italije stare po-
”ianke.
.poleg drv trošijo v Trstu za kurjavo Jdngo' koksa, ki prihaja sem predvsem i Mestre (Benetke), Padove in Plovce. Zanimivo je, da škedenjska že-/Pfna prodaja svoj koks v Genovo, tkletno zaradi notranje povezave; saj H Maj lastnica železarne v Skednju železarne v Corneglianu ista, to je
' RNIK TRGOVIN ZA PRAZNIKE 'eda, i. novembra (Vsi svetniki). Od-kfte so samo mlekarne (od 7. do 12. dfe), mesnice (od 6. do 13. ure), sla-^ičarne in pekarne (od 8. do 20.30), ^etličarne (od 8. do 13. ure) in ribarnice (od 8. do 12. ure). etl"tek, 2. novembra. Navaden delavnik.
tek, 3. novembra (Sv. Just). Vse tr-Sovine bodo odprte do 13. ure; mle-
družba »Italsider«. Mnogo koksa prihaja v Italijo tudi iz Češkoslovaške, toda ta je namenjen v prvi vrsti v notranjost. Pri grosistu v Trstu stane 1 tona koksa 20.600 lir, v prodaji na drobno pa se cena suka med 24 in 26.000 lirami za tono, različno po tem, koliko koksa kupec nabavi.
Šlezijski premog stane v Trstu na drobno 18-20.000 lir tona, grosist pa ga prodaja detajlistu po 13-14.000 lir za tono. Poljaki dovažajo premog v Italijo po morju. Vedno bolj se uvaja v gospodinjstvo briket, ki ima okoli 4500 do 5000 kalorij. To so navadne vrste vzhodnonemških tovarn »Union« in »Rekord«. Pri grosistu stane briket o-koli 12-13.000 lir tona, ako gre za va-gonske nabave; manjše količine gredo po 13-14.000, na drobno pa po 18-20.000 lir tona, to je 1800 lir stot. Briket »Rer kord« je za okoli 50 lir pri stotu dražji kakor »Union«. Briket iz antracita, ki ga prodajajo navadno v jajcih, je seveda mnogo dražji zaradi večje kalorične moči. Antracit v jajcih stane o-koli 25-27.000 lir na drobno, to je 2500 do 2700 lir stot. V zadnjem času pripravljajo tudi v Italiji antracit v jajcih iz odpadkov antracita; italijanski briket je nekoliko cenejši kakor nemški. V prodaji je tudi čist ruski antracit, ki stane na drobno okoli 30.000 lir tona.
v osvobodilni borbi, žalna svečanost s polaganjem vencev bo v Rižarni ob 10. uri in na pokopališču pri Sv. Ani ob 10.30.
ODSTOP PREDSEDNIKA GORIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE. Na zadnji seji zbornice , je predsednik dr. G. Bi-got sporočil, da se odpoveduje mestu predsednika, da bi omogočil razčišče-nje položaja, ki je nastal zaradi širjenja neosnovanih govoric glede podeljevanja kontingentov blaga v smislu določb o prosti coni in prispvkov za ustanove, ki zasledujejo socialne smotre.
OPROŠČENI DRUŽINSKEGA DAVKA. Tržaški občinski odbor je te dni, povečal neobdavčljivo vsoto za družinski davek od 300 na 350.000 lir. O tem sklepu se bo moral izreči še občinski svet. Občinski dohodek se. bo z novim sklepom zmanjšal za okoli 100 milijonov lir. Na Tržaškem plačuje družinski davek okoli 38.500 ljudi.
V LIVARNI ITALSIDER (prej IL-VA) v Skednju so uvedli novo auto-matslco napravo, ki meša plin iz koksarne (ki ima 5200 kalorij) s plinom iz visoke peči (ki ima le 1000 kalorij). Mešanico, ki ima 4200 kalorij, dovajajo po mestni mreži zasebnikom. Mešanje plinov v zaželeno zmes o-pravlja nova naprava povsem avtomatično.
Minister za trgovinsko mornarico Jervolino je v senatu zaključil razpravo o bilanci italijanske trgovinske mornarice. Kakor smo svoj čas že poročali v »Gospodarstvu«, namerava država v prihodnjih letih povečati skupno tonažo trgovinskega ladjevja, poleg tega pa bo zamenjala stare ladje, ki so bile zgrajene večinoma med zadnjo vojno, z novimi, sodobnejšimi in hitrejšimi ladjami.
Država bo dala ladjedelstvu na razpolago v prihodnjih nekaj letih 30 mi lijard lir kreditov. Denarne investicije v. nove gradnje in predelavo starih ladij naj bi dosegle skupno vrednost 200 milijard lir. Glede ladjedelnic, ki delujejo v sklopu IRI — Zavoda za industrijsko obnovo — je minister potrdil, da bo treba zaradi spremenjenega položaja na svetovnem trgu s prevozninami skrčiti njihovo zmogljivost. Pri tem se pojavlja vprašanje socialne narave, je nadaljeval minister, kam s strokovnjaki, delavci in uradniškim osebjem, ki ostane brez zaslužka. Gospodarski razvoj države bo brez težav pritegnil te delovne sile, je dejal minister.
Vlada pripravlja tako imenovani »sinji načrt« za povzdigo italijanskega ribiškega ladjevja. V okviru tega načrta bo država prevzela potrebne ukrepe za strokovno izobraževanje mornarjev, pristaniških delavcev in ribičev.
Zakonski načrt o finansiranju la-djedelstva, ki naj bi omogočil obnovo italijanskega trgovinskega ladjevja in hkrati omilil krizo v italijanskih ladjedelnicah, zadeva v živo tudi koristi tržaškega gospodarstva. Važen či-nitelj tega so namreč tržaške ladjedelnice. Gre za to, v kakšni meri bodo ladjedelnice deležne napovedanih kreditnih olajšav in v kakšni meri jih bo zadela že tolikokrat napovedana reorganizacija italijanskih ladjedelnic, oziroma pravzaprav prilagoditev novim dejanskim razmeram na trgu. Splošno vlada namreč prepričanje, da je zmogljivost ladjedelnic v Italiji prevelika v primeri z domačimi in tujimi naročili. Vprašanje je sedaj, kako se bodo tržaške ladjedelnice prilagodile tem novim razmeram oziroma, kako bodo prešle deloma tudi na drugo proizvodnjo.
Načrt ministra za trgovinsko mornarico Jervolina je bil že večkrat odložen in pride te dni v razpravo pred rimski parlament. Zanimivo je, da se je italijansko ministrstvo o njem posvetovalo tudi s komisijo pri Evropskem skupnem trgu, ki je dala svoj pristanek. Banke bodo dajale brodarjem posojila za gradnjo oziroma popravilo ladij in država bo k temu dodala svojo podporo oziroma jamstvo za kredit v določeni višini. Kakor že omenjeno, namerava država v ta namen določiti 30 milijard lir.
S tem državnim prispevkom, h kateremu bodo lastniki dodali še svoja sredstva, bo možno v naslednjih 4 letih investirati za obnovo italijanskega ladjevja okoli 180 milijard lir. Brodar bo lahko najel posojilo do 50% predvidenih stroškov, ko pojde za ladje ispod 20.000 ton, do 60% pa, ko bo hotel naročiti ladjo s tonažo čez 20.000 ton.

Ljubljana, okt.
Pravcata reka avtomobilov, avtobusov in drugih motornih vozil, ki je dnevno tekla skozi Ljubljano večinoma proti Jadranu in nazaj, pa tudi v druge, kraje jugoslavije, z nastopom jeseni polagoma usiha in le redki so še, ki ši tudi v tem času privoščijo obisk naših južnih krajev. Letošnji izredno lepi vremenski zaključki poletja in nastopajoča lepa jesen sta povzročili, rekli bi, pravo invazijo na naš Jadran in seveda tudi v druge kraje naše lepe dežele. Prav nič nimamo proti taki invaziji, katere udeleženci se hočejo samo naužiti morskega zraka in sonca — torej res skrajno miroljubna invazija! In, kar ni podrejenega pomena, tudi tako se narodi spoznavajo med seboj, če upoštevamo tudi materialno plat, take invazije prinašajo v deželo promet, ki dviga splošno blaginjo.
Gospodarsko socialna slika
12.
rile, in ribarnice bodo zaprle ob
uri, slaščičarne pa bodo ostale /‘dprte do 20.30.
T°ta, 4. novembra (Obletnica zmage). Velja isti urnik kakor danes, 1. no-V^Mbra.
su. elja, 5. novembra. Običajen nedelj-
urnik.
