234. štev. V Ljubljani, četrtek 80. septembra 1920. Fcstm,ia plaCMa 18“!ovin'- m. ieto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto pol leta četrt leta 1* tncsec K 240-- » ISO— . to— Za inozemstvo: telo leto pol leta . Četrt leta la mesec K 400— n 200— * 100 — „ 35— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici. Ljubi zaračunajo po rstorn In sicer ter 55 mm za enkrat 2 K at popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 3O0. — Upravništvo je na Marijinem trgu -- štev. 8. Teleion štev. 44. ........... Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj p,- za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — ——■■■».....—-- Rokopisi se ne vračajo. Pripravljalna pogajanja z Italijo. Bazel. 29. sept. (Izvirno poročilo.) Iz Milana poročalo da te italijanska vlada v pripravljenih razgovorih z Justoslaviio predlagala V Beogradu, nai se vzame za podlago obnovlicnim ooeainnierh glede Jadrana kompromisni predlog, ki ie bil izročen svoi čas jugoslovanskim zastopnikom na razgovoru v Pal-laiizi. Nacilonalistično časopisie men; da ie bil dotičnl od Nittiia in Scialoic izdelan kompromis preveč nopusthiv. in zahteva da zahteva Kalilia sedai s v ok) * polno pravico.« v Beograd. 29, sept. (Izvirnio po- ročilo.) Vi tukajšnjih političnih krogih’ se govori da želi Italija. da bi se vršila oogaiariia o Jadranskem voraŠanru na nienem ozemliu. dločim se hoče naša vlada pogajati v Švici. Jugoslavijo bo na teh pogaianiih zastopal Trumbič. Mlada ie naprosila za sodolovanie tudi Pašiča ali o nlem se sodi. da se pozivu ne bo odzval. V slučaju, da se udeleži pogaiani min. preds. Oiolitti bo zastopal našo vlado na pogaianiih tudi Vesnič. sicer pa Spalatikovič. Kot eksperta bosta naši delegaciji dodeljena A. Radovič in dr. Rvbar. Pašičeve izjave o Jadranu. LDU Beograd, 29. sept. s Balkan« obiavlia izvod iz govora Nikole Pašiča o Jadranskem vprašanju. ki ga ie imel na konferenci radikalno* stranke. O. Pašič ie rekel: Jadransko vprašante ie eno onih težiih vprašani v katero sevalo tudi interesi drugih držav, toda v našo korist. Preden ie Italiia s terni la v volno, ie pritiskala na antanto in na Rnsiio in tako se ie sklenil londonski nakt na škodo tiaže celote, da Tovarnic sebi premoč na Jadran. Rušila ie bila oozneie odstranlcna in ostala ic antanta z Italik). Franck) in Angliio. Tedai se fe pojavila Amerika s svoiimi nazori, ki so bili »roti londonskemu paktu. Naši za-vozniVi so se morali ozirati na sta-ušee in zahteve Amerike, ki ie sta- vila povoi. da ta pakt ne velia. Od tedal so pogodbeniki prišli v nesporazum z Italllo ter Izdavili: Ker so s tem paktom vezani z Italilo. le potrebno, da se sporazumemo z Italijo. Zahtevali smo. da razsodi Wilson. Italiia pa tega ni hotela spreleti. Sedal se deta na to. da se sporazumemo med sebol. Dolgo se io usrovarlalo. potem na te nastalo vprašanje: AH da sprejmemo, ali da odklonimo sporazum. Tu le tre-notek ko se mora pomisliti aM le ono. kar pride poznoie. ugodnejše. Omahovali smo — še ni dovršeno. Hoteli smo braniti tudi Kotor in Skader poleg Reke. Zahtevali strto Skader. izpustili smo gotove prilike. upamo rta. da bomo to nnnra-viii. Revizija proračuna in trošarine? Beograd. 