Spillmannove povesti . XVIII . zvezek. Pr?;onjonj ? indijanskih misijonar] l Spisal Josip Spillmann S . J. Poslovenil Ivan Pirnat, nadučitelj . ubljana 1909. Založila »Katoliška Bukvama". Tisk J Krajec nas] . v Rudolfovem . Založništvo si pridrži vse pravice . Vsebina. Uvod . l .) Gospod Peter Gomez in njegov vnuk . • 7 2.) Kraj prepada 1 0 • 3.) Pri alkaldih v Santa Kruz 1 8 4.) Oče Martin . . • 23 5.) Večerna molitev 3 3 6.) Poglavar Jago 36 7.) Pred mašo . . 44 8.) Na lovu 50 9.) Kirigvanci 58 10.) Na predvečer praznika 67 11.) Izprevod 7 3 12.) Konec . . 80 Uvod . Današnjo državo Bolivijo v južni Ameriki j e upravljal do leta 1778 . Španski kralj . Mogočni velikan i gora so krasili gorovje Kordilijer, ki je polnilo vs o državo od severa proti jugu ter ponosno kipelo prot i nebu in prekašalo glede višine zlasti v bližini glavnega mesta La Paz najvišje gore . V Kohik tri do štiri tisoč metrov nad morjem so se v tem gorovj u naselili Španci iz ' same :pohlepnosti. V gorovju so kopali srebro, ki jim je donašalo več milijonov kron čistega dobička na leto . Proti vzhodu se gorovje polagoma znižuje in spreminja v nižavo, káero močita reki Amazona '. n La Plata. Velika močvirja z raznim zeliščem vročega sveta so branila potniku vsak dohod ; le Indijanc i rodu Mojos in Kikvitos so iskali skrivališč v visok i travi. Prvi ki so si upali prodreti v te nezdrave .: n nevarne kraje, kjer so še živeli ljudožerci, so Wl i misijonarji, ki so ustanovili z velikim naporom vasi , naučili ljudi dela ter napravili iz divjakov poštene ljudi, kar nam kaže naslednja resnična povest, po sneta iz pisem ubogih :misijonarjev . Dasi ima vse misijonarsko delo med Indijanci žalosten konec, vendar hrani v sebi tudi tolažiln o moč svete vere, ki je nikdar nihče ni mogel zadušiti in uničiti . .—*—.1.1 Gospod Peter Gomez in njegov vnuk . Lepega poletnega dne leta 1767. je jezdila četa Spancev iz gorovja Kordilijer p o strmi in nevarni poti proti Santa Kruz navzdol. Kakih sto jih je bilo, a vsi dobro oboro ženi so se pomikali na kamelah molče drugza drugim naprej, ker ni bila pot nikje r tako široka, da bi mogle kamele hodit i druga poleg druge in bi se jezdeci lahk o razgovarjali. „Moj Bog, ali ne bo že konec poti, k i jo celo kraljevo cesto imenuješ?” zaklič e mladenič 15. let iz sredine potnikov voditelju in poznavalcu takih potov . „Le potrpite, gospod,” se mu odzov e vodnik ; » pridemo še na slabšo pot kot je ta , a je le par sto korakov dolga, in potem b o polagoma lepša. Odpočijejo naj se naše živali, da morejo pozneje urneje hoditi . Pa ne vstrašite se preveč, gospod ; saj žival je previdna in potiplje z nogo vselej gredn o stopi, je li varno ali ne . Samo nikar je ne motite na njeni poti, četudi krene na najnevarnejši kraj prepada ; tudi živali je življenje drago, zato hodi tam, kjer se ji zdi najbolj varno. Skrbite le za se in ne glejte v prepad, če se vam vrti v glavi, ter se obrnite v nasprotno stran in občudujte veli kansko pečevje. " „Bog pomagaj! Mislil sem, da smo ž e pred pol ure prehodili najnevarnejši kraj , kar krenemo na tako strmino, da sem se dotikal z desno nogo trdega kamenja, pod levo pa zrl v strašni prepad. Stric, želel sem ostati zdrav in vesel v sv. Križu,” se je obrnil proti vodniku, ki je jezdil tik z a njim. Nehote je stric nagrbančil čelo i n rekel vnuku : »Pač dvomim, Josip, da bi kdaj kak Gomez obupal . " Rdečica oblije vnuku obraz in z zavestjo reče : „V boju nikdar ne ; da bi pa končal svoje življenje — na tej poti in pri takem podjetju!” in zamrmral je nekaj besedi z zamolklim glasom, da ga je moge l razumeti le stric . „Pri takem podjetju!” je ponavljal stri c Gomez mrmraje ter ga srepo in jezno pogledal izpod širokega klobuka . » Kaj hočeš reči stem, mladi dečko? Menda vendar n e misliš, da bi te stric zapeljal k dejanju, k i bi ti bilo v nečast? " „Mislite in recite kar hočete, to je nečastno delo!” 9 » Jože ! Imenuj le še enkrat stričev na Lognečastnega in -nedostojnega, pa te spodi m za vselej! Potem pa lahko greš v pokrajin o Potozi in v družbi sužnjev koplješ v rudnikih . Saj veš, da tvoj oče ni zapustil drugega kakor dolgove . " „Pokorim in vdam se stric. Glas vesti se mi pa oglaša .vedno močneje in le verjet i ne morem, da bi jezuiti iz Spanije sklenil i zaroto proti kralju. Minister Aranda si je izmislil najbrž sam zaroto jezuitov, da im a vzrok jih izgnati iz dežele, se polastiti njihovega premoženja in škodovati naši sveti cerkvi. Večkrat sem že namreč slišal, da je minister Aranda v zvezi in dogovoru z naj hujšimi nasprotniki sv. cerkve na Portugalskem in Francoskem, ki so sklenili uničiti in zatreti sveto vero. Stric, morete verjeti obtožbi, ki dolži redovnike in vso Jezusovo družbo zarote' proti kralju? ” » Moj predstojnik, Njegovo Veličanstv o vicekralj države Peru, mi je pravil s tak o gotovostjo in resnostjo, da kar nič več ne dvomim o zaroti, in gotovo verjamem . Podložnik ali uradnik pa mora izpolnjevati ukaz e svojega predstojnika, in odgovornost ne za dene izvršp/avca ukazov, ampak zapovednik a samega. Ceprav bi ne bil vicekralj povdarjal s tako odločnostjo zarote jezuitov kot prav i vzrok ukazov iz Madrida, bi jih morali izpolniti, kakor jih tudi izpolnjuje vicekral j sam. Nimaš tedaj povoda še o čem dvomiti. »Pa naj si bo, da so jezuiti v Španiji izdajalci domovine in zarotniki proti kralju , kaj so vendar zagrešili njih bratje v državic i Peru.? Zakaj naj preganjamo uboge misijonarje iz krščanskih občin, ki so jih zasnovali in ustanovili v pragozdih ? " »Kralj ve kaj dela in njegova povelj a iz Madrida tako ukazujejo, in konec besedij ! Ne bi bil mislil, da se boš tako zavzel z a jezuite, ko so te vendar z psovanjem i n sramoto zapodili iz svojega zavoda La Paz .l) „Res je,” odgovori Jožef nekako ne voljno, » maščevati sem se mislil sprva na d njimi, a priznati moram, da me je vaš a resna volja zelo omehčala . Ker mi pa zatrjujete, da se morajo izpolniti kraljevi ukaz i čeprav dvomim o njih resničnosti — naj bo! " „Vso odgovornost prevzamem jaz,” reč e stric Gomez in potolaži tako mladeniča. 