S ponosom lahko poudarimo, da je bil nekoč Skedenj skoraj majhno industrijsko središče. Poleg železarne je pod škedenjskim gričem obratovala tudi zelo znana rižarna. Ta je sortirala in čistila riž, ki so ga ladje pripeljale iz najrazličnejših krajev sveta in ga nato izvažala v zaledne države. Ta industrija je bila v začetku našega stoletja na višku svojega razvoja. Toda polagoma so odjemalci naše rižarne začeli odpadati. Zadnjih pet ladij, ki so pripeljale riž za rižarno, je pristalo v našem pristanišču meseca julija leta 1925. Poslej je industrija pričela hirati in v naslednjih letih so njene prostore spremenili v skladišča, ki so jih razna trgovska podjetja najemala za svoje bla go-
Za časa druge svetovne vojne je bila rižarna spremenjena v nacistično taborišče. Mučilniške naprave, ki so jih naši ljudje videli takoj po koncu vojne, so zgovorno pričale o strahotah, ki so se tamkaj dogajale. Edino peč, ki jo je industrija uporabljala za sušenje riža in ki se je v vojnih letih spremenila v krematorij je bila porušena.
Po kratkem premoru, v katerem je ostala rižarna prazna, so se njeni prostori začeli spreminjati iz nacističnega v begunsko taborišče. Prve begunce, ki so pribežali na Tržaško, iz najrazličnejših evropskih dežel, so začasno nastavili v rižarni. Nekateri so se rižarne takoj rešili, ker so odpotovali v Ameriko ali Avstralijo, or stali pa, ki so čakali na skupno izselitev, so ostali v rižarni tudi po več let.
Sprva je bilo življenje v rižarni neznosno. V majhnih sobicah je bilo nastavljenih do pet ljudi. Tudi hrana ni bila nič kaj dobra, poleg tega pa je vladal v taborišču stalen hrup in
nered. Organizacije, ki so skrbele za begunce, so uvidele, da so razmere res nemogoče, zato so v neposredni bližini rižarne zgradili veliko število dolgih barak, v katere so naselili nove begunce. V novo zgrajenem delu taborišča so bile razmere mnogo boljše, to pa zato, ker je taborišče v glavnem ustrezalo sodobnim higienskim zahtevam.
čeprav so begunci prejemali poleg hrane še majhno denarno podporo, so se vedno bolj pogosto pojavljale kraje po bližnjih vrtovih in hišah. Domačini so bili z begunci nezadovoljni, ker so morali vsako reč zaklepati, če niso hoteli, da jim čez noč ne izgine.
Na srečo se je z množičnimi izseljevanji uredil tudi to vprašanje. Taborišče je za nekaj časa omrtvelo, toda po letu 1954, ko je bilo v Londonu določeno, da pripade bivša cona »B« Jugoslaviji, je begunsko naselje ponovno zaživelo. Prišli so begunci iz Istre. Zanje niso več zadostovale lesene barake; zato so začeli graditi nova taborišča.
Dandanes je taborišče pri Sv. Soboti razdeljeno na dva dela. V rižarni so ostali tisti begunci, ki bivajo tu v upanju, da se bodo izselili v prekomorske države, v lesenih barakah pa so nastanjeni istrski begunci, ki so večinoma že našli zaposlitev v mestu in čakajo na nova stanovanja. Mnogo pa je tudi takih, ki se stanovanja branijo, ker je treba za stanovanje plačati najemnino, medtem ko imajo v naselju vse brezplačno. Počutijo se relativno dobro; vendar so se mnogi počutili bolje doma, kot mi je zadnjič pripovedoval neki starček, ki toži po rojstni hiši in po prijateljih, ki so ostali tamkaj in pogreša tudi pristno domačo vinsko kapljico.
j. n.
Drži torej, da je bil letošnji turistični promet v naših krajih rekorden. Seveda so se pokazale ob tem tudi mnogotere hibe in napake s strani naših gostiteljev: hotelov, gostiln in zasebnikov, ki jih bo treba odpraviti in tako zboljšati turizem v naših deželah. Mnogo nasvetov smo že čuli, morda niti ne toliko glede cen, kakor glede servisne službe, včasih tudi čistoče, in vedno upamo ob takih prilikah, da bo prihodnje leto bolje. Tega upanja tudi ne opustimo; kajti ugotoviti pa le moramo, da se iz leta v leto razmere na tem področju zboljšujejo. Nimamo pa take tradicije v tem, kakor jo imata n. pr. Švica ali Italija, deželi tujskega prometa par excellence.
Toda govoriti sem hotel o Ljubljani, o Ljubljani v jeseni. Nekdaj so nam Ljubljančanom oponašali našo meglo, češ da je dostikrat v jeseni in pozimi tako gosta, da bi jo lahko rezali. No, ne rečem, pred kakimi petdesetimi leti (in prej še bolj!) smo Ljubljančani dostikrat v jesenskih ali zimskih dneh dobesedno tavali po naših ulicah, saj dostikrat na korak nisi razločil nasproti prihajajočega. Pa si je takrat neka »kunštna« glava izmislila poseben način odstranjevanja megle, hoteč jo zbasati v primerne vreče in jo nato spuščati na barju. No barje je pa le odigralo svojo vlogo pri tem, kajti z izsuševanjem ljubljanskega barja se tudi megla redči in v primerjavi s prejšnjimi leti še zdavnaj ni več tako »huda«, kot je bila svoje dni.
Če se v teh jesenskih dneh sprehajam po ljubljanskih ulicah, moram reči, da se je lice Ljubljane v tem letu res močno spremenilo. S porušenjem starih stavb so se razširile prej ozke ulice in mesto je zadobi-lo — vsaj v središču — skoraj velikomesten obraz. Staro pada, novo se uveljavlja. Naš ponos pa so vendar Tivoli, Rožnik, grad. In prav v teh sprehajališčih je jesen še posebno lepa. Zato se človek v teh dneh rad napoti iz mestnih ulic tja, da se še pred zimo naužije jesenske prelesti, da bi laže prebil dolgo zimo.
Glede obnove starih ladij naj bi rimski parlament samo znova potrdil zakon iz leta 1959. Po tem zakonu je država prispevala 25.000 pri toni za graditev novih ladij pod pogojem, da so nove naročene ladje dosegle vsaj 75% stare tonaže. Ta določba ni zadovoljila brodarjev in ti niso niti izkoristili državnega sklada v celoti. Po novem zakonskem osnutku bo država zahtevala samo, da novo ladjevje, za katerega bo prispevala s svojimi krediti, doseže 50% razdrtega. Poleg tega bo prispevala višji znesek, to je 35.000 lir za tono nove ladje.
Današnja zmogljivost italijanskih ladjedelnic znaša kar 700.000 ton na leto ter močno presega domača in tuja naročila. Zdaj se postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo obnovljeno kreditiranje graditve lahko pripomoglo k ublažitvi krize v ladjedelstvu. Izvedenci so tudi mnenja, da ladjedelnice niso sodobno opremljene, da bi lahko uspešno konkurirale s tujimi. Italijanski brodarji bi radi tudi dosegli, da bi deloma novo ladjevje, za katerega bi jamčila država, lahko naročili v tujini. Vlada pa se temu proti vi. Zasebna italijanska plovbna podjetja se bojijo, da bo vlada dajala prednost pri podeljevanju kreditov državnim plovbnim družbam (FIN-MARE) in državnim ladjedelnicam (Fincantieri oziroma »Finsider«),
Korenito bo treba položaj ladjedelnic razširjati v treh letih, to je ,do leta 1964, ker je Evropski skupni trg v smislu rimske pogodbe dolžan podpirati italianske ladjedelnice samo do tega leta.
Na političnem obzorju
VPRAŠANJE ZAKONITOSTI POPISA PO NARODNOSTI. Že ko je bil popis po narodnosti na Tržaškem ozem-1 jul ju izveden, so v tržaških pravniških krogih ugotovili nekatere važne nedostatke pravne narave pri razpisu popisa po narodnosti, s katerimi je bila pravzaprav o vržen a zakonitost samega popisa. Popis je bil v Italiji razpisan z zakonskim odlokom predsednika republike z dne 8. septembra 1961 in ta sploh ne predpisuje popisa po narodnosti, oziroma po občevalnem jeziku. Zakonski odlok predsednika republike je bil objavljen v Uradnem vestniku vladnega gen. komisariata za Tržaško ozemlje šele 23. oktobra 1961, medtem ko je bil popis po narodnosti izvršen že 14. oktobra. Poleg tega vsebuje, kakor rečeno, predsedniški zakonski odlok samo odločbo o splošnem popisu, ne pa o popisu po narodnosti. Pravočasna objava predsedniškega zakonskega odloka na Tržaškem ozemlju v Uradnem vestniku je bila tudi toliko bolj potrebna, ker Tržaško ozemlje še ni bilo pravno priključeno k Italiji.