29. sept. (Izvirno poročilo.) Danes predpoldne ie sprejel finančni minister deoutacilo Hrvatov in Slovencev, med poslednjimi nosi. Rrezitraria. Roškarla in Kri-slana, ki so prosili za revizrlo oro-»ačtina in znižanje trošarine. Opo- zorili so ga nosebel na trošarino, na nivo in šoirit ter protestirali proti oromehie.?nu davku. Finančni minister le obHubil, da bo v kratkem sklicat tozadevno anketo. na kateri bodo sodelovali Interesirani slofi iz cele države. Surovost italijansk. člana plebiscitne komisije. Iz PUbcrka nam poročajo: V nedeljo, 26. (. m. popoldne so Imeli neničurji v pivovarni v Skrbni vasi pri Pliberku zborovanje po § 2. Da bi jim naši fantje ne razbili zborovanja, so naročili tz Celovca 4 polne avtomobile celovških pretepačev (približno ioo oseb), ki so se pripeljali oko. H 4. v Pliberk. Ko so se najedli In napili, ro začeli razgrajati po trgu, nakar jih je naše orozništvo z bajoneti potisnilo nazaj ▼ f.ostilno. Med tem pa se je pripetilo sledeče: Kolar Krepel, zavedni Slovenec, Je vzniknil: . Živela JugoslavlJal«, nakar Je, čuj-0 In strmite!, sam gospod tenente eolonel-lo Danarl, predsednik Interalllrane plebiscitne komisije v Pliberku zavpil: »Crepa Jugoslavla!« (Crkni, Jugoslavllal). Nato mu je g. Krepel korajžno odvrnil: »Crepa Italia!« (Crkni, Italija I). V tem trenutku sta planila nadenj uvn Italijanska vojaka In nemškntarsk! pobalin Schvvarzel In ga začela neusmiljeno obdelavatl. Celo sam Danarl ga je udaril po glavi a tako silo, da Je zadobil zelo težke poškodbe. Potem pa se je Se obrnil proti gospodu Ovčjaku In tudi tega udaril po obrazu, da ga je tako) polila kri Poškodoval mu je tndl oko. Vsled tega nečuvenega postopanja člana Inferalllrano komisije je oela slovenska Koroška ogorčena in odločno zahteva, da se odstrani, kajti pristranski osebi Korošci ne bodo zaupali svojih glasovnic. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd. 29. sept. (Izvirno poročilo.) Danes ob 10. dopoldne i« bWa seia ministrskega sveta pod predsedstvom regenta. Razpravljalo se ie o ladranskem vprašaralu. — Dr. Trumbič ie poročal o stanju te-ffa problema. Nato so se določile Podrobnosti za posraiania. V vladnih krosih previaduie mnenje. da pride v Pogaianiih z Italijo topot do sdo-ra2uma. Beograd, 29. sept. (Izvirno poročilo.) Sefa min. sveta se fe nadaljevala tudi Dopoldne. Na dnevnem redu so bili nemiri na Hrvatičem, o 1 katerih ie včeral jn danes razo ra v-liitl parlament. Seie se le udeležil f.tdi hrvatski ban. ki te ooiasnicval 'lin. svetu Imenovane dogodke. •\:?ALJ PETER SE VRNE V BEOGRAD Beograd, 29. sept. (Izvirno poročilo.) Tokom današnjega dneva sc vrne v Beo- ..rad kralj Peter Iz arangjelovačke banje. tanil se bo v svoji vili na TOočider-* 'ero brdu. V^DE omajan radi hrvatskih kmečkih NEMIROV, I.DU Zagreb. 29. sept. »Novosti« ravnate iz Beograda: Debata o dogodkih na Hrvatskem. kakor 'tudi iziava ministrskega . predsednika glede te zadeve fe v narodnem predstavmštvu vzbudila strah, da' hodo ti dogodki vplivali na obstoj 8edauie vlade. Govor ministrskega predsednika se tolmači kot obsodba Narodnega kluba, ki zastopa stališče ki ie stališču vlade proti v 110. 