2. Kraj prepada. Tako je govoril stric Gomez s svoji m vnukom kraj propada ; kamele so pa počivale na pripravnejšem prostoru ne prav tik propada. Lopez, eden izmed spremljevavcev omeni, da je že čas oditi, če hočejo prit i še pred nočjo v Santa Kru.z. Gospod Gomez takoj zaukaže pripraviti vse za odhod. 2 ) Tako se je imenoval kraj, kjer so imeli jezuit i svoj zavod . — 1 1 ,Lopez, jezdite naprej, jaz in moj vnuk, p a 2a vami! " „Spomnimo se Boga in Njegove vse, mogočnosti,” reče Lopez . „Vselej, kadar sem jezdil tu mimo, sem zmolil očenaš z a srečen izid . ” Takoj se odkrije Gomez, moli naprej, popotniki mu pa odgovarjajo ter se prerni kajo počasi dalje po tako ozki poti, da s o mogli hoditi njih živali le druga za drugo. Kmalu so dospeli do najnevarnejšega kraja . Velikanska, proti nebu moleča skalnata stena se je potisnila tako blizu prepada, da j e bilo le kornaj za dva črevlja prostora med njo in globočino, ob katerem so morali iti naši potniki . Nobenega zida, nikake ograj e ni bilo nad tako nevarnim prepadom. Le en sam korak napačen — in izgubljena st a jezdec in žival v brezmejni globočini . Z nekim posebnim strahom jim je polnil src e šum deročega potoka, ki ga je čulo iz preaada le uho, a niti bistro oko ni moglo videti penečih valov. Pa da bi bila pot vsaj dobra in ravna, čeprav tako ozka ; toda pe 'ala je navzdol kot po strehi in na nekaterih krajih je spodletela noga pri vsak i ;stopinji . „Ali smo že prehodili najnevarnejši kraj?” vpraša gospod Gomez . „Na kraj prepada, kjer je najnevarnejše , pridemo še le v par minutah,” odgovori Lopez. 12 — „Bog se nas usmili! Skoraj bi bilo pametneje, da bi bili šli po daljši poti, o kateri si nam pravil . ” „In prišli bi v Santa Kruz še le v treh dneh, gospod. Kako se naj pa obrnem z živaljo na taki poti? Naprej moramo! Le pogum ; še nikdar se mi tu ni spodtaknil a žival in pripetila kaka nesreča . ” „Pa vsaj razjašimo živali in jih vodimo za uzde,” reče vnuk Jožef stricu Gomezu . » Bog ne daj!" se oglasi vodnik Lopez ; » živali hodijo varnejše in gotovejše kakor ljudje, ker se jim ne vrti v glavi. Le dobro se držite in ne glejte v prepad ; v slučaju pa, da se žival spodtakne, skočite urno ra z sedlo; zato držite noge v stremenih tako, da z njimi ne obvisite, mladi gospod! " Tako je opominjal in svaril Lopez, te r jezdil dalje, drugi pa za njim . Pot se je bolj in bolj ožila, in stali so pred skal o strmečo nad brezdnom, raz katero je drl šumeči potok v globočino in pršil z drobnimi, kapljicami ozko stezo pod tkalo, po kateri so morali naši potniki . „Tu je najnevarnejši kraj, ki ga tud i imenujejo „kraj čarovnic”, reče Lopez ; » le glejte, kako lahko se gre!" Ostali so pri držali svoje živali in postali nekaj časa, nji h vodnik se pa skloni in previdna žival j e stopala oprezno po mokrih tleh, ter srečno" prenesla svojega jezdeca pod skalnatim obokom na varnejša tla . Gospod Gomez - 13 mu je sledil na svoji živali bled in propade n kakor bi ne bilo kapljice krvi v njegovi h žilah. In kako bi tudi ne prebledel, saj j e zrl smrti v oči ter se že kesal, da je obljubil preganjati in uničiti misijonarje, ki so delovali med Indijanci, pa tudi sarn seb i govoril kot malo prej njegov vnuk Jožef , da pri takem podjetju človeku vendar še n e kaže umreti. A Gomez je bil preponosen, da bi ga odvrnila vsaka težava izpolniti kraljeve ukaze, zlasti pa, ko se je nadjal obilega plačila po končanem delu in prestanih težavah. Z neko drznostjo skuša zadušiti glas vesti, obrne svoj pogled od prepada pri prehodu najnevarnejšega kraja i n izgovarja zadnje besede očenaša . Glasu vesti pa stric Gomez ni moge l zadušiti tako lahko kakor njegov vnuk Jožef . Vso pot kraj zevajočega prepada je moli l in prosil Mater božjo in angela varuha z a srečen izid. „Sern H vreden take milosti?” si je mislil, ko je stal pred najnevarnejši m krajem ter se spomnil daleč v preteklost nazaj in se domislil z nekim obžalovanje m svoje trmoglavosti in neuboglivosti, ki st a ga primorali zapustiti samostan. Zivo m u stopi pred oči podoba osivelega opata i n zdi se mu kakor bi ga slišal iznova govoriti in opominjati rekoč : „Ljubi rnoj Jožef, pazi, da te prevzetnost in trmoglavost n e pogubita in uničita !” In takrat je bil skleni l se maščevati nad ubogimi jezuiti, ker si je - 14 domišljal, da so mu storili veliko krivico . Kako bo pa z njegovo duša? Spodrsne naj žival, ki jo jezdi, in zletel bo v globočino , odkoder se ne vrne nikdar več, ampak razleti in razbije ob skalovju ter izdihne svoj o maščevalno dušo. Vsakemu človeku, še tako trdovratnern u hudodelcu se omehča srce pred bližajočo se smrtjo, tako tudi našemu Jožefu . Pri pogledu v prepad ne pozabi samo maščevanja, ampak- se tudi živo kesa svojih gre hov in slabih dejanj ter sklene pri prv i priložnosti se skesano izpovedati. Med tem sklepom pa goreče moli k angel ju varuh u in Materi božji ter se zaobljubi kupiti težko voščeno svečo Mariji v čast na oltarju samostanske kapele Ko je pa še izdihnil par krat k sv. Jožefu, svojemu patronu, mu je postalo lažje pri srcu, kar je tudi njegov a sreča ; saj je le malo manjkalo in poginil i bi skoraj vsi v prepadu . V hipu, ko se je gospod Gomez sklonil , se mu spotakne žival in sproži nekaj kamenja, ki je padalo z močnim ropotom v pre- pad, in vstrašilo Jožefovo žival tako, da s e je vspela na zadnje noge, in groza — že je letela v prepad, ker ji je zmanjkalo svet a pod prednjimi nogami, ko se je zasukal a in stala na zadnjih nogah . Kako mu je bilo mogoče skočiti še pravočasno raz sedlo si mladenič ni mogel nikoli raztolmačiti. Stisnil se je k steni in umaknil kopitom prestrašeno — 15 cepetajočih živali, ki jih kar pomiriti nis o mogli. Smrtni strah je izvil vsem iz prsi klic : „Jezus Marija, pomagajta nam !” s tak o rv noč jo, da so prevpili šumenje deroče vode . Se dvoje živali je radi zmedenosti in plašljivosti zdrčalo pred njegovimi očmi v grozn i prepad, ostale so pa jezdeci polagoma po mirili, in čez nekaj časa premagali zmešnjavo , strah in nered. Smrtno bled in prestraše n se je tudi gospod Gomez končno odpočil , zavel in lažje dihal ; tudi žival je popolnoma umiril in obvaroval pogina ; toda ni si upal je zasesti in jezditi naprej . Sklonjen je lezel naprej, žival pa vodil za uzdo za seboj. Tudi Jožef je lezel sklonjen v dve gubi, i n vsi ostali vojaki so mu sledili ter vodili kakor Gomez živali za uzde za seboj, te r srečno prelezli najnevarnejši kraj in prišli na varen prostor, kjer jim ni več grozi l strašni prepad . Odpočili so se strahu in groze, ter dihali prosteje, šele, ko so zagledali velik i n lep gozd z širokimi peresi starih palm in z mogočnimi debli proti nebu molečih košati h dreves z razprostrtim vejevjem, po kateri h se je ovijal zeleni bršljan in druge rastline ter vabile trudne potnike k sladkemu počitku v svojo senco . Le Jožefa je prevzel strah tako, da se ga ni mogel otresti zlepa in ni mogel občudovati krasote narave, k i mu jo ravnokar nudi pred njim se razprostirajoči gozd . Tam v daljavi okoli samostana, 16 v katerem je bival le nekaj časa, je vide l le mala, v rasti zaostala drevesa, pa tud i drugod so ga obdajali le sami borovci , tanke jelke in visoke smreke . In že so bili blizu vznožja gorovja, čutili vročino ondotni h krajev, ter se nehote napajali in naslajal i nad prijetnim vonjem raznovrstnih cvetlic . Pa tudi ostalim potnikom nikakor še ni hotel izginiti strah z obraza, začuden o so pogledovali drug drugega in nihče se n i upal vprašati se je li še kdo ponesrečil in našel v prepadu žalostno smrt. Ko pa je prišel zadnji vojak, so se postavili v vrsto in izprevideli, da razen dveh živali niso ničesar izgubili ; izmed ljudi se pa tudi nihče ni ponesrečil . »Je li resnica!" vsklikne nekako zavze t gospod Gomez ; »mislil sem -da. vas gotovo polovico izgubim ; živali, ki sta se ponesrečili, že pozabimo in nadomestimo . Naprej ! Santa Kruz se počijemo in pozabimo na strah. " Gospod Gomez in njegov vnuk Jožef sta jezdila nekaj korakov pred ostalimi vo jaki, in Gomez reče šaljivo Jožefu : „Kakor vidim, imaš pač malo poguma, ker si tako prepaden. ” ,,O stric, za vse zlato in srebro svet a bi sedaj ne hotel stati pred sadnim stolom ! In samo Materi božji se imam zahvaliti z a srečno rešitev in odkrito varn povem, da - l 7 sem se zaobljubil popolnoma pozabiti n a vsako maščevanje. " „Z nami moraš, kraljevim ukazom s e ne smeš protiviti! Da se pa pomiri tvoja vest, ti hočem povedati, da potrebujemo tvoje moči le v neznatnih stvareh . ” „Za ogleduha . ” „Samo za varuha misijonarskih kron i n zakladov. Kraljevi namestnik prav modr o ravna, ko se prepriča o premoženju teh gospodov, predno jim kralj prepove hoditi p o misijonih . In tudi naš trud ne bo zastonj , ampak obilo poplačan. Par tisoč denarjev mi gotovo prav pride, saj drugače ne more m poplačati dolga, ki sem ga napravil radi tebe, ko si študiral. Spoznaj ves položaj , bodi previden in ne opazuj samo samostanskega zlata, ampak skušaj tudi zvedeti z a vire, ki jim donaš'ajo toliko bogastva. Prepričan sem, da imajo misijonarji gotov o skrivne zlate žile in rove, odkoder dobivajo tako množino zlata in zajemajo svoje bogastvo. ” „Brez dvoma je kaj takega last kralja samega,” reče Jožef. „In za tako delo bi poslali sposobnejšega kakor sem jaz zaka jne zvitega in prebrisanega Lopeza? ” „Gotovo je Lopez zvitejši od tebe, ” odvrne stric. ,,Ali pa ne uvidiš, da bi se misijonarji Lopeza ogibali, ker jim že njego v pogled razodene ves načrt in vso nakano , — vtem ko tebi popolnoma zaupajo . 2 - 18 - Ko si pa kos svoji nalogi, jim takoj razodenem in razglasim kraljevi' ukaz. In kaj misliš, sam kraljevi namestnik mi j e obljubil desetino vsega premoženja in bogastva, ki ga vzamemo misijonarjem . Vse je ležeče na tebi, in prav lahko pridobi š zopet prejšnji sijaj in slavno ime naši stari rodbini. Ce me račun ne vara, se v kratkem dvigne iz razvalin naših prednikov na obal i reke Ebre lep nov grad, mnogo lepši kakor prejšnji . " „Seveda, tako bi se izpolnile moj e sanje,” reče vnuk in oči se rnu zabliskaj o polne ognjevitosti . » Pač se izplača poskusiti , čeprav meni vsa stvar nič kaj ne ugaja . Kaj takega bi si skušal pridobiti na dru gnačin . " „Drznost je veljala le za časa vitezo v in naših prednikov ; sedaj pa gospodari previdnost in zvijača . — Toda glej, svetlik a se, takoj smo iz gozda, in v kratke m dospemo v Santa Kruz. ” 3. Pri Alkaldih v Santa Kruz . Santa Kruz je bilo mesto v pokrajin i Siere in je štelo dvajset tisoč prebivalcev. Razprostiralo se je deloma v dolini, delom a po gričih, ki so obdajali dolino in se znižavali proti nji. Okoli mesta so rastle kavin e in sladkorne rastline ter prinašale mest u obilo dohodkov in dobička . Sploh je mesto — 19 — izgledalo kakor velika vas, saj ni bilo mo gočnih stavb in palač, ampak samo priprostejše hiše, postavljene semintja, pri vsak i pa velik vrt z raznim sadnim drevjem. Le na trgu sredi mesta, kjer se je vzdigoval a lepa katedrala na eni strani ceste in mogočn o kipela proti nebu, last jezuitskega samostana na drugi strani ceste, je bila še le oblika pravega mesta, k čemur je posebno pripomoglo županovo in vladno poslopje, pa tud i vojašnica na obeh straneh ceste . Ave Marijo, je zvonilo, ko je dospe l Gomez v mesto s svojilni vojaki . Ljudstvo je klečalo kar na trgu in molilo angelovo češčenje. Tudi Gome in njegovi vojaki so z se odkrili in molili. Sli so naravnost k vojašnici. Vodnik Lopez je izpregovoril nekaj besedi s podčastnikom, in vojaki- so šli v sobe, da se odpočijejo. Gospod Gomez se pa ustavi pri županu ter mu izroči priporočilno pismo, ki mu ga pošilja sam podkralj . Zupan in predsednik mesta Santa Kruz prebere pismo ter ne ve kako bi se skazal bolj prijaznega in uljudnega ravnokar došlim gostom. »0 gospod Pedro, danes ste moj gost, " reče kar najuljudneje ter se prav spoštljivo prikloni. „Na razpolago sem Vam z vsem svojim premoženjem, pa tudi z vso mestno posadko ali vojaštvom seveda le kakih 200 mož po številu, ki pa popolnoma zadostuje v obrambo mesta proti nadležnim Kirigvancem . 