NE BO DRŽALO. Neki slovenski list je. ob nastopu novega vladnega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje dr. Mazza priobčil daljši komentar, v katerem je trdil, da upravlja Tržaško ozemlje še vedno izreden komisar, ker bivajo tu poleg Italijanov tudi Slovenci, ki so jim bile zagotovljene pravice v »Posebnem statutu« (londonskem sporazumu). Če bi tu ne bilo Slovencev bi bil vladni gen. komisar nepotreben. Mislimo, da ta trditev ne drži. Da bi Rim ohranil v Trstu še vedno vladnega gen. komisarja in da ne bi priključili tudi pravno Tržaškega ozemlja k Italiji zaradi Slovencev? V resnici prevladuje v Trstu drugačno mnenje. Vse kaže, da vzdržuje Italija v Trstu komisarja in da ne opravi priključitve, ker se vladajoče stranke še niso jasno odpovedale bivši coni B, to je koprskemu okraju. To bo tudi razlog, zaradi katerega ni italijanski parlament ratificiral londonskega sporazuma. V Rimu po vsej verjetnosti prevladuje teza, da je nepotrebna ponovna priključitev Tržaškega ozemlja, ker se nekdanje Svobodno tržaško ozemlje ni nikdar pravno konstituiralo, torej ni bilo odtrgano od Italije. Potemtakem naj se na Tržaškem ohrani izjemno stanje, dokler ne bi nastopil ugoden trenutek še za pridobitev cone B. To je vsaj gledišče italijanskih nacionalistov.
GRADITEV AVTOMOBILSKE CESTE TRST — BENETKE. Minister za javna dela Zaccagnini je predstavnikom pokrajin Videm, Trst in Benetke zagotovil, da bo skušal odstraniti vse težave, ki so na poti graditvi avtomobilske ceste Trst - Benetke - Videm. Tudi Trbiž naj bi bil povezan s takšno cesto z Benetkami. Vsi stroški bi znašali 30 milijard lir. Država naj bi prispevala 15 milijard.
MEDNARODNO ZDRUŽENJE BORZ
Na sestanku evropskih borz v Londonu so sklenili ustanoviti mednarodno zvezo borz vrednostnih papirjev.
VELIKO PRIZNANJE PISATELJU IN ČLOVEKU
Letos je bila nagrada za leposlovje iz Nobelove zapuščine — Šved Alfred Nobel je izumitelj dinamita — podeljena Jugoslovanu Ivu Andricu. Tako se je zgodilo prvič, da je doletela ta čast Jugoslovana. Andric je tudi prvi pisatelj na Balkanu, ki je prejel to izredno priznanje za svoje delo v književnosti. Med njegova najboljša dela štejejo »Most na Drini«, eno izmed treh knjig bosanske trilogije.
Pisatelj je bil rojen v srbski družini v Travniku leta 1892, to je 14 let potem, ko je Bosna prešla izpod turškega jarma pod avstrijsko upravo. Študiral je filozofijo v Zagrebu, na Dunaju, Krakovu in v Gradcu. Še kot študent se je pridružil mladinskemu gibanju za osvoboditev Bosne, kot borec za svobodo je bil tudi v avstrijski ječi med prvo svetovno vojno. Prav ljubezen do trpečega naroda in tudi človeka sploh preveva vsa njegova dela. Posvetil se je diplomatski službi ter je bil nekaj časa v tem svojstvu tudi v Trstu. V Berlinu je kot poslanik preživel mučne dneve v skrbi za svojo domovino, ko se je Hitler pripravljal na osvojevalni pohod proti Jugoslaviji. Svojim prijateljem je nekoč zaupal, da bi ne bile njegove knjige nikdar nastale, ko bi ne bil sam toliko duševno trpel v ječi in med obema vojnama, ki sta pretresli vse človeštvo, posebno tako mehke narave, kakor je njegova.
Že njegova zunanjost — pisec teh vrst je njegov osebni znanec — odkriva globoko mislečega človeka, kratko, filozofa, prav tako seveda tudi njegova dela. Ta vtis ste gotovo imeli tudi, ako ste ga slučajno videli ali slišali, ko je te dni čital po televizij odlomek iz svojega najboljšega dela »Most na Drini«. (Knjiga je bila prevedena tudi v italijanščino). Prav gotovo ni bilo slučajno, da je izbral prav tisto mesto, kjer opisuje trpljenje mater, katerim so odpeljali še nedorasle sinove v turško suženjstvo. Globina in širina duha odse-va že iz njegovega občevanja, a hkrati tudi skromnost. Prav iz te, pa tudi iz prirojene ljubezni do rodne grude izvira njegovo večkratno zatrdilo po televiziji, da vidi v Nobelovi nagradi veliko priznanje predvsem svoji domovini.	L. B.
ZAČETEK NOVE SEZONE S SIJAKESPEAREJEVO TRAGEDIJO »HAMLET«
Shakespeare ni prvič predmet zanimanja Slovenskega gledališča v Trstu: 5. novembra 1948 je prišla na naš oder njegova komedija Kar hočete, 1. avgusta 1952 pa drama Romeo in Julija. Za otvoritveno predstavo sezone 1961/62 je SG izbralo spet Vilhelma Shakespearea. To pot je dramaturgova izbira padla na zahtevno tragedijo Hamlet v odličnem Župančičevem prevodu, ki je trd oreh za vsako poklicno gledališče in ne manj trd oreh za vsako publiko.
Hamlet spremlja s svojo problematiko razvoj slovenske gledališke umetnosti v zadnjih štiridesetih letih: ta razvoj je nakazan z binomi šest - Ro goz, Debevec - Kralj in Kreft - Jan z vmesnim epizodnim posegom mlajšega Skrbinška. Hamlet v Šestovi in Debevčevi zamisli je še globoko tičal v secesijski tradiciji, ki je značilna za prehod iz prejšnjega v to stoletje. Kreft se je skušal otresti tradicional nih spon v času neposredno pred zadnjo vojno; pri tem mu je uspešno pomagal Slavko Jan. Janova stvaritev je po mojem slovenski gledališki vi šek glede Hamleta, ker je združevala mladostno svežost in miselno poglobljenost v zasebno problematiko.
Kaj naj rečem o našem tržaškem Hamletu? Kar se tiče mladostne svežosti, je prekosil Jana, čeprav je za njim mestoma precej zaostajal glede miselne in karakterne poglobljenosti. Vendar tega ne gre pripisovati pomanjkljivemu Starešiničevemu prizadevanju, ampak specifičnemu Babičevemu režijskemu konceptu: Stareši nič je ustvaril lik, ki ga dolgo ne bomo pozabili, čeprav bi si ga želeli nekoliko drugačnega.
Babičeva zasluga je, da je s Hamleta otresel ves prah, ki nam ga je delal že starikavega, in ga tako približal naši miselnosti. Pribijemo pa lahko, da sarkastični koncept Hamletove vloge ne izključuje miselne poglobitve v bistvo hamletovščine! Babičev Hamlet je iz hamletovščine nekoliko iztrgan, postal ji je le preveč tuj. Ne gre tu za varovanje tradicije, gre za zagovarjanje hamletovščine, ki ima večstoletno izročilo in brez katere ni Hamleta.
Poleg tega prevelika dinamičnost Babičeve režijske zamisli preprečuje, da bi liki Polonija (Rado Nakrst), Klavdija (Jožko Lukeš) in Osrika (A dri jan Rustja) bolj prepričevalno izpadli. Večja zadržanost v celotni iz vedbi bi namreč le koristila izstopanju omenjenih likov.
Te kritične misli so v funkciji razvojne primerjave tržaškega Hamleta z
ljubljanskim in v ničemer ne zmanjšujejo pomembnosti tržaške uprizoritve, ki je važen mejnik pri neprestanem uveljavljanju našega gledali šča pod spretnimi in izkušenimi režijskim vodstvom Jožeta Babiča.
Največje priznanje zaslužita Miranda Caharija in Livio Bogateč za njuno kreacijo Ofelije in Laerta. Oba se umetniško vidno razvijata in rasteta. Omenimo naj še temeljito podajanje v skladu z režiserjevo odrsko zamislijo Mire Sardočeve (Gertruda), Staneta Raztresena (Horatio), Silvija Kobala (Rozenkranc), Alojza Miliča (Gil-denstern), Modesta Sancina (I. igralec) in Justa Košute (I. grobar).