16 govornikov sc ic priglasilo, da j bodo razpravljali o tel zadevi. LDU. Zagreb. 29. sept. »Narodna Politika« iavlia iz Beograda, da v narodnem oičdstavnišivu z veliko nauetostio slccfiio dogodkom na Hrvatskem. ker ie od tega odvisno vorajšanie demisiie hrvatske deželne vlade Ln morda tudi osredji ic vlade. SESTANEK DRŽAVNEGA ODPORA. Beograd, 29. sept. (Izvirno poročile.) ! Danes ob 9. je Imel državni odbor sesta- j nek, na katerem so b!ll določen! okrožni j volilni odbori. j ČITATELIEM IN PRIJATELJEM »JUGOSLAVIJE.« Z iutrlšniim dnem preidemo v zadnfo četrtletle tekočega leta —■ Uvedeni smo. da nam bodo vsi dosedanji čitatelli In naročniki — jutri priložimo položnice — ostali zvesti tudi nattalie. Lastništvo lista, se bo potrudilo tudi v bodoče, da bo list z vsakim dnem boliš! In popolnejši. »Jugoslavija« 8© ne obstoja dve leti. pa se ie razvila tako da le danes nairazširienelši in natbollši slovenski dnevnik. Poleg izborne Infor-inatlvnost! le »JugosIavHo« nalbalj oriliubila niena neodvisna in nadstrankarska nisava. Leo razvol list« le zadosten dokaz, da sta smer in orovram. ki ju »Jugo,slavita« zastopa. pravilna Ta orogram ostane listu merodajen tudi sedal, ko se bo razvil volilni bol Vse. kar bo narodu v korist in dobrobit, bo »Jueoslavila« podpirala. orotJ vsemu drugemu pa. kar le lhidstvu in držav! v kvar In škodo, se ho borila z vsemi sHaml. J ako bo »Jugoslavija« naibolie zastopala interese širokih sloiev. ker !c ne bodo vezali nrav nobeni oziri ne na stranke in ne na osebe. Pri tem domoljubnem bi koristnem delu na nas bo oodoi-r«la Javnost nalfipHe » teni. da naroča čita in razSirfa ».TugosIaviDo«. edini neodvisni in nadstrankarski slovenski dnevnik; Uprava »lugoslaviie«. ALBANSKI PARLAMENT IN SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO. Beograd, 29. sept. ' »Politika** javlja iz Debra: Prvič, odkar so bili pregnani Italijani iz Albanije, se je sestal v lirani albanski parlament. Poleg drugih vprašanj so na tei seji ^raSjail 0 s£°razumu z našo dr-,a*ram Cur le zastopal sta- . • da se more o sporazumu govoriti šele tedaj, ko bo Jugoslavija voljna vrniti Albaniji vse »odvzete pokrajine**. Njegov govor so pozdravili posebno oni poslanci, ki so se aktivno udeležili ar nav Iškega napada. Razen tega so govorili tudi o možnosti, da se tudi Albanija udeleži pogajanj za rešitev jadranskega vprašanja, ker je Italija obljubila tiranski vladi, da se bo za to posebno zavzela. v ŽRTVE NEMIROV NA HRVATSKEM. Zagreb. 29. sept. (Izvirno poročilo) Po službeni iziavi ie bilo Drl kmečkih nemirih na Hrvatskem ubitih 24 oseb. od teh ie bilo 14 kmetov. 3 uradniki. 1 častnik, dva orožnika. 