2* - 20 - Mojos in Kikvitos, teh dveh indijanski h plemen, se ni nam prav nič bati, odka r delujejo med njimi očetje ali rnisijonarj i družbe Jezusovega srca . Pa menda nimate nikakih ukazov od Njegove Vzvišenosti pod kralja zoper gospode misijonarje? Tak o nekako se sliši in govori . " „Opravka imarn med Kirigvánci,” reč e Gomez z nekim strahom na obrazu. „Je mogoče, da dobim v ta namen od misijonarjev kakih tisoč ljudi plemena Kikvitos , med katerimi delujejo z izrednim uspebp m gospodje misijonarji, kot spremstvo in pomo č proti Kirigvancem? ” „Ne verjamem. Mislijo namreč, kar j e tudi res, da bi steni le škodovali krščanskim občinam, za katere so toliko trpeli in s e mučili, predno so jih privedli do spoznanj a sv. vere. Tudi ne puste, da bi si mi najel i Indijance za vsakdanje delo, še manj p a trpe, da bi hodili delat v pokrajino Potozi, kjer se nahajajo kraljevi rudniki.” Tako je gospodu Gomezu hitel praviti župan al i alkalde, kakor so ga imenovali tamošnj i prebivalci v svojem jeziku . „No, kake koristi ima kralj in njegov i zvesti podložniki od teh pokristjanjenih In dijancev?” reče Gomez . » Govorite in mislite',' kakor vsi imenitnejši možje našega mesta, in res bi bil o vsekako dobro, da prepuste tudi nam kaj gospodje misijonarji, da imarno tudi mi -2 1 kake koristi od Indijancev ; pa saj jim ne puste še s prodajalci in trgovci občevati . Ze večkrat smo se pritoževali pri oblaste h in prosili kralja, naj prekliče nekaj misijonarskih predpravic, 'ki so jim jih dovolil i razni njegovi predniki, pa brezuspešno. " „To se mora nehati,” pristavi gospod Gomez Pedro z neko resnostjo . »Indijanci, plemen Mojos in Kikvitos, morajo delati v mestnem nasadu in kopati v kraljevih rudnikih v krajini Potozi . Pred vsem mi pa morajo pomagati proti Kirigvancem . Kaj mislite, koliko mož bi dobil pri Kikvitih? " » Kakih pet do šest tisoč, pa izurjeni h vojakov; saj jih je vseh ljudi skupaj do trideset tisoč ;" odgovori mestni župan. „Toliko!? — Potem se misijonarji pa č lahko protivijo kraljevim ukazom ! ” ,,Prav lahko! In brez vsake težave s i podvržejo mesto Santa Kruz z vso okolic o tostran Kordiljerov ter je proglasijo samostojnim in neodvisnim od vsake oblasti. Le par sto mož, ki zasedejo prelaze in pota v gorovju ter zabranijo vsak dohod kraljevi vojski, ki naj bi potem skušala po močvirjih in gosto zaraščenih gozdih priti v mesto. A jezuitov se ni bati, so preveč vdani podložniki in dobri ljudje, pa tudi pokristjanjenih Indijancev ne, dokler jih vodijo misijonarji, ki skrbe za nje prav po očetovsko . - 22 - Indijanci jih pa tudi ljubijo in spoštujejo kakor prave očete in dobrotnike svoje. " „Kaj pa, če jim kralj misijonarje odvzame in prestavi?” reče gospod Gomez i n opazuje alkalda postrani. „Seveda pošlje jim mesto misijonarjev druge duhovnike — ” »Nevem kako bi bilo," pristavi resn o .alkalde in zmaje z rameni . »Jezuitje bi se gotovo ne protivili in upirali kraljevi želj i in njegovim ukazom, ampak Indijanci — ? Prišlo bi gotovo do krvavih bojev, in mi, mestni prebivalci se gotovo bojimo takega ukaza. Kako naj se branimo in obvarujem o ljutih Indijancev? Pa menda vendar ne prihajate s takim ukazom, gospod Gomez? " reče alkalde ves prepaden in smrtno bled . „Le pomirite se. Samo proti Kirigvancem moram. Ujetniki morajo v kraljeve rudnike, pa tudi za delo v mestnih nasadih jih rad pustim precejšnje število. Prej pa dajte meni in mojemu vnuku vodnikov, k i nas dovedejo v bližnjo Kikvitansko vas, kjer je sedaj misjon„ V kraljevem imenu popro sim tarnošnje prebivalce za-pomoč, in gorj e misijonarjem, ko bi se drznili nasprotovati kraljevim ukazom ! ” » Pokažem vam jutri sam pot čez Kordiljere, ko se nekoliko odpočijete od trud a in težavne poti. Je pač kakih petdeset u r do bližnje Kikvitanske vasi in tudi pot zel o slaba, skoraj vedno po gozdu . Sam se še nisem nikdar udeležil misijona, zato pa - 23 poprosim očete v samostanu, da nam daj o zanesljivega vodnika . " „Upam, da se gospodje ne bodo branili uslišati naše prošnje . Poslal sem namreč takoj svojega vnuka v samostan, ki na j prosi vodnika, in le čudim se, da se še n i vrnil. — A glej! je že tu.” Gomez predstavi svojega vnuka mestnemu županu ali alkald u in vpraša : » Kako je, Jožef ? Očetje se menda vendar ne branijo kraljevemu poslancu dati vodnika, da kaže pravo pot? " »O ne, stric. Prav prijazni so bili go spodje, samo prosili so, naj ne jemljem o seboj vojakov, ki bi vso stvar, za katero s e Indijanci ravnokar pripravljajo, le motili . " „Zakaj se pa pripravljajo?” vpraša go spod Gomez. ',Za praznik sv. Rešnjega Telesa . " „In kako!” vsklikne alkalde. „Moram enkrat videti ! Saj je vse tako lepo in mično ! In kakor sem že rekel : idem z vami brez ugovora. Prav veseli me gledati z vami procesijo sv. Rešnjega Telesa pri Kikvitih . ” 4. Oče Martin. Kakih 400 km od mesta Santa Kruz oddaljene proti vzhodu so bile semtertja naselbine in vasi Kikvitanskih Indijancev . Posamezne vasi so ločili drugo od druge po več ur dolgi gozdi in razno gričevje, po katerem so bila pa še precej dobra pota, - 24 ki so vodila od vasi do vasi, da so Kikvi tanci brez težav občevali med seboj . Veliko slabša so bila pota iz mesta Santa Kruz v njih pokrajine in naselbine, kamor je hote l gospod Gomez s svojim vnukom in mestni m županom. Gotovo bi ne bili prišli nikda r do Kikvitancev, da niso dobili v samostanu vodnika skozi pragozd . In dospeli so še pred solčnim zahodom v prvo kikvitansko vas, ki se je razprostirala v lepi dolinici, katero je obdajal kroginkro gmogočno