Vladimir Rijavec je funkcionalno rešil problem scene za to uprizoritev: z motno zlatimi toni je simbolno podal motni dvorni blesk, s čmo-rdečo talno barvno predelitvijo pa nakazal boj med spletkarstvom in plemenitostjo v okviru scenskega dogajanja. Kostumi so mogočno vplivali in bili v skladu s scenografijo.
Glasba Pavla Merkurja je bila mestoma prehrupna. Organizacijsko vodstvo je prevzel Danilo Turk.
Tržaška publika je z navdušenjem pozdravila predstavo in vse večere napolnila dvorano Avditorija. Posebna predstava je bila namenjena naši šolski mladini.	Janko Jež
OBIŠČITE RAZSTAVO našega slikarja Černigoja v »Občinski galeriji« na Glavnem trgu! Odprta ostane do 9. novembra. Razstavljenih je 25 del, med temi 5 grafik.
USPEH FILMA »DEVETI KROG«
»Glas naroda« (Nevv York) poroča, da je bil jugoslovanski film »Deveti krog« (The Ninth Circle), ki so ga vrteli v dvorani Carnegie Hall Cinema v New Yorku, kar dobro obiskan. »Tudi naši ljudje iz New Yorka,« piše list,-»ga hodijo gledat in so mnenja, da je zelo dobro izdelan. Judje iz New Torka, ki so si ga ogledali, pravijo, da je boljši od znanega filma »Ana Frank«, v katerem je bila tudi prikazana nacistična bestialnost nad židovskim ljudstvom.«
UREDNICA KOT STAVEC. Glasilo
slovenskih delavcev v Ameriki »Glas naroda« v Nevv Torku, ki ga urejuje Ana Krasna, sporoča, da ne bo letos povišalo naročnine, čeprav so to storili drugi listi. »Do zdaj nam je uspelo pripominja list ostati pri stari naročnini 7 dolrajev, ker naročniki pomagajo s prostovoljnimi darovi, urednica - lastnica pa z delom v tiskarski delavnici lista, da bi s tem znižala izdatke.« Med Slovenci v Ameriki je bilo že prej znano, da urednica tudi pomaga staviti list.
ZGUBILI SMO DRAGOCENEGA KULTURNEGA DELAVCA
Te dni je odpotoval v Slovenijo prof. Karel Boštjančič, ki je v povojnih letih poučeval na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Ker mu ni bilo priznano italijansko državljanstvo, ga letos niso več namestili kot profesorja v Trstu. Za naše kulturno življenje je zguba toliko večja, ker se je prof. Boštjančič vneto udejstvoval tudi kot skladatelj, dirigent in tudi pevec (tenorist).
MLADINSKI DAN V TRSTU
V nedeljo, 23. oktobra je bil v Trstu II. Mladinski dan, ki se ga je udeležilo okoli 5000 mladincev s Tržaškega, Koroškega, Goriškega in iz Slovenije. Pozdravni govor je imel tajnik Mladinske iniciative Igor Kosmina, nato sta spregovorila še Orlando Nemec, predsednik občinskega odbora Ljudske mladine Slovenije v Novi Gorici in dr. Pavle Apovnik, predsednik Zveze mladine s Koroškega. Sledil je kulturno zabavni program, na katerem so nastopili pevski zbor iz Peči pri Gorici, tamburaši s Proseka-Kontovela, folklorna skupina z Opčin ter trio iz Doline.
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu.
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tei 24-137. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C lir dalje.
PRIZNANO MEDNARODNO
avtoprevozniSkd podjetje
LA GORIZIANA
G0RIZIA - VIA DDCA DA0STA N. 88 TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
gostinski Šolski center
hotel (pr 511 C* I)
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
■ .
UVOZ - IZVOZ
Vremec r.
Opčine - Narodna 78
Telef. 21-306
Čute uradne!
TRAI	IS - TRIESTE
	Sedeti e r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Daneta 3 — Tei. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesue sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Splošna plovba aAa Piran /3J\
Telefon 51-70	—
Telex 03523	03522	i
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
4. stran
GOSPODARSTVO
Sreda, 1. novembra 19i
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg z žitaricami je ustaljen. Povpraševanje po mehki domači pšenici je precejšnje in cene težijo navzgor. Tudi pšenična moka se dobro prodaja. Trg s sadjem in zelenjavo je bil pred dnevi miren in tudi povpraševanje je bilo zmerno. Sedaj pa se je stanje zboljšalo in trg je pridobil svojo običajno živahnost. Pri goveji živini za zakol prevladuje ponudba in cene padajo; precej zanimanja vlada za krave mlekarice. Prašiči se dobro prodajajo. Trg s perutnino je precej razgiban, vendar pa so cene ostale zmerne. Na trgu z mlečnimi izdelki prevladuje ponudba in cene so se dvignile, bodisi pri maslu kot pri siru. Na trgu z oljem vlada popolno mrtvilo in sploh ne kaže, da bi se položaj zboljšal; cene so zelo padle. Cene vina lanskega pridelka s>e držijo dobro, tako tudi cer ne moštu; vendar se cene novemu vinu še niso ustalile.
olje I. 36.800-37.000, navadno 34.800 do 35.000. Oljčno olje: »lampante« s 4% oljčne kisline 45-45.200, retificirano olje 50.600-50.800 lir stot.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 35-85, ma-roni 100-150, kai iz Neaplja 35-40, jabolka različnih vrst merkantilna 30-45, delicious extra 110-120, I. 60-85, renette I. 60-85, hruške I. 120-130, kaiser extra 150-170, merkantilne 100-110, hruške Wil-liams I. 80-105, belo grozdje extra 140 do 150, I. 110-120, grozdje »regina« ex-tra 130-140, I. 85-110, črno grozdje 70 do 100, limone extra 120-130, I. 100-110; suh česen 200-250, kuhana pesa 70-80, pesa 25-40, korenje domačega pridelka 70-75, od drugod 70-80, cvetača 35-50, zelje 30-50, domača čebula 45-50, od drugod 45-50, olupljene čebulice 120-140, dišeča zelišča 300-350, erbete 40-60, svež fižol 100-130, droben fižol 150-200, fižol »bobv« 80-130, koromač I. 30-45, II. 10 do 15, gobe 600-1600, cikorija krajevnega pridelka 50-70, solata 50-80, solata endivija 50-100, krompir Bintje. uvožen 44-50, iz Bologne 30-40, Majestic 41-42, zelena paprika 25-35, paradižniki Riviera 40-80, peteršilj 6080, repa 25-30, zelena 5080, špinača 70100, bučice 100 do 130, buče 3035 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
LODI. Cene. veljajo za kg žive teže, f.co hlev, trošarina in prometni davek nevračunana. Voli za zakol I. 335-380, II. 300340, III. 250290, debele krave za zakol I. 265-290, II. 215-260, III. 130190, biki za zakol I. 350390, II. 300345, III. 250290, junci in junice za zakol I. 345 do 390, II. 3030345, III. 250295, neod-stavljena teleta I. 550-650, voli za vprego 325-390.000 lir par, teleta do 1 leta stari 6080.000 lir glava, krave mlekarice 100-150.000 lir glava, krave prvesni-ce 140180.000, telice za rejo 3080.000, biki 150200.000 lir glava; konji za zakol I. 260270, II. 220235, žrebeta do 6 mesecev stara za zakol 365-385, konji za vprego 150-180.000 lir glava, kobile 150200.000 lir glava, žrebeta čez 1 leto stara 95-110.000, odstavljena žrebeta 40 do 80.000 lir glava; neodstavljeni prašiči do 15 kg težki 530570, do 25 kg 490-520, svinje za rejo 700750, suhi prašiči 4050 kg težki 410435, 5080 kg težki 380-390, 80-100 kg 365-375, debeli prašiči 130150 kg težki 335-337, 150180 kg 336-338, čez 180 kg težki 335-339 lir za kilogram.
