Jednakopravnost Slovencev na železnicah. Železnice prizadevajo si občinstvu vsestranski ustrezati. To je bvale vredno in se priznava; le zastran jezikovne jednakopravnosti pritoževali so se uže Čehi in tudi Slovenci ne moremo vedno molčati. Ako se po Madjarskem peljaš, takoj izveš in čutiš to na železnici, jednako na Nemškem in Italijanskem, le na Slovenskem tega ni. Tukaj se vse vrši in godi, kakor bi se po trdno nemških tlek vozil, kar je za Slovence ne samo žaljivo, sramotno, ampak še dostikrat sitno in škodljivo. Česar imamo Slovenci v tej reči pravico in dolžnost tirjati, to je uže lani list ,,Siidsteirische Post" povdarjal, letos pa ,,Slovenec" ponovil na sledeči način: BDa so proge Špielfeld-Trst, Maribor-Celovec, Pragarje-Čakovec, Zidanmost-Zagreb, Št. Peter-Reka, Divača-Pulj, Nabrezina-Kormin in Ljubljana-Beljak na slovenskih tleh in da prebivalci ob teli progab. v slovenščini občujejo, tega pač nihce ne bo tajil, in vendaf se vodstvo južne železnice na to skoro nič ne ozira, ker nastavlja tukaj uradnike, kterih nekteri še slovenščine zmožni niso ter poslujejo tudi tam, kjer ljudje nič nemški ne vejo, izključIjivo le v nemščini. V že omenjenem elanku so navedene tudi naše zahteve, kterih vodstvo južne železnice ne bi smelo Slovencem odreči, in so v naalednjih petih točkab: 1. Po Slovenskem morajo vsi železniški nradniki, ki z občinstvom v dotiko pridejo, slovenski znati. 2. Vsi napisi na železniakih poalopjih (imena postaj. napisi uradnij itd.) morajo tudi slovenski biti. 3. Vse tiskovine (tudi vožnji listki), ktere obeinstvo v roke dobi, morajo imeti tudi slovenski tekst. 4. Pri vlakih za osebe morajo sprevodniki tudi slovenska imena postaj klicati. 5. Oglasi po kolodvorih in oznanila občinstvu namenjena morajo se slovenski razglaševati. To gotovo niso prenapeta zahtevanja in društvo jih je v stanu takoj izvršiti, ko bi le dobro voljo imelo. Morebiti bi proati opomin v tem smislu od našib poslancev pri centralnem vodatvu južne železnice vložen, imel kaj uspeha, če ne, pa bi se morali obrnoti do trgovinskega ministerstva, ki ima pravico in oblast, društvu zaukazati, kar se mu zdi za obeno korist potrebno. V pomislek gospodom državnim poslancem in drugim, ki imajo pri tem kaj vpliva ali lahko kakšno veljavno besedo zastavijo — naj td zadostuje. Nam se dozdeva, da je potrebno tudi od te strani za našo narodno jednakopravnost se potegovati." Želeti je, da se tndi naša polit. društva za to važno reč oglasijo v primernib prošnjah!