2 voiaka ln 2 carinika. — Ramenih ie bilo okolu 100 oseh. ZADEVA STIPE RADIČA. Zagreb, 29. sept. Današnji „Hr-vat“ javlja, da je v procesu Štefana Radiča stol sedmorice kot vrhovno sodišče, ki se bavi z ničnostno pritožbo Stefana Radiča, sklenil, da se vpraša narodno Predstavništvo v Beogradu, ali smatra Radiča za svojega člana. Nadalje, da se vpraša, ali je njegov zastopniški mandat ki ga je dobil od svoje stranke, veljaven. _ M1LLOVA NASILSTVA V DALMACIJI. Dubrovnik, 29. sept. Admiral Millo. guverner Dalmacije, je razpustil naše občinske uprave in jih nadomestil z italijanskimi oblastmi, ki trošijo občinski denar brez ozira na interese občine. To je velika nevarnost za vse dalmatinske občine. Sole se zapro, ker nimajo dovolj sredstev za vzdržavunje pouka. Poleg teh naredb admirala Milla, s katerimi hoče gospodarsko in moralno upropastiti Člane našega naroda v okupiranem ozemlju, je on pred kratkim časom tudi izdal razglas prebivalstvu, da bo na najmanjšo pritožbo zoper prebivalstvo obsojal na velike denarne globe in na celo leta ieče. Nemška propaganda za Koroško. Cim bolj se bliža usodni dan plebiscita, tem bolj nervozni In nemirni postajajo no le koroški, ampak tudi ostali avstrijski Nemci. Njih voditelji sl — seveda, kedar so sami med seboj — ie odkrito priznavajo, da Je plebiscit zanje Izgubljen, če se vrši pod današnjimi razmerami In na določen termin 14. oktobra. Edino rešitev vidijo zato v preprečenju ali vsaj zavle-čenju ljudskega glasovanja. N^mčem ne gre aamo za našo Koroško. Res Je ta lepa ln bogata, hna rodovitno zemljo, krasne gGzdove, močno Industrijo in razvito trgovino. Prt malem števila avstrijskega prebivalstva ln majhni površini avstrijske republike M bil prirastek glasovalnega ozemlja pomemben ln dobrodošel. A vse to ni odločilno; Nemcem gre za več. Prav dobro poznajo načrte Italijanskega Imperializma. Vedo, kaj čakajo laške čete prt Beljaku; znane so Jim sa-hteve rimske generalltete. Nemci odobravajo nakano Italije, da zasede bohinjsko železnico z Bohinjem, Bledom ln Jesenicam!, £l>n bi Izpadel plebiscit ugodno za Avstrijce. S tem bi dobUl najboljšo ln najugodnejšo zvezo s Trstom in severno Adrljo In ne bi bili več navezani na posredovanje Jugoslavije. S tem pa bi sc tudi Še bol) poostrilo laško-jugoslovansko nasprotje in Nemcem se ne bi bilo treba bati naše revanže. Od tod ta silni bo) za zemljo ln ljudi, ki ue pripadajo Avstriji niti po svojem položaju niti po svoji narodnosti. Od tod tudi ta enodušnost nemške Javnosti v Avstriji In še daleč Izven njenih me), zlasti pa vztrajno delo nemškega časopisja. - Nemška propaganda za . Koroško daleč prekaša našo. Zopet se ponavljajo žalostne slike Izza nesslavnlli dni mirovne konference, ko so nas dan za dnevom tepli Italijani s svojo Izborno, dasl nad vse zlobno propagando, s katero se ml nismo nttl od daleč kosali Tudi Nemci so znali sedaj vpreči v svoj voz ne le svojo ampak tudi RUSKO VOJNO POROČILO. LDU. Moskva. 28. sept. Pri Kovmi se nadaljujejo ItutJ boli. Uspešno nadaltaiemo svoi protinapad na Starokons fantinov In Pre-skurow. Sovražne napade 40 vrst lužno od PresJcurowa stno krvavo odbili V odseku železniške proge Aleksandrovsk- SineInikowo se bo-liiiefo naše četo pri SIawgorodu. PRODIRANJE POLJSKE VOJSKE LDU Varšava, 28, sept. Frontno poročilo z dne 28. t. m.: Na severu so dosegle naše čete deloma črto reke Sare. V odseku Orodno se nadialiufe zasledoivanle umikaiio-čega so sovražnika. Naši oddelki so. v smeri proti Pinsku prodirajoč. zasedli Drogiczyn in Janowo. Vzhodno od Rowna !e potisnil konjeniški