re« bel ali barvan 24-29.000, papir za zavijanje 70007500, navaden pergamin 40/60/80 g 18.25019.250, extra 30 g 25 do 26.500, srebrn papir 30 g 27-30.000, bel ali barvan navaden kartončin 20 do 22.000, finejši 3032.500, kartončin »Bristol« 34.50039.500, navadna siva lepenka 8000-9000, triplex bela navadna 13-14.500, srednje vrste 14-16.000, finejša 17.50019,500 lir stot.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina mehka pšenica 69007100, dobra merkantile 6650 do 6750, merkantile 65506600, domača trda pšenica (dobra merkantile) 8600 do 9100, Manitoba 83008400, pšenična moka tipa »00« 950011.000, krušna moka tipa »0« 88009000, tipa »1« 84008500, fina domača koruza 49005000, navadna 38003850, domača rž 55005600, uvožena 43754425, uvožen ječmen 40504200, domač oves 38004800, uvožen 41504200, uvoženo proso 39004000. Neoluščen riž arborio 78008300, vialone 83009000, car-naroli 950010.000, Vercelli 81008500, R. B. 83008700, Rizzotto 8300-8600, P. Rossi 82008500, Maratelli 76008100, Stirpe »136« 70007300, Ardizzone 71007400, Ba-lillone 68007000; oluščen riž arborio 14.500-15.000, vialone 15.20015.800, car-naroli 17.80018.200, Vercelli 15.300 do 15.700, R. B. 14.50014.700, Rizzotto 14 tisoč 500 do 14.600, Maratelli 13.800 do 14.000, Stirpe »136« 11.60011.800, Balil-lone 10.90011.100, P. Rossi 14-14.200, Ardizzone 11.60011.900 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, brez embalaže, f.co skladišče, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 880900, lombardsko maslo 830-840, domače maslo 840-850, emilijsko maslo 820-830, maslo iz sladke smetane 790-800. Sir reggiano proizv. 1959 840860, proizv. 1960 690 do 710, grana iz Lodija proizv. 1959 880 do 810, proizv. 1959/60 730750 proizv. 1960 680-690, proizv. 1960/61 590610, grana svež 450455, postan 460500, sbrinz svež 470490, postan 560580, emmenthal svež 530550, postan 590610, originalen švicarski emmenthal 710730, provolone svež 520530, postan 560580, italico svež 440-450, postan 480-500, crescenza svež 320-360, postan 430440, gorgonzola svež 310340, postan 500530, taleggio svež 380 do 390, postan 480510, švicarski pasterizirani sirčki (6 kosov) 170200, slan suh sir svež 140150, postan 220230 lir kilogram.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Cene veljajo od grosista do prodajalca na drobno, trošarina in prometni davek nevračunana. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 150170 lir kg, v škatlah po % kg 180195, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-180, po % kg 190210, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v tubah po 200 g 52-58 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 110120 lir škatla, po 500 g 6070, po 300 g 4042 lir škatla. Grah v škatlah po 1 kg in po % kg 150-160 lir kg, droben fižol v škatlah po 1 kg in po V2 kg 190210, gobe v kisu v škatlah po 5 kg 17501900, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 240-260, kumarice v kisu v škatlah po 4,5 kg 290-300, paprika v kisu 190210, marmelada v škatlah po 5 kg 210220 lir kg, mešana marmelada iz jabolk in sliv 170180, breskve v sirupu 250-260, marelice v sirupu 300310, tuna v oljčnem olju v škatlah po 10 kg 9201000 lir kg, tunina v olju 610 do 640, sardine 75-85, skuše 620-650 lir kilogram.
mtm KMEČKE ZVEZE
Naše mleko je zdravo
Ker se je v zdanjem času razširil glas, da namerava tržaška občinska uprava prepovedati donašanje mleka iz naše okolice neposredno na domove v Trstu, je. občinski svetovalec dr. J. Dekleva postavil na občinski seji vprašanje, kaj je na tem. Občinski odbornik, ki skrbi za zdravstvo v tržaškem mestu je odgovoril, da v resnici namerava tržaška občina to storiti, vendar se vsa zadeva šele proučuje. Do tega bo prišlo samo iz zdravstvenih razlogov; s tem je odbornik očitno hotel naglasiti, da ne gre morda za ukrep, ki bi hotel koristiti prekupčevalcem oziroma obstoječi centrali za pasterizacijo in oškodovati same živinorejce.
Nekoliko bolj pomirljiv odgovor je dal inž. Pečenku na seji pokrajinskega sveta predsednik dr. Delise; v bistvu pa niti on ni zanikal namena, da se zadevni ukrep uresniči. Inž. Pečenko je naglasil, da zakon iz leta 1934 ne prepoveduje prodaje mleka neposredno potrošniku; prepoved velja edino v krajih, kjer obstaja mlečna centrala, kakršne pa Trst nima. Naglasil je) da je mleko od krav v tržaški okolici zdravo, ker je naša živina zdrava. Prepo-
ved prodaje mleka neposredno potrošnikom bi povzročila našemu kmetijstvu veliko škodo; zato se kmetje zelo vznemirjajo ob tej vesti. Živinoreja je pravzaprav glavni vir zaslužka okoliškega kmetijstva. Prepoved neposredne prodaje bi zadela okoli 600 družin.
Dr. Delise je odgovoril, da se je pokrajinska uprava že zanimala za to vprašanje. Poleg nje mu sledi tudi u-stanova za kmetijsko obnovo in preden pride do odločilnega sklepa, bo pokrajinska uprava obveščena ter bo storila vse, da se ublažijo morebitne škodljive posledice. Ustanova za kmetijsko obnovo bo proučila vprašanje, kako bi se mleko dalo najbolje prodajati, ako bi iz zdravstvenih razlogov prepovedali neposredno prodajo, to je od kmeta do potrošnika.
Ta zadeva je pravzaprav že stara in z njo brez potrebe ponovno vznemirjajo naše živinorejce. Pobudniki prepovedi neposredne prodaje navajajo za to zdravstvene razloge, češ da hočejo s pasterizacijo preprečiti širjenje morebitnih bolezni. Ako je vprašanje zares tako postavljeno, potem lahko odgovorimo, da je mleko iz naše okolice
zdravo. Naši živinorejci so dovolj pametni, da ne bi iz svojih hlevov izločili bolne živine. Kolikor zadeva pa sam prevoz oziroma prenos mleka, pa lahko trdimo, da ne bo pozneje, to je z odvzemom mleka s strani trgovca neposredno pri živinorejcu prav gotovo nič bolje preskrbljeno za higieno, kakor je. danes. Naše mlekarice, ki prenašajo mleko iz hleva neposredno v družine potrošnikov, skrbijo za snago, ker se zavedajo, da bi sicer izgubile svoje potrošnike, s katerimi so poleg vsega osebno znane in v prav prijateljskih odnosih.
VINO
MILAN. Rdeče furlansko vino 610-650 lir stop/stot, Merlot 610-660, Raboso 610 do 640, Clinton 610-640, belo furlansko vino 620-680, belo vino Soave 620-650, navadno Valpolicella 620-670, finejše 680 do 700; rdeče emilijsko vino 580600, belo vino iz Romagnc 550-580, rdeče 530-560, rdeče vino iz Mark 550600, belo 550600, belo vino Sansevero 560600, rdeče 480530, belo Martina-Franca 580 do 600, rdeča filtrirana vina iz Brindi-sija 950010.000 lir stot, Malvazija in moškat 950010.500 lir stot; rdeče sicilj-sko vino 480520 lir stop/stot, belo 500 do 510, klasični Chianti 11/12 stop. 750 do 800, čez 12 stop. 800850 lir stop/stot.
Boj škodljivcem v shrambah!
Glede same pasterizacije oziroma domneve, da bi se dali z odvzemom mleka pri samem proizvajalcu doseči boljši higienski pogoji, naj samo navedemo primer prodaje oziroma pasterizacije masla v Neaplju. Prav te dni se je italijasnki tisk pritožil, da je. v Neaplju dejansko v prodaji samo 26% resnično pasterizirane masla od količine, ki se prodaja v zavojih z oznako pasteriziranega masla. Prav ta primer nam dokazuje, da se niti z zakonskimi predpisi in strogimi odredbami pogosto ne da doseči zaželena higienska raven. Ce. upoštevamo prav okolnost, da potrošniki osebno poznajo donašal-ke mleka, je upravičen dvom, da bi z drugačno ureditvijo bolj ustregli higieni.