zaraščen gozd . „San Joze!” vsklikne vodnik in pokaže na cerkev in hiše, med katerimi je bilo toliko sadnega drevja, da je izgledala vas kakor majhen gozdič. „Skoraj še nisem videl lepše vasice v življenju,” reče ponosno gospod Gomez . »In kako lepo lego ima." Dolina je odprta in mora biti zelo rodovitna ; misijonarji so pač prebrisani in bistroumni ljudje, " pristavi alkalde. »Ko sem bil še majhen deček, ni bil o tu tako lepo in prijazno kakor sedaj," s e oglasi vodnik Indijanec . ,,Razprostirali so se mogočni gozdi z debelimi drevesi in nizki m grmičevjem na krajih kjer ni bilo dreves ; ob potoku pa je bilo samo močvirje. Le našim dobrirn očetom misijonarjem se imam o zahvaliti, da so uredili vse tako lepo : posekali so drevesa, iztrebili grmičevje in na pravili vodi pravo strugo, nekaj jo pa — 25 - odpeljali in porazdelili po travnikih ter tak o osušili svet. Seveda smo morali pomagat i in delati tudi mi ; a brez misijonarjev bi n e bili dosegli ničesar, in morali bi še sedajstanovati v votlinah in podzemeljskih rovih ukor zverina v gozdu . Učili so nas osuševati travnike, kjer sedaj pasemo svoje črede , obdelovati polje in sejati različna žita, ka r nam služi v tečno hrano, in saditi sadn o drevje, od katerega dobivamo sladko sadje . Zidali so nam tudi lepe hiše, stanovanja in krasne cerkve, kakršne so v mestu Santa Kruz — in kako bi se divili in čudili lepot i in krasoti cerkva sv. Ksaverja, sv. Ignacija in sv. Mihaela, ki stoje za onimi griči! " Tako se je razvnel skoraj vedno mol čeči Indijanec ter jim govoril in pravil o del u in napredku in hvalil neprestano očete misijonarje. In tako so šli polagoma v dolino i n dospeli do nasadov, kjer je delalo neka j Indijancev, ki so spočetka le s straho m opazovali prihajajoče Spance . Ko pa spoznajo njih vodnika Indijanca, ki jim je za klical, da vodi goste očetov misijonarjev, so šli nekateri takoj v vas oznanit njiho v prihod. Indijanski deček, kako leto mlajš i od Jožefa, pa jim prinese sladkega sadja . „Vzemite gospodje, limone, pomaranče , datelne !” jim ponuja deček v slabi španščini . ,,Vse je iz vrta našega dobrega očeta Martina in močno sladko. Vzemi, mladi gospod, - 26 to-le oranžo, ki sem jo vtrgal z dovoljenje m očeta Martina! " Jožef Gomez pogleda strica, in ko m u ta pomigne, da mora biti zelo prijazen z Indijanci, vzame mu ponudeno sadje te r vpraša malega Indijanca : » No-kako ti je ime brate?" „Brat?” ponovi začudeno mali lndijanček in primerja v duhu svojo slabo oblek o z bogatinovo ; saj so nosili vsi Indijanci l e samo priproste halje ali sešita ogrinjala, k i so jim,, segala do kolen, in bila brez rokavov. Španski mladenič pa je bil oblečen v žametovo sukno z zlatimi gumbi. Imel je tudi lepe suknene hlače in primerne črevi j e s svitlimi ostrogami na nogah . „Brat?” je še ponovil Jožef ; in pristavil : »Saj te razumem, dobri oče vam je pa tudi že povedal, da smo belokožci in rdečekožci bratj e med seboj, ker imamo vsi skupnega očet a v nebesih ." » Ime mi je Ignacij, in pra v veseli me, da ti smem streči," odgovori lndijanček, in oči se mu veselja zaleskečejo , ker ga je tujec tako spoštljivo nagovoril . » Pokaži nam tedaj misijonarska stanovanj-g, Ignacij!" reče gospod Gomez, in ž e so Spanci - jezdili korakoma v vas, deče k Ignacij pa je skakal veselo pred njimi. Na poti v vas so jezdeci opazovali lične hišice sredi vrtov, se jim divili in čudili, saj tako ličnih niso videli še nikjer, tudi v svoji domovini Španiji ne . Prišli so sredi vasi, kjer - 27 je stal velik križ, okoli križa pa mnogo Indijancev zbranih v pobožno molitev, k i jih je le prav malo motil prihod Spancev, kateri so jezdili naravnost do hiše misijonarja in se tam ustavili. Nasproti jim pride velik prileten mož , ki ga pa starost, delo in vročina še pra v nič niso upognili in ne zapustili nikaki h posebnih znakov dolgega zemskega bivanja . Toda Indijanci se niso prav nič veselil i Spancev in njih prihoda saj jim niso nikdar prinašali veselih novic in dobrih poročil . Vendar jih misijonar sprejme najuljudneje . Ko pa spozna alkaldo ali župana mest a Santa Kruz in kraljevega poslanca, jih sprejm e kot kralja samega. Spanci so se pa izgovarjali in ogibali odkritosrčnega razgovora . » O dobri in sveti oče Smid!" krič i alkalde, „prav veseli me, da dobimo ravno vas doma. Ze zdavna sem si želel ogledat i natančneje vaše delo in slišati glasove inštrumentov, ki jih izdelujete tako spretn o in lepo. Dovolite, da vam predstavim gospoda Petra Gomez in njegovega nadebudnega vnuka Jožefa, vam pa gospod Gomez, kraljevi poslanec, gospoda misijonarja Martina Šmid, katerega spretnost, umetnost in svetost slovi kot nekaj nenavadnega, nadnaravnega . ” Gospod Gomez je stopil vtem raz konj a ter se priklanjal kakor res pravi prijatelj , zakar se je pa gospod misijonar le malo -28 brigal, pač pa si mislil : »Kraljevi poslanec — kaj vendar hoče? Nič kaj dobrega ne slutim ; pa kakor je božja volja! " Take in enake misli so rojile častitljivemu možu po glavi, ko so gostje sedal i 3 mali uti pred hišo za mizo. Indijanci so 3 tem poskrbeli za konje . Postregel jim j e s sadjem, kruhorn in steklenico vina, katerega so misijonarji rabili samo pri daritvi sv. maše. Gospod Gomez je opazoval iz trdega lesa umetno zrezlane kozarce . „Gotovo vaše delo, gospod rnisij9nar, ” reče Gomez s prisiljeno prijaznostjo. „Clovek si mora znati pomagati,” odgovori prijazn o s smehorn krog usten gospod misijonar. „Kozarci iz Evrope stanejo preveč, pa tud i pobije se jih mnogo. Da pa imamo iz česar piti, napravim take posode, ki nadornestujejo kozarce . ” „Saj srebro iz rudnika Potozi venda r ni tako drago,” pristavi alkalde . » Pošljem vam par ducatov srebrnih kozarcev . " „Srebrni kozarci pač ne pristoje na m ubogim misijonarjem ; le kot kelihe za daritev sv. maše jih rad vzamem . ” » Reveži," ponovi Gornez z škodoželjnitn nasmehom. „Podkralj mi je o vas še pred nedavnim časom