vol sovražnika na desni bceg Horvna nazal ln zasedel Ko-rec. Ukrajinske čete, bi operirajo vzhodno od Zbrucza so osvoHle Proskurow In Starokonstantinmv. TUDI UKRAJINCI PRODIRAJO. LDU Dunai, 29. seot. Ukraitnsdd Hslcovni urad ooroča lz Stanislavova z dne 28. t. m,: Klfub ojačenemu odporu boltševišklh čet prodira ukraiinska armada dalte proti Žme-rinki. Ukrajinski železničarii- čilih splošna stavka ie zelo pospešila hitro umikanie botiševikav. so prevzeli službo na železnici Podwolo-czvska — Proskurow — Deražnija, ki so io zasedle ukrajinske čete. kakor tudi na progi Kamicnec — Prosknrow — Zepetowka, ki poteka vzporedno z novo fronto ulkra-iinske armade. Avtonomne ukrajinske civilne oblasti so zopet zavzele svoia mesta v osvobojenih ookra-fiuah. »MALONE SPORAZUM«. LDU Pariz. 29. sept. Iz Rige poročalo da sta se obe odposlanstvi malone sporazumeli glede demarkacijske črte za nrčmirie tujo časopisje. Da Jih podpirajo »a vso mol laški listi, je samoumevno. A s pomočjo svojih Italijanskih pokroviteljev vtihotapljajo svoje propagandne, nam škodliive vesti tudi v drugo evropsko časopisje, zlasti v franc. In angleško. Mislimo, da je v tem nemall vzrok čudnega, nam nasprotnega postopanja članov plebiscitne-komisije. Odkar so Nemci spoznali, da Je plebiscit v coni A za nje Izgubljen In da so vs! napori za nemško zmago zaman, gre vso njihovo delo, vsa propaganda v Koroški in Izven nje smo za enim ciljam preprečen,j* plebiscita. Na vso moč so ovirali ln ovirajo pripravljalna dela, da bi bila plebiscitna komisija prisiljena glasovanje odsoditl Ker pa niso imeli dosti vere, da se jim to posreči so začeli že takoj z novo taktiko. Dan za dnevom prihajajo v našo cono številni agitatorji Iz Celovca In vseh nemških pokrajin. Pri nas hujskajo ln vznemirjajo ljdstvo; s terorjem najrazličnejšo vrste, z dejanskimi napadi na m!rno tio-veusko prebivalstvo izza vajo spopada in nemire, ln potem razbobnajo v svet vsako malenkost, poleg tega pa še neskečne izmišljotine, laži In obrekovanja. Mesto o nemških nasilstvlh koročajo veliki Usti po svetu o — slovenskem terorju. Z Izzvanimi Izgredi hočejo vplivati Nemci direktno, z lažnjivlml vestmi o Jugoslovanskem terorju pa Indirektno preko Pariza na plebiscitno komisijo, da bi ugodila njihovi zahtevi po odgodltvl ljudskega glasovanja. K sreči so Km njihove zahrbtno nakane Izpodletele. Plebiscitna komisija ie odklonila nemško •-italijanski po odgoditvi plebiscita ln sklenila, Ja se bo ta vršil brezpogojno 19. oktobra. Seveda še tud! sedaj ne bodo nehali, ampak rovarHl na;>r«'j. Da bo njihov trud zaman, bo naša skrb. Plebiscit se bo vršil v nedeljo 10. okto-' bra. Naša sijajna zmaga bo najlepše plačilo za naš trud In najboljša odškodnina za trpljenje naših Korošcev, obenem pa tndl najhujša .kazen za nemška lopovstva. RUSI O POGAJANJIH V RIGI. Moskva. 29. sept. Na tretji seji mirovne konference v Rigi sta podala predsednika obeh odposlanstev izjave o stališču svojih vlad. Izjava Dotnbskega Je bila samo formalna. Odgovori na ruske mirovne predloge so bili nepopolni in izogib-ni. Rusko poslanstvo ima vtis, da hočete Poljaki zavleči pogajanja. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. Valute ln devize Curlh: Berlin 10.121/*, Newyork 621, London 21.76, Pariz 41.70, Milan 25.95, Praga &25, Beograd 21, Zagreb 6.15, Budimpešta 2.05, Dunaj 2.80, avstrijske žigosane kroue 2.30. Praga: dinarji 246, nemško mark e 120.75, švicarski Iranki 1184.50, ilrc 301, francoski Iranki 487,50, angleški lunil 253, dolarji 72.50, avstrijske žigosane krone 22.37, poljske marke 24.50. Dana]: Zagr; T52—273, Budimpešta 96—106, Praga 4:;; 34, Varšava 100 do 114, češkoslovaške krono 406-432, dinarji 1000—1050. Beograd: funti 100—102, irancoskt Iranki 193—200, dolarji 28.76—29, lire 123— 129, lel 56.50—57, levi 41—42, marke 49.50 —50, avstrijske krone 10.10—10.15, napo-lcondorl 106—106.50. Zagreb: Berlin 198—202, Italija 510— 515, London 417—419, Newyork 116.50— 117.50, Pariz 812—830, Praga 158-!60( Dunai 38.25—38.50. Zagreb: dolarji 113.58—114.50, avstrij. ske krone 39.50—40.450, češkoslovaške krone 165—168, funti 395—0, napoleor.dori 410 - 415, marke 195-198, leji 215-235. Ur« 505—510. Efehtf. Zagreb: Banka za Primorje 1050, Eskomptna 1625-1635, Jugoslovanska 6S!i —690, Ljubljanska kreditna 1100, Prva lir. vatska 11.550—11.650, RIJečka ptička 400— 420. Produkti. Zagreb: moka nulerca 14.69, številka ?• 13.60, številka 3 12.20, koru/.na moka Vel. Bečkerek 475, 575. 234. štev. Narodno predstavništvo B&ograd. 28. sept. 127. sestanek začasnega narodnega predstavništva. Po orečitantu zapisnika zadnie seie ie poslanec Ivan Peršič stavil vprašanja na volnena ministra radi ooziva rekrutov na 2 letno službovanje, poslanec dr. Ante Jegič ie stavil vprašanje radi rlraelnie v Beogradu poslanec dr. Aleksa. Pavičevič vprnšanle radi predolgih dopustov nekaterih uradnikov. poslanec Trifko Žugič vpra-šanie radi zanostavliania črnogorskih častnikov pri napredovanju ter vorašanie radi porušenih mostov v Crrd vori. Poslanec Radovič 1e stavil vprašanie radi votiranih vsnt za zgradbe v č.rni gori. Nato so prešli na poimensko riasovanie o St. ccrmainski mirovni pogodbi. Za ratifikacijo te glasovalo 175 ooslancev oroti na 3 Zatem ie nrišia na dnevni red in-terpelaciia poslanca Viljema Buk-šega in tovarišev o dogodkih na ITrvatskem povodom popisa in ži-gosania vprežne živine. Poslanec Viliem Bukšeg ie stavil vladi vpra-šania: 1. Ali ie omogočila, da se Hitdstvo pravilno obvesti o pravem namenu nooisa in žieosania živine. 2. Ali ie vodila račun o splošnem razburieniu naroda in dosledno na-oram temu uravnavala svoie aosto-uanie za dosego namena, ki nat bi bil dal oovod za udot kmetskega živila 3. Kai ie ukrenila sedal, da se zastareli prednisi srbskega voi-nega zakona orilagode sedanHm gospodarskim razmeram z ozirom na večii obseg države in različne razmere. 4. Zakal le vlada dopustila divianie orožništva in ni takoi ustavila tn divianie nad žrtvami upora: ali ie že nodvzela in kai ie n odvzela, j da se krivci in ubijalci kmetov za- s koniio. kazmrieio. Poslanec Bukšeg j ie nato navedel konkretne slučale ! izza časa kmečkih nemirov na Hr-vatskem in izrazil žeiio da bodo vsi krivci no zaslugi kaznovani Zanikrnost Ugleden sotrudnik nam piše: Cital sem v »Jugoslaviji« članek »Nabave za telegrafske in poštne urade«, in si dovoHulem opozoriti Vas na članek, ki ga ie pred nekako tedni prinesel »Agramer Tagbjdtt« _ pod naslovom »O. & P. 21«. V tem j članku se oriDovedme. da ie avstr!!