PRVI POKRAJINSKI NATEČAJ ZA IZBOLJŠANJE KOKOŠEREJE
Upoštevajoč važnost, ki jo je zavze v naši pokrajini kokošereja, razpisu, tukajšnje pokrajinsko kmetijsko na zorništvo s sredstvi, ki jih je stavil na razpolago Tržaška hranilnica, nat čaj za izboljšanje kokošereje tržašl pokrajine. Natečaj, ki ima namen spe bujati kokošerejce, da napravijo no' kokošnjake in izboljšajo svojo vrst razpolaga z vsoto 300.000 lir, ki je p razdeljena v nagrade od prve 50.000 1 pa do 20.000 lir za četrte nagrade. N tečaja se lahko udeležijo vsi kmet' valci - kokošerejci, ki redijo najmai 20 kokoši-jajčaric in ki nameravaj zgraditi primerne kokošnjake ali i boljšati že obstoječe ter se mislijo opi jeti racionalne vzreje perutnine. Pro = nje je treba predložiti do 31. decembf1 letos na Pokrajinsko kmetijsko nadzo11 ništvo — živinorejski oddelek — Trs1 ulica Ghega 6, kjer lahko prejmejo fls di vsa potrebna pojasnila o natečaj'*
VINO JE TREBA PRAVOČASNO PRETOČITI
Bliža se. sv. Martin, ko se navad#11 prične točiti novo čisto vino. Če hoČ* mo doseči res lep čist pridelek, potet moramo vino pravočasno pretogiti. T i' je treba storiti ob lepem vremenu. N' žalost smo že v času, ko je nastopila deževno vreme. Dobri kletarji so pr<a točili vino že poprej.
LETINA V OKOLICI
No ja, nekaj smo le pridelali. Res je, da smo med letom naleteli na razne neprilike, vendar kar nam je zemlja dala, smo le spravili na varno. Sedaj se nam ni treba bati niti mokrote, ki ustvarja pogoje za razvoj glivic, niti toče, niti drugih neprilik. Čimbolj se bližamo zimi, tem tesneje
PAPIR IN LEPENKA
MILAN. Gladek časopisni papir v valjih 11.120, v polah 13-14.500, navaden
satiniran tiskarski papir 15.500-16.250, srednje vrste 17.500-18.500, navaden pisarniški papir 16-17.500, srednje vrste 18.500-20.000, finejši 22-24.000, »uso mano« za tiskovine 22-23.000, navaden registrski papir 17.500-19.000, srednje vrste 20.500-22.000, finejši 24-25.000, pisemski papir srednje vrste 20-21.500, velina za kopije. 40.50044.000, risarski papir 38.50040.500, patiniran papir srednje vrsto 25-27.000, finejši 28.500-31.000, »pelu-
KRMA
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Rožiči celi ali zrezani 38004000, seno prvega reza 3200-3400, II. rez 3200-3400, zdravilna zelišča 3100-3200, slama 1800-1900; kokosove pogače 42004400, pogače iz koruze 42004300, lanene pogače 6400-6500; moka za krmo iz zemeljskih lešnikov 5600-5700, kokosova moka 41004200, moka iz sončnic 18004400, iz sezama 5550 do 5640, iz soje 5250-5350, lanena moka 5250-5350, koruzna moka 3600-3700 lir za stot.
Zakaj Brazilci kavo sežigajo
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi domači piščanci extra 750-760, II. 550-650, navadni piščanci I. 250-310, izbrani zaklani piščanci 850 do 900, zaklani piščanci I. 350400, II. 280 do 320, zmrznjeni piščanci uvoženi iz Madžarske. 400450, žive domače kokoši 525-600, žive uvožene kokoši 330400, domače zaklane kokoši 750-900, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 580 do 600, uvožene zmrznjene kokoši 450 do 500, žive pegatke 830-840, zaklane 800 do 1020, živi golobi I. 900-950, zaklani 1000-1200, žive pure 590-600, zaklane 800 do 900, uvožene zmrznjene pure 400 do 450, živi purani 520-600, zaklani 65(V700, uvoženi zmrznjeni purani 400450, žive gosi 420470, zaklane 450-600, žive race 400420, zaklane 400-500, živi zajci 430 do 440, zaklani s kožo 500-550. brez kože 520-630 lir za kg. Sveža domača jajca I. 40,5041,50, navadna domača jajca 38-39, sveža uvožena jajca I. 23-26, II. 18-20 lir jajce.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel)
Koruza (stot. dol. za bušel)
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt) ,
Svinec (stot. dol. za funt) .
Cink (stot. dol. za funt) .
Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt) .
Bombaž (stot. dol. za funt)
Živo srebro (dol. za steklenico) . Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt)
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono) .
Cin (funt šter. za d. tono) .... Cink (funt šter. za d. tono) .
Svinec (funt šter. za d. tono) .	.	.
SANTOS
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)
91061	17.10.61	30.10.61
. . 202.1/*	204.-	202.3/«
. . 109.*/,	109. Vi	108. V,
.	.	31 -	31.-	31.—
- - 121.12	120.75	122,—
	10.80	11.—
	11.50	11.50
.	.	24.	24,-	24,—
.	.	61.25	81.25	81 25
.	.	35.60	35 65	35.65
. 188,-	188,-	199,-
34.—	34 —	33 3/,
.	. 2283/4	230.»/,	228.V,
.	. 942,—	937,—	958,—
- - 7 V/,	72-3/a	7L V,
.	.	63.V,	63.=/,	61,—
.	- 764,-	764,—	726,—
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena : suhe tropine 38004200, laneno seme 11.300-11.700, koruza 48005000, riž 34003500. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 34.80035.000, iz sončnic 34-343.200, iz koruze 31-31.200, iz soje 33.30033.500, iz tropin 32.200-32.400, iz navadnega kokosa 18.50019.000, iz industrijskega lima 28-28.200, olje iz industrijskega ricinusa 3435.000. Jedilno semensko olje: iz zemeljskih lešnikov 37.80038.000, iz sončnic 36.90037.200, iz rafinirane soje 36.50036.700, - semensko
Na mednarodnem trgu s surovinami je cin močno napredoval, medtem ko sta svinec in cink nazadovala. Na londonski borzi je kavčuk popustil. Trg z volno je precej čvrst, prav tako so čvrste cene bombaža. Žitarice so ohranile čvrste kotacije; prav tako so čvrste cene kave, kakava in sladkorja.
hodnjih mesecih znatno povečala. ~ m-baž je ostal v New Yorku neizpreme-njen pri 35,65 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Trg je miren. Juta je v Londonu prav tako ostala nespremenjena, in sicer pri 145 funtih šterlingih za tono blaga vrste Mili first.
VALUTE V MILANU	
17-10-61	30-10-61
Dinar (100)	57,00	60,00
Amer. dolar	621,60	624,00
Kanad. dolar	600,90	603,25
Francoski fr.	125,20	125,75
Švicarski fr.	144,05	144,42
Avstrijski šil.	24,01	24,10
Funt šter. pap. 1751,00	1756,10
Funt šter. zlat 6125,00	6200,00
Napoleon	5225,00	5325,00
Zlato (gram)	712,00	711,00
BANKOVCI V CURIHU 30. oktobra 1961	
ZDA (1 dol.)	4,30
Anglija (1 funt šter.)	12,05
Francija (100 nov. fr.)	85,75
Italija (100 lir)	0,685
Avstrija (100 šil.)	16,55
Češkoslovaška (100 kr.)	14,00
Nemčija (100 DM)	107,00
Belgija (100 belg. fr.)	8,57
švedska (100 kron)	82,25
Nizozemska (100 gold.)	119,00
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)	4,80
Egipt (1 eg. funt)	6,80
Jugoslavija (100 din.)	0,375
Avstralija (1 av. funt)	9,52^
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 27. oktobra nazadovala od 203 7/8 na 202 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Izvoz pšenice bo verjetno dosegel 750 milijonov buš-lov, in sicer zaradi slabe letine v številnih državah. Cena koruze je nazadovala od 111% na 109 7/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. Povpraševanje po koruzi je zelo živo.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na trgu s sladkorjem se. je teden začel z nizkimi cenami, nato pa je povpraševanjem pognalo cene navzgor. Konec tedna je cena ponovno popustila od 2,70 na 2,65 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, in sicer kljub vestem, da je Kuba postavila kot najnižjo ceno za prodajo sladkorja 2,50 stotinke dolarja za funt. Kava je v pogodbi »M« na newyorški borzi popustila od 36,75 na 34,04 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Iz Ugande poročajo, da je tamkajšnja vlada sklenila, da bo letos izvajala samo boljše vrste kave. Na trgu je kljub temu preveč kave. V zadnjih 15 letih se je pridelek povzpel od 33,9 na 62,4 milijona vreč, letos pa se je pridelek dvignil celo na 72 milijonov vreč. Cena kakava je v New Yorku napredovala od 22,40 na 22,88 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v'decembru. Na trgu s kakavom sta najvažnejša činitelja Gana in Nigerija, ki lahko nemoteno manevrirata s cenami.