drugače pravil . Prosim, koliko časa pa že delujete kot rnisijona r 3 najbolj oddaljenih krajih našega Veličanstva, mogočnega kralja?” » Sedemintrideseto leto ." - 29 „Sedemintrideset let! Morate že dobr o vedeti in biti poučeni o vsem misijonarske m premoženju in posestvu. Vsakemu gostu pa tudi ne daste takega vina v lesenih kozarcih kot nam, gotovo imate posebne namen e ali vzroke zato,” reče Gomez zaničljivo. „Brez opravičevanja, vas že razumem, ljub i očka v kako vam je že ime? ” „Smid, vaša milost . ” » Šmid, to pa ni špansko ime ; tudi gotovo niste Spanec! " v » Švicar sem ; saj navadno delujej o Svicarji in Nemci kot misijonarji med Indijanci v severni Ameriki . " „Zdi se mi, da smejo v našem kraljestvu le Spanci bivati ; kaj mislite vi alkalde?” se obrne in vpraša župana. „Že od nekdaj so med ,” misijonarji inozemci, ker nimajo zadosti Spancev za tak o veliko kraljestvo kakor je naše. Tako j e bil tudi ustanovitelj in prvi misijonar, ki j e začel delovati med Kikvitanci, inozemec i n sorojak gospoda očeta. Imenoval se je Jožef Arks, svet, pobožen mož, ki je z čarom i n milobo svoje godbe privabljal divjake i z gozdov, jih zbiral krog sebe in nastanil p o teh vaseh . Podelila se mu je tudi špansk a domovinska pravica in špansko ime, kar p a sedaj ni več tako strogo," je govoril alkalde . ,,In tako imamo tukaj misijonarja z imenom Smid iz dalnje Švice . Gorata dežela — 30 — z velikimi gozdi, v katerih žive medvedj e in volkovi. — ne?" vpraša Gomez. „Res so veliki gozdi in velikansko gorovje, a o medvedih in volkovih nisem nikdar slišal v svoji domovini. Vsaj, kjer mi je tekla zibelka, je prijetna vasica poln a sadnega drevja. Na planinah pa se pasejo mnogobrojne črede molznih krav. Krasen pogled se odpira v daljavo črez jezero, kje r mole proti nebu ledeniki svoje snežnobele glave, na katerih se svetijo in blišče solnčn i žarki kakor pravo čisto zlato.” In starčku se zjasni obraz in zasvetijo oči, ko se spomn i mladih let, ki jih je preživel v ljubi domovini . Opazil je Gomez starčkovo veselost , zato reče : » Gotovo bi bilo vam v največj e veselje, ko bi mogli preživeti zadnje dn i življenja v krasni domovini . " „To bi bila za rne čaša bridkosti, ki bi jo rnoral piti zadnje dni življenja, ko b i se moral ločiti sedaj od ljubih mi Indijancev,” odgovori starček solznih oči . »Tu, kjer delujem, želim tudi umreti dotlej pa moliti s svojimi otroci in prositi Boga še lepše domovine, ki jo najdemo gotovo tam gor i v nebesih . " Do solza ginjen poda alkalde starčk u roko. Tudi ponosni in prevzetni Gomez s e nekoliko gane in omeči ter je v nekaki zadregi. Slikal si je namreč misijonarje popolnoma drugačne, častihlepne, hrepeneče po bogastvu ; a prepričal se je in tudi bral — 31 v starčkovih očeh, da so nameni, ki so jih gnali med Indijance, blagi in prav nič po svetni. Ko so se možje resno pogovarjali, j e pa indijanski deček pomignil malemu Spanc u Jožefu, naj gre žnjim, da mu hoče nekaj pokazati. „Idi,” mu je šepnil v uho »in poglej naše ptiče! " Prav rad uboga Jožef malega Indijanca ; naveličal se je že bil poslušati prisiljeno besedičenje mestnega župana alkalda, š e manj pa mu je ugajal pusti stričev obraz . Neopažen se tedaj zmuza iz ute v hišo k Indijancu in odtam v vrt. Kako se čudi, ko ugleda v raznih kletkah in ptičnicah mnogovrstne ptice. Papige, rdeče, rumene, srebrno sivkaste, zelenkaste so se priklanjal e z debelimi glavami ; pa tudi drugih ptičev, ki žive le v posebnih krajih, ni manjkalo . In kakšno vpitje, ščebetanje in Molenj e je nastalo, ko so ugledali prijazni ptički Ignacija ; saj jim je navadno le on potresa l živeža vsaki dan. Tudi sedaj jim je daja l orehov in drugih takih stvari ter učil mladega Spanca, da mora človek biti previde n in pazljiv. „So nekateri, zlasti med zelenimi , ki prav radi in pošteno primejo za prst, č e ne pazim. Kateri pa tebi najbolj ugaja?” ga vpraša končno . Jožef premišlja, ogleduje, saj so vs i tako lepi, in se vendar odloči za modrorumenkasto papigo, arara po imenu, ki se - 32 rnu je videla izmed vseh najlepša . »Ta je tudi lepa," reče Ignacij „a meni se še bolj',, dopade anale živordeča, z zelenim repo m in rjavkastimi perutnicami . ” Prišla sta do druge kletke, v kateri so ' skakali ptiči z dolgimi kljuni in pokriti z raznim lepim perjem ; razodel rnu je, da taki ptiči žive edino le v gorkih krajih i n nižavah, nikakor pa ne v gorovju in višinah . Tudi golobe je občudoval in se jim divil , saj takih ni še nikdar videl tako lepih i n raznobarvnih . Ptič iz severnih krajev ga j e tudi močno zanimal. Nad vse so se mu p a dopadli mali kolibri . Ni se mogel dosti na čuditi njih lepoti, urnosti in spretnosti, ko so se skrivali in letali v kletki po stebli h cvetic, katere jim je moral Ignacij nadomestiti vsak dan s svežimi . Kakih petdeset vrst jih je bilo, morda še več, in deček ka r ni mogel uganiti, kateri je najlepši . „Ta-le z višnjevo barvo je najlepši! ” je zgovoril hitro, pa takoj pristavil : „Ne , onile zelenkasti z zlatimi pikami, ali pa on i rdečkasti z črnomodrimi peruti, ali pa oni rumenkasti, ali oni višnjevi z črno kapic o na glavi, ali oni v kotu z lepirn repom j e najlepši. Kako so vsi lepi! Vse vzamem seboj, če — pa raje ne govorim —, čem u pa so vam vsi ti ptiči? Gotovo jih prodaj a gospod oče za visoke vsote denarja in zlata v razne kraje.” - 33 - Indijanček ni poznal ,denarja, zato pa etudi ni razumel mladega Spanca, ampak g a le opazoval, kako se je ta veselil lepi h ptičev. Vpraša ga, če hoče iti jutri žnjim na lov, ker še marsikaj manjka za procesijo sv. Reš'njega Telesa . „Prihodnji teden praznujemo velik praznik, dan sv. Rešnjega Telesa,” reče Ignacij , »in spremljamo skozi vas Boga, ki je vse tako lepo ustvaril in uredil. Deklice spleto vence iz cvetic in sadja ; dečki nalovim o ptičev, odrastli kot vojščaki pa v gozd u divjih živali. Moj oče so že vjeli velikega leoparda, stric pa mladega jagvarja. Jutri ti pokažem vse in še marsikaj lepega bo š videl. " Jožef je hotel takoj z malim lndijanekom v klet, kjer so imeli divje vjetnike, a zapel je zvon in Ignacij je šel k večern i molitvi v cerkev, Jožef pa žnjim . 