Položaj v Nernclji. Zunanjepolitični položaj Hitlerjeve Nemčije se zadnji čas ni nič zboljšal, celo poslabšal se je. Radi vprašanja 'Avstrije in Podonavja je prišel Hitler jv spor s svojim dosedanjim protektorjem Mussolinijem. Ni pa nikjer dobil ;enakovrednega nadomestila. Naslon iiia Anglijo se ni posrečil, ikakor je žeilela nemška diplomacija. V razorožit;venem vprašanju ni prišlo do sporaz!uma z Anglijo, kamoli s Francijo. V inotranje-političnem oziru hitlerizem ini uspel, da bi obvladal naraščajoče Ł>otežkoče. Gospodarske prilike. Hitlerizem se ikaj rad baha — in to bahanje z radostjo objavljajo hitlerjcveki listi v naši državi —, češ, da je v ivprašanju delovne oskrbe dosegel vclike uspehe. Število brezposelnih je do januarja 1934 res padlo, ako se srne iverjeti uradnim poročilom, od 6 milijonov na 3,772.000. Ker je izvoz nemgkega blaga kljub vsem nemškim narporom padel taiko, da je vsled tcga [vsaj pol milijona delavcev izgubilo delo, je znižanje števila brezposelnih treba staviti na račun zboljšanega noitranjega trga. Da vsi hitlerjevski poISkusi o povečanju nemškega izvoza ne ¦rodijo zaželjenega sadu, dokazuje •Poljska, ikjer se kljub nenapadalni poIgodbi z Nemčijo še vedno širi bojkot jnemškega blaga. Kar se pa tiče notranjega nemškega trga, se je najbolj poIživila tekstilna industrija. V Nemčiji ise sedaj izdelujejo v ogromnih količijiaah razne uniforme. Uniformirani so thitlerjevski napadalni in bojni oddeljki. Uniforme dobi »Hitlerjeva mladijna«, 'koje vrste od dne do dne rastejo. iUniforme, in sicer nedeljske, dobijo jdelavci. Kmalu bo v Nemčiji vse uni-formirano. Tako se množi zaposlenost tin zaslužek tekstilne industrije. Vlada ;je tudi vpeljala podporno akcijo za jmlade pare, iki sklenejo zakonsko zve|izo. Pri tej priliki dobijo bone, s ikateirimi si nabavijo vse potrebno za doimače gospodarstvo. Zadnji čas je 250 ftisoč mladih poročencev dobilo takšno Ipodporo do svote 1000 mark v bonih. jKajpada so dobili take podpore sami jhitlerjevci, nekdanji pristaši drugih istran'k pa ne. Izboljšanje notranjega Itrga z vzporedno padajočtm izvozom v dnozemstvo ima tudi ta nedostatek, da jnora Nemčija uvažati vedno več suirovin. Povečani uvoz proti padajoCetoau izvozu pa slabo vpliva na nem&ko fvaluto, iki se bori z velikanskimi težatVami, Boiba proti katolicizmu« Še večja nevarnost preti hitlerizmu od fcatoliške cerikve, zoper katero pripravlja takozvani kulturni boj- Da se je ta pravzaprav že začel, spričuje velikonočno pismo papeža Pija XI. nemški katoliški mladini. V tem pismu hvali sv. Oče odločno versko prepričanje mladine in njenih organizacij, ki se tako pogumno zoperstavljajo raznim vabljivim ponudbam, odnosno s silo delujoči propagandi za novo življenjsko prepričanje, ki vodi proč od Kristusa v poganstvo. Kljub temu je ostala mladina zvesta prisegi Kristusu in njegovi cerkvi. Mi poznamo, tako zaJključuje sv. Oče svoje pismo, položaj 'katoliške mladine v Nemčiji. Naj vedo vaši sorodniki, da je vaša stvar tudi naša stvar. Nemški vladi je to pismo jako neugodno, ker se sv. Oče popolnoma istoveti z nemškimi katoličani v njihovi borbi zoper narodni socializem ter jih v tem boju podpira in ohrabVuje. TaIvo tolmačijo to pismo veliki inozemski listi, n. pr. veliki londonski list »Times«, ki piše, da je to pismo znak pripravljenosti nemških ikatoličanov za fculturni haj, iki preti, da kmalu iz-> bruhne z vso silo. Krivda je na stranl nemžike vlade, ki noče izvrševati do-* ločbe v konkordatu (pogodbi med pa-< pežem in Nemčijo) o obstoju in varst-vu ikatoliških mladinskih organizacij.: Katoličani zahtevajo, kakor je sporočil znani miinchenski nadškof kardii nal dr. Faulhaber bavarskemu notranjemu ministru Wagnerju, za svoje verske, prosvetne in vzgojne organiza-^ cije nemoteno možnost obstoja in delovanja. Ne morejo se tudi odpovedati vzgojnemu športu, to je, pravici, da katoliška društva vprizarjajo igre, daprepevajo, da telovadijo, da delajo iz-< lete, da se vadijo v smučarstvu, ker j& čisto notranja vzgoja brez zunanjih' oblik nesmisel. Zahtevajo tudi pravico, da smejo svojim društvom dati lastno uniformo, iker skupna uniforma vpliva vzgojno, saj se odstranijo soc. razlike. Nemška vlada, zlasti podrejeni prvaki hitlerjevske stranke, pa pritiskajo na Hitlerja, naj odbije zahteve katoliških škofov ter se polasti vse nemške mladine, češ, da ima samo država pravico vzgajati mladi rod. Nad Nemčijo se torej zbirajo črni oblaki kulturnega boja, ki bo škodoval ne katoliški cerkvi, marveč nemški državL