KAVČUK
V Londonu je cena vrste RSS nazadovala od 24%-24 5/8 na 23 3/8-23 1/2 penija za funt. V New Yorku je cena popustila od 29,70 na 28,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v novembru. Cena je s tem dosegla raven, do katere ni padla devet mesecev, kljub temu pa so Angleži sklenili, da razprodajo nekaj kavčuka iz strateških zalog.
KOVINE
Na londonski borzi so zabeležili naslednje kotacije: baker 229% (prejšnji teden 230%) funta šterlinga za tono (1016 kg); cin 955 (943); svinec 62 (63%), cink 71 1/4 (prejšnji teden 72j). V New Yorku so bile cene naslednje: baker 30,14 (prejšnji teden 30,40) stotinke doldrja za funt; svinec New York 9,68 (9,90); cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 24%, antimon Laredo 28-28%; lito železo (v dolarjih za tono): 66,44, Buffalo 67, staro železo povprečen tečaj 37,83 (prejšnji teden 38,83), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 188-191 dolarjev jeklenka.
VLAKNA
Na newyorški borzi je volna vrste suint napredovala od 120 na 121 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B napredovala od 9734 na 99 penijev za funt proti izročitvi v decembru. V Roubaixu je cena poskočila od 1275 na 1290 frankov za stot. Japonci so nekoliko prenehali z nakupovanjem avstralske volne, cene pa so ostale čvrste ker pričakujejo, da se bo potrošnja volne v pri-
NAPREDEK KONFEKCIJE V ZAHODNI NEMČIJI
Lani je promet v industriji oblačil v Zah. Nemčiji napredoval za 12,9% in dosegel vrednost 6.860 milijonov mark (1715 milijonuov dolarjev). Sama proizvodnja je napredovala za 6,6%, to je za 2% manj kakor proizvodnja vsega potrošnega blaga. Povpraševanje po boljših vrstah obleke napreduje; zato je vrednost konfekcije bolj napredovala kakor sama proizvodnja. Uvoz oblačil v Zah. Nemčijo je leta 1959 dosegel vrednost 196 milijonov nemških mark (49 milijonov dolarjev), lani pa 279 milijonov (70 milijonov dolarjev). Izvoz se je povečal od 195 milijonov mark v letu 1959 (48,75 milijona dolarjev) v letu 1959 na 241 milijonov mark (60,25 milijona dolarjev) v lanskem letu.
O mednarodni trgovini s kavo so nedavno razpravljali v Washingtonu in še prej v Punta del Este na mednarodnih konferencah. Septembra je namreč zapadel stari mednarodni sporazum o kavi in je bilo treba pripraviti novega. Mednarodna konferenca proizvajalcev kave, ki se je pred kratkim zaključila v VVashigtonu, ni prinesla novega sporazuma in se je omejila le na ukinitev čl. 6 zapadlega sporazuma ter tega podaljšala za leto dni. Ukinitev o-menjenega člena predstavlja koncesijo Boliviji in Braziliji, ki težita za ustalitvijo cene kavi.
V pripravi je. nov mednarodni sporazum; pri tem sodeluje 28 držav, in sicer 15 iz Južne Amerike in 13 iz Afrike. Vseh 28 držav je soglasno sklenilo, da se izvozni kontingenti kave določijo le za dobo enega polletja v prepričanju, da bo ta sicer omejeni rok dopuščal pripravo novega dolgoročnega sporazuma. Strokovnjaki so sicer v tem pogledu bolj pesimisti, vsaj v pogledu časa, ki je potreben za sestavo in predložitev načrta novega sporazuma o kavi. Namen pobudnikov novega sporazuma je, da k mednarodnemu spoi azumu o kavi pritegnejo še države, ki še ne sodelujejo, a so po proizvodnji kave pomembne, kot so Etiopija, Kongo, Indonezija in Ruanda Urun-di. Poleg tega naj bi pri organizaciji sodelovale tudi države potrošnice.
Kljub lepim in dobrim namenom predvidevajo, da bodo nastale resne težave pri določevanju skupne politike na področju kave, ki jo sedaj izvaja vsaka država posebej, v skladu s splošnimi določili mednarodnega sporazuma in ki teže za upoštevanjem koristi vseh soudeležencev. Tu gre predvsem za politiko dveh: Brazilije in Indonezije. V Braziliji so sprejeli odlok, po katerem se smejo devize iz izvoza kave svobodno izkoristiti; namen tega odloka je, da sc dotok deviz ne zmanjša. Uvedena je bila izvozna taksa 22 dolarjev na vrečo (60 kg) na vse vrste kave iz Brazilije. Tako znaša zdaj oena najboljše vrste kave »Victoria« približno 400^ lir, od katerih je treba odšteti približno 229 lir na račun izvozne takse. Če temu dodamo še zavarovalne sro-ške, posrednino, vkrcavanje in izkrcavanje, ugotovimo, da pridelovalci najboljše vrste kave »Victoria« prejmejo toliko kot za navadne vrste kave, ker je taksa ista bodisi za boljše kot za manj kvalitetne vrste, kave, se kava boljše vrste vrste prodaja po nižji ceni.
Indonezija vodi politiko pomoči proizvajalcem kave, da bi povečala izvoz in pridobivala več deviz. Cena za izvozno kavo je v primerjavi z brazilsko zelo nizka, nekako 160 lir za kg. Po kakovosti pa ne doseže brazilske, kave.
V tej zvezi se je pojavilo vprašanje selekcije kave. V Braziliji skušajo pospešiti prodajo boljših vrst in odstraniti iz trgovine slabše vrste.
Prodaja čim večjih količin kave je povezana z veliko prožnostjo pri klasifikaciji vrst. Danes povprašuje svet po »dobri kavi«. Obstajajo pa še druga vprašanja, kot n. pr. visoka carina na uvoz kave, ki je v veljavi v Franciji, Nemčiji in Italiji. Na to gleda Južna Amerika seveda nesimpatično. A poleg tega je še vprašanje vzdrževanja visokih cen v državah Franocske skupnosti.
Končno gre tudi za ustalitev cen, ki je eden izmed glavnih smotrov, zaradi katerih obstojajo trgovinski sporazumi. Tu bo veliko nasprotnih gledišč. Enostavna določitev minimalne cene ima za posledico komplikacije, podobne tistim, ki so nastale na področju volne. Dejstvo, da obstaja več vrst kave, zahteva, da se za vsako vrsto določi druga cena. K temu je treba dodati še razliko tečajev, ki povzroča nihanje povpraševanja in nadprodukcijo.
Po ameriških ocenah sodeč kaže, da znašajo razpoložljive količine, kave za izvoz 62,399.000 vreč nasproti 61,824.000 vrečam v juliju prejšnjega leta. Potrošnja kave se ceni na 45 milijonov vreč Presežek znaša torej 17 milijonov vreč, medtem ko je v letu 1960, v letu slabe letine, znašal 8 milijonov, a leta 1959 22 milijonov vreč. Da bi se zmanjšali presežki, se mnogi zavzemajo za omejitev obdelane površine. To mnenje je tudi prevladovalo na konferenci v Punta del Este, kjer so sklenili, da Amerika podeli Braziliji pomoč 15 milijonov dolarjev z namenom, da v roku treh let uničijo 1 milijardo kavnih stebelc. Brazilci kavo tudi sežigajo.
Rado Lautln
se bomo zaprli v svoje hiše in pri dobro zakurjeni peči bomo kovali načrte za prihodnje leto.
Ni vedno res, da so pridelki varni, čim smo jih spravili v shrambo. Tudi v shrambah se razvijajo razni škodljivci, ki uničujejo razna semena. Posebno nevarni so ti škodljivci, ko je v prostoru dovolj toplo; tako se razvijajo nemoteno.
Pri spravljanju zrnja bomo najprej pazili, da je zrnje dovolj suho, ker sicer se pri dihanju in izhlapevanju vode tako segreje, da se razne glivice veselo razvijajo in kvarijo zrnje.
K dobri osušitvi semen nas ne sili samo navedeni vzrok, ampak tudi drugi razlogi. Suho zrno je bolj odporno proti mrazu proti boleznim in tudi proti škodljivcem; kajti še pri tako pravilnem vskladiščenju zrnatih pridelkov se še vedno lahko pojavijo razni škodljivci. Zato povem nekaj besed o njih in sredstvih, ki jih uporabljamo za njihovo pobijanje.