5. Večerna molitev . Gospod Peter Gomez je ravno misli l izpregovoriti o Kirigvancih, kar zapoje zvo n bližnje cerkvice, krog katere so se zbirali Indijanci k večerni molitvi . „Navado imam o skupno opraviti večerno molitev,” reče oče Šmida »prosim oprostite me kake pol ure . " Spanca sta pa tudi hotela v cerkev, ž e iz radovednosti in se pridružila duhovniku . Kako sta se čudila krasu in blesku božj e 3 -34 -- hišice sredi pragozda! Dvojna vrsta vitki h stebrov z lepo zrezlanimi in pozlačenimi vrhovi je delila ves prostor v tri dele . Stene so bile lepo okrašene in z živo barvo sli kane. Sredi cerkve je pa bil prostor, oder , kjer so se zbrali pevci in godci. In kako so se čudili Spanci, ko so zapazili gosli in razna druga godala . Najbolj pa jim je ugajal oltar, lepo zrezlan, poslikan in pozlačen, nad katerim so viseli razni venci spleteni iz lepo dišečih cvetlic . V oltarju je bila lep a podoba cerkvenega patrona sv. Jožefa z božjim Detetom in njegovo Materjo Marijo , ki je predočevala sveto družino iz Nazareta v delavnici. Vrh oltarja pa je bilo naslikano » božje oko," in gledalo milo na zbran o množico, vtopljerto v molitev. „Cerkev in oltar bi glede krasote popolnoma zadostovala tudi v našem velike m mestu,” reče gospod Gomez svojim tovarišem . „In vse to razen oljnatih slik, ki so ji h dobili iz Evrope, je naredil stari gospod sam,” pristavi alkalde. 0. Šmid se je napravil v svečeniško obleko ter v spremstvu dveh dečkov, Ignacija in še enega Indijančka, stopil pred olta r Matere božje, na katerem je gorelo neka jsveč, in začela se je večerna pobožnost . Zadonele so gosli z vso milobo v kratk i predigri. Nato so peli vsi navzoči vero s spremi jevanjern godbe kakor jih je bil naučil — 35 gospod misijonar. Pri besedah » čast Očetu, Sinu in sv. Duhu," pa so zadonele z mogočnim hrupom tudi pavke in trompete . Prvo polovico očenaša je pel vaški poglavar , drugo pa navzoča množica; ravno tako Ceščena Marija stem razločkoin, da ni pela vsa množica besedi, s katerimi je angel jpozdravil Marijo, ampak so zadoneli čist i angelski glasovi iz prs malih dečkov. Po vsakem odstavku sv . Rožnega venca so za peli skupno primerno pesmico . K sklepu so pa zadonele orgle, gospod misijonar j e dal blagoslov z Najsvetejšim, in večerna pobožnost je bila končana. Spanci so bili, močno ginjeni in nis o vedeli, ali naj občudujejo godbo in petje , ali se naj čudijo pobožnosti in vdanosti Indijancev. » Krivično in vnebovpijoče bi bilo uničiti tako lepe uspehe," reče ginjeno alkald e gospodu Gomezu, ko so se po večerj i spravljali spat . „Saj ničesar ne razdiram in . uničujem, ” reče Gomez. „Nadaljevati se mora ; bodo pa vodili Indijance drugi misijonarji, kar n i nobena težava, ko je že vse tako lepo urejeno ; saj so prve težave popolnoma premagane. ” ,,Samo pomisliti je treba, bodo li Indijanci poslušali in ubogali tuje misijonarj e kateri njih jezika, šeg in navad ne razumejo ? Staremu gospodu pa poči gotovo žalosti 3* - 36 srce, predno zapusti svojo čredo. Skupno prosimo podkralja, naj ne preganja v te jsamoti ubogih misijonarjev. Njegovemu veličanstvu v Madridu kralju saniernu pa n e more prav nič-škodovati teh par misijonarjev jezuitov, ki živijo mirno in zadovoljno med Indijanci, čeprav so se zarotili nji h bratje v Španiji proti kralju, o čemur pa zelo, zelo dvornim . " »Kaj nas to briga," odvrne jezno Gomez . »Kraljevi uradniki smo in izpolnjevati moramo njegove ukaze, se nam le zdi pra v ali ne, saj je za vsa dejanja odgovoren l e kralj . " » Gotovo je, da je za glavne stvari od govoren on ali njegov prvi minister ; pa tffdl nisrno nedolžni, in rajši takoj od stopim in popustim županstvo in predstojništvo mesta, kakor da preganjani uboge misijonarje in jim delam krivico . " „Radi mene storite, kar vam drago ! Tudi brez vas opravim in izpolnim kraljev e ukaze. Povem vam le še to : glejte, da ne poročate misijonarjem ničesar pred časom in ne uničite mojih načrtov, ker drugače vas zatožim kot veleizdajalca. Za sedaj, lahko noč!” 6. Poglavar Jago. O . Šmid je ustal še pred solnčnim vzhodom, premišljeval Kristusovo trplenje in - 37 - Mnogo molil . Še nikdar pa mu niso sto pile tako živo pred oči kakor danes besede : » Pripravljen bodi piti z menoj kelh trpljenj a in bridkosti." Ze včeraj se mu je dozdevalo , kaj pomenja prihod župana iz mesta Sant a Kruz in visokega kraljevega uradnika. Nič dobrega ni slutil in pričakoval. Da bi jih gnala sarna radovednost videti procesij o sv. Rešnjega Telesa pri Indijancih — in hoditi po tako nevarnih in težavnih potih, j e skoraj neverjetno . Spomnil se -je tudi nekega pisma i z Madrida, v katerem je že pred letom grozi l minister Aranda ubogim misijonarjem s preganjartjern. In sedaj se naj posreči brez vernemu in hodobnemu človeku, da zatr e Jezusovo družbo in uniči misijonarje v Spaniji za vselej ? Moti se, če misli, da pridej o znova misijonarji iz Evrope in nadaljujejo započeto delo med Indijanci. In kaj store moji otroci, ljubi Indijanci? Solznih oči s e je spomnil besed sv. pisma: „Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce na vse strani.” Gospod o. Martin je še klečal pred razpelom, kar nekdo potrka lahko na okno , ko se je začelo ravno daniti . Predno se j e pa v molitev zatopljeni gospod zdramil, j e bilo treba večkrat potrkati. Ko pa začuje trkanje, vstane takoj in stopi k oknu . » Gospod," se začuje tiho skozi okno, ,,oprostite da vas motim, še pred solnčnim — 38 — vzhodom ; povedati vam rnorarn nekaj in zato sem prišel sedaj, Basi se vi pogovarjate v molitvi z Bogom in vas motim. " „Si ti, moj ljubi Jago? Le hitro sem ! saj vrata so vedno odprta vsakemu moji h otrok. Veš pa tudi, da rni je največje veselje, te