Črni žužek (Calandra granaria). Posebno nevaren je ta škodljivec v poletnem času, ker je sicer zelo občutljiv za nizke temperature. Črni žužek je mali rjavi hrošček. Njegova glava je podaljšana v rilček. Ta škodljivec prezimuje v obliki hrošča v skrivališčih ali v razpokah v zidu ali v obliki ličinke (črva) ali bube v zrnih. Škodljivec ima več pokolenj na leto Jeseni izležene samice polagajo jajčeca spomladi ali tudi v jesenskem času, če je v shrambi dovolj vlage in toplote. Praviloma vsaka samica izleže 100 do 200 jajčec, in sicer v vsako zrno po eno jajčece. Ličinke žrejo zrna v notranjosti in z dihanjem dviga jo toploto in vlago okolja, tako da na zrna lahko se naselijo še razne glivice. Črni žužek najrajši uživa rž, ječmen, oves, koruzo in oves. Poleg tega mu prijajo še ajda, moka, zdrob in celo testenine.
žitni molj (Tinea granella). Se rad zaredi, kjer pustimo žito pri miru in je dovolj zračne vlage. Metuljčki so 5 do 7,5 milimetra dolgi in imajo srebrno siva krila z črnikastimi lisami. Metulji letajo ponoči in odlagajo jajčeca na zrna, podnevi pa čepijo na stenah. Iz jajčec izležene ličinke objedajo zrna od zunaj in jih zvežejo v zapredek, katerega onesnažijo s svojimi iztrebki, zkodljivec ima več pokolenj na leto.
Koruzni molj (Sitotroga cerealella). Ta škodljivec je posebno znan v naših krajih. Napada žita, posebno koruzo, že na njivi. Molj je 5 do 6 milimetrov dolg, krila so rumenorjava. Oba para kril imajo ob robu dolge dlačice (rese). Metulj odloži 80 do 100 jajc, iz katerih se razvijejo gose-ničice. Te se zarijejo v zrna in jih izjedajo. Koruzni molj objeda zrna vseh žit. Pri nas dela posebno škodo na dozorevajoči koruzi.
Močna vešča (Ephestia kiikniella). Gosenice se hranijo predvsem z moko. škoda je dvojna; ne požro namreč samo precejšnje količine moke, temveč onesnažijo moko k iztrebki in z odmrlimi telesi. Prisotnost tega škodljivca ugotovimo tako, da najdemo v moki z nitmi prepredene kepice.
Mokar (Tenebrio molitor). V časih, zasledimo v moki, v močnatih izdel kih in na žitih rumene trde gosenice, to so ličinke mokarja. Poleg tega lahko zasledimo te ličinke tudi v hlevu pod jasli, če ne skrbimo za čistočo. Tudi v ptičjih gnezdih jih lahko najdemo, posebno v golobjih gnezdih. Mokar je 12 do 22 milimetrov dolg hrošč, ki je najprej rjav, s časom pa sc barva spremeni tako, da postane skoraj črn. Samice odlože 200 — 1000 jajčec. Ima eno pokolenje na leto ali v dveh letih.
Fižolar: (Acanthoscelides obtectus) Hrošč je dolg 3 do 5 milimetrov, drobno dlakov po vsem telesu, temne barve z sivimi lisami. Pokrovke ne pokrijejo telesa, zato je zadek odkrit. Samice odlagajo precejšnjo število jajčec, in to tudi po več jajčec na eno zrno. Iz teh se izležejo ličinke, ki se zavrtajo v fižolovo zrno in izjedajo zrno v notranjosti. Imamo po več rodov na leto. Fižolar najrajši napade fižol in druge stročnice. V sili se spravi tudi na koruzo. Pri objedanju izdolbe majhne rove v fižolovem zrnu ter onesnaži fižol s smrdljivimi istrebki.
Grabar (Bruchus pisorum). Se razvija v grahovem semenu. Hrošč je 4 do 5 milimetrov dolg, črne barve in gosto sivodlaka. Hrošči delajo škodo že na rastočem grahu s tem, da objedajo cvetne organe. Samice prilepijo do 12 jajčec na vsak strok. Ličinke se pregrizejo skozi stroke v zrna, tam rastejo, se razvijajo in se zabubijo. Iz bube nastane hrošček, ki prezimi (semenski grah) v vskladišče-nem pridelku.
Poleg teh splošno znanih so še drugi škodljivci, ki pa za nas nimajo posebne važnosti ali ker napadajo le zrna takih rastlin, katerih mi ne gojimo (riž), ali se pri nas ne razvijajo, ker imajo rajši toplejše podnebje. Poznamo tudi take hrošče, ki objedajo semena detelje na polju.
Dr. Delise je v svojem odgovoru o-menil, da nameravajo na Krasu ustanoviti sirarno. Mi se upravičeno vprašujemo, zakaj bi se naši ljudje ne združili na primer v zadrugo in kaj podobnega ali pa mlekarno ustanovili sami. Mi preveč pogosto prepuščamo podobne pobude celo, ko gre za naše domače proizvode, drugim.
Iz Sv. Križa nam poročajo, da je 4, tošnji vinski pridelek po kakovosti di. kaj boljši kakor lanski. Računajo, 4) ga bodo prodajali po okoli 140 lir 4 ter. Po večini imajo tam belo vino. Gl4 de ostalih pridelkov pravi poročilo, 4>< se repa ni razvila pravočasno, ker bila v septembru suša. Pridelek pe^ff je bil skromen. Prve koruze je bilo -T precej, druge skoraj nič. Ajda je le/ odcvetela.
VEDNO VEC GROZDJA PO SVETU
V letu 1960 je svetovni pridelek grozdja dosegel 43,9 milijona ton, ali ,n milijonov ton več kakor v po-
vprečnih letinah pred drugo svetovno vojno.
OBVESTILO KMETOVALCEM!
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča kmetovalcem-vrtnarjem, da bo v smislu zakona št. 1094 z dne 10. decembra leta 1958 pričelo 21. t. m. sprejemati, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prošnje za brezplačno nakazilo odbranega semena povrtnin. Opozarjamo, da bodo deležni omenjenega razdeljevanja samo tisti kmetovalci-vrtnarji, ki pridelujejo povrtnine za domač trg in za izvoz, a bodo izločeni tisti prosilci, ;ki pridelujejo povrtnine samo za domačo uporabo. Torej, vzete bodo v poštev samo prošnje, ki jih bodo predložili vrtnarji, ki so v posesti izkaznice, za vstop na sadno-vrtnarsko tržišče na debelo.
ŠTEDILNIKI - PECI na plin elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUČI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno
Hehjze
TRST • Piazza S. Giovanni 1
lic
BESTI
A
Železniška postaja, Časa Rossa - Tel. 55-33
- ŠPEDICIJA
GORIZIA
»NEUNIČLJIVO« OSEBNO VOZILO
lot
SKODA
KARAKTERISTIKE:
O c t a

pogonski stroj 1089 kubičnih cm, poraba bencina 7 litrov za 100 km-brzina 125 km-h, cena 895.000 lir plus prometni davek (I.G.E.)
ZastopnikAUTOEMPORIO - TRST, Ul. T. Luciani 6 Tel. 72-233	(lastnik: Igino Cociancich)
VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški za prometni davek in vpisnino na račun podjetja!
»j
mmmm dei corso
TRST — TRIESTE, CORSO ITALIA 1 (Vogal P. Borsa)
Telefon štev. 29-043
BOGATA IZBIRA SVILENIH, MAKO IN NAVLON DEŽNIH PLAŠČEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE.
OBIŠČITE NAS S POLNIM ZAUPANJEM! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
IMPEXPORT
UVAŽA!
VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN Z.IVIN0 UU0Z-IZV0Z-ZASTOPSTVA IZVAŽA:
TRST, Ul. Cicerone 8 TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJ® T e I e f. 38-136 - 37-725 TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGČ
Oddelek ^koionia^ u«,;0 POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN
. de, Bo,co - Te,.	„„ m]][ R	KOMPENZACIJ^
Telegr.: Impexport - Trieste
ital
»br
ple
‘"Z
'Dr
1*0$
kje
hi
ttvi
iilt
'»z
Ki
to
'eči
'faj
,etn
S&e:
«r0,
tap

KOBILI KADALOSSO
tlauFie.
permafles
Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740
Pohištva
dnevne sobe
oprema
va urade —
vozički - posteljice
RAZSTAVI. UL. VALDIHIVO, II — ZTL. T. TILZI, 1
Tntnsiuirin
«1. d.
IMPORT - EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV lUf STROJEV ZA LESKO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214
.V;
Ufi
<i ,
'iti
S
^itl
'ji
v»že
5
!'iar
tei
ost
*ače
%
tt:
h dl
h $
6	d
s
bj
u°gi
"ih
1 Pt
, to
i
Ugo
'la'
“o.