pri sebi imeti in se s teboj pogovarjati.” Prav dobro se mu je zdelo, ko ga je sprejel gospod tako prijazno ; in s smehom na obrazu stopi v celico, stanovanje misij'onarjevo, kjer mu je postregel gospod z jedjo in pijačo rekoč : „Sinko moj, jej, pij, pokrepčaj se in rnalo odpočij od dolgega pota, saj si hodil celo noč, predno mi pove š no-vice radi katerih si nastopil tako daljn o pot. Jaz še sedaj ne smem jesti ; kakor veš sem vas učil, da mora človek le tešč preje mati nebeško hrano, katero zaužijem pri daritvi svete maše.” »Tudi jaz bi jo rad zaužil," reče Indijanec, ,,in gotovo me boljpokrepča kakor vaš kruh in vino . O gospod, saj ste nas učili, da duša potrebuje več hrane kakor telo. In kdo naj hrani naše duše, če morate nas zapustiti vi in, vaši bratje? To je, kar me je gnalo, da sern hodil vso noč skozi velike gozde in prišel od cerkve sv . Rafaela k cerkvi sv . Jožefa k vam. Izmed vseh gospodov ste vi najstarejši ; sezidali ste nam krasne cerkve, napravili orgle, da pojo Bogu v čast, učili nas - 39 igrati violino in drugih umetnosti, zato p a vas tudi ljubimo in spoštujemo nad vse . " »Kako si moreš misliti kaj takega, Jago , da bi se morali kedaj ločiti in zapustit i drug drugega?" vpraša osuplo gospo d misijonar. „Moj sin Anton je slišal v mestu . Znano vam je, da je šel pred dvema letoma proti moji volji v mesto in dobil službo pri vaši h bratih . Pozneje je šel služit k nekem u Spancu, ki kupčuje z žganjem, kar ste p a nam vi strogo prepovedali. Pred kratkim časom je prišlo več jezdecev čez gorovje v mesto. Govorili so sprva, da nameravajo krotiti z vojsko naše sovražnike Kirigvance . Prišli so tudi k Spancu, pri katerem služ i moj- sin in pili žganje ter se upijanili. V pijanosti je izdal načelnikov namestnik , Lopez po imenu, da nimajo namena preganjati hudobnih Kirigvancev, ampak na s Kikvite in pa vas, naše očete dobrotnike i n prijatelje, zlasti se pa polastiti vašega zlata in bogastva, vas pa celo izgnati. ” »Kaj takega je slišal tvoj sin v mestu Santa Kryz? skoraj neverjetn,o ; gotovo ni razumel Spancev . " ,,Da, slišal je, in tudi španski prav dobro razume. Takoj pa, ko se je storila noč, je šel zdoma, hodil noč in dan te r prišel včeraj zvečer popolnoma izmučen i n utrujen k meni, ter mi razodel strašne španske nakane. Prepovedal sem mu niti besedice - 4 O ne ziniti nikomur o tem, tudi vašim mlajši m gospodom ne, dokler ne slišim vašega sveta saj ste vi najstarejši in najmodrejši gospo d izmed vseh . Da je moj sin govoril resnico se prepričate potem, ko pridejo k vata satn vodja konjenikov, alkalde in majhen prijaze n deček, ter se vam dobrikajo in laskajo . " „Saj so že tu l Včeraj zvečer so prišli ” odvrne rnisijonar poln začudenja . »Govorili so, 6. so prišli iz radovednosti videti Indijansko procesijo na praznik sv . Rešnjega Te lesa, kar se je pa tudi meni zelo čudno zdelo le iz same radovednosti videti, kako obhajaj o in časte ubogi misijonarji s svojimi Indijanc i v procesjah Boga, in nastopiti tako težavn o pot ter priti tam iz Španije k nam, — je skoraj neverjetno. " » Uvidite sedaj gospod, da je moj si n govoril resnico !" reče priletni Indijanec Jago . „Sedaj pa premislite in svetujte, kaj nam j e storiti, da jim prečrtamo hudobne nakane . Vso pot nisem nič drugega mislil kakor n a kak način bi jih prehiteli . ” » In, kaj si izmislil moj dragi Jago? " » Pravzaprav bi marali svetovati vi ; če vam pa drago, da svetujem jaz, tudi prav, pa poslušajte prosim . Spancem, ki so prišl i k narn kot ogleduhi, jrn dobro strezite d o praznika, da se ne moti sveta slovesnost. Proces je se udeležé vsi naši vojaki. Ko je procesja končana, in Najsvetejše že zaprto v hišici, ki ste jo naredili sredi oltarja, pri -41 metno Špance, jih zapremo in obdržimo kot poroke miru. Gotovo si potem ostali Spanc i ne bodo upali k nam z namenom začet i vojsko," » Ce so pa v resnici kraljevi poslanci , pa gorje nam," pristavi gospod in zmaje z glavo. „Ne, dragi moj Jago, kaj takega ne smemo storiti. Prisegli smo kralju zvestobo in udanost, in nikdar bi ne dopustil, da bi se rabilo orožje proti kraljevim ukazom , čeprav so krivični. Sicer pa tudi nič ne zamorete z vašimi pušicami z vso hrabrostj o proti orožju kraljevih vojakov .” ' „0 gospod, naše pušice v gozdu skoz i katerega morajo, če hočejo priti k nam, so še nevarnejše kakor njih gromeči pihalniki , zlasti če namažemo osti!s strupom . — Ali jim naj kar prepustimo lepe vasi in krasne cerkve, katere ste nam pomagali zidati, in jih pra v nič ne branimo? ” ',Kralj gotovo ni sklenil uničiti vasi i n cerkve, pa tudi podkralj ne, saj bi s tem sam sebi škodoval. Jago motiš se, gotovo ne gre za to ; morda zadene nas kaj posebnega, pa tudi o tem dvomim, da bi nam ukazali va s zapustiti in se od vas za vselej ločiti . Spanec je v pijanosti govoril, česar se sam ni zavedal. Le ne bojmo se brez potrebe ; dobro pa je moliti, da se vsemogočni Bog usmil i ubogih misijonarjev. " » Bojim se, da je Spanec, čeprav pijan , govoril vendarle resnico," reče žalostno Jago . — 42 — »Vas odpe!jajo, nas pa zasužnijo . In mi, ki ljubimo prostost, in srno vajeni življenja v gezdu kalr>r veseli ptički, naj lazimo p o luknjah kol krti ter kopljemo Spance m srebra! In če mislite, da se ne smemo bojevati proti pa zapustimo ta kraj, grem o daeč sto d;:„ proti vzhodu skozi brezkončne gozdove in močvirja, da Spanci ne bodo mogli za nami, in si poiščemo novih bivališč, postav l::o si nove hiše in cerkve ter začnemo znova obdelovati polje. Seveda škoda je hiš in cerkva, katere ste na# m pomagali žiati ; a največje in najlepše za kladY dragr)cenosti vzamemo seboj . Vse sem že preu'Čaril in premislil ponoči rned potjc . Violine, piščalke, trompete in pavke , katere ste napravili vi, prav lahko neserno . Orgle razderero, in tnale piščalke nosijo otroci, velike pa odrasli, ravno tako tudi meh . Se celo oltarjev, ki ste jih tako lep o zrezlja!i in ol