- 1 ska in nemška volska za časa okupacije investirala ogromne množine telegrafskega in telefonskega mate-riiala v Srbiii. Ko ie prišel polom in beg so ves ta materiial pobrali in naložili na veliki vlačilec tvrdke »Outmann H Fiai št. 21« in še na dva ali tri maniše šlenerie. hoteč ta materiial spraviti po Donavi preko Budimnešte na Dunai In v Berlin. Pa polom ie prišel prehitro in tako 50 naše oblast! ves ta velikanski »len in ta ogromni materiiai ori Novem Sadu zaieie. Potem — orloo-veduie člankar dalre — ie ta šleper »Q. 6s F. 21« veliko mesecev ležal v pristanišču v Novem Sadu. čez nekai mesecev so va spravili v neko pristanišče pri Beogradu. Mer ie zopet ležal več mesecev ter se zibal na dunavsklh valovih. Občinstvo, ki le mimo .hodilo, pa le baie delalo onazke in se zgražalo nad brezbrižnostjo poklicanih faktorlev: seveda ato le IskS dosti materitals pokvarilo, veliko o« ga te bilo še popolnoma dobrega in nerabnega. V tem ?e šleper p« nekega dne neznano kam Izginil. Nallepše o« še pride. V tem času. ko se le ta š!e»w še zibal na dunavskih' valovih, so poslali iz Beograda dve komisih v Pariz, eno poizvedet, ali in koliko telefonske-skeva materiiala bi se moglo v Parizu nakupiti in no kakšni ceni. drugo nekoliko kasneie. da kupčiio sklene. Med tem ie menda na prišla ponudba iz Amerike, komisija iz Pariza se le odpoklicala in poslala tretia kotnisiia v Ameriko. Tako »Agramer Tagblatt«. ki prevata »O. F.« z »Gemiitlichkeit« & Fahr-liissigkeit«. Zakai to pogrevamo? Zato. ker nas ori cel! zadevi zanima vorašanie: Ali bode eosood zobozdravnik dr. Drlnkovlč. minister za nošte. dofične beogradske člfute k! mu bodo sedal dcim^H telefonski In \ telefonski materiial. ootioal za zob In lih vprašal: »Odkod Imate iromi-lenl materiial? AH ste ra pridobili ooštenfm potom?« Jekleni udarci. Praga, 26. sept. 1920. V češki soc. demokraciji le kriza. katere se na seveda ood nobenimi Doeoii ne sme in ne more smatrati za državno krizo, ker soc. demokracija ki Hib svol moči še dolgo ni češkoslovaška renublika. Na drugi strani Da široke vrste soc. demokracije niso brezbrižne naoram usodi republike. Ravno skrb za državo bo tisti ščit. ob katerem se razbi-faio poizkusi oonareienlh revohici-ionariev dr. Šmerala in dr. Houser-ia. Kakor sem ooročal že takoi v za- | četku: Levičarii ali boljše: komuni- i sti bodo pogumni, dokler ne vidiio svoifh vrst združenih ood geslom »komunizem, sovleti«. Ko oa izdalo parolo bo malo liudl. ki oohite pod niihov prapor, in takrat nastonl iz-treznjenle. DokLer se Ie smatralo za komunistično vse. kar Ie kritiziralo vladino oočetle. toliko časa te stvar za nepoznavalca razmer čudno Izglodala. Tu ni bilo razlike med dr. Soukuoom in dr. Šmeralom. Danes pa stoli stvar drugače. Šmeralovcl so odkrili karte, ki Hb ie poslala Moskva: komunSzem. 111. Internaci-lonala — kamor dosedapia soc. demokracija njrna pristopa. In takoi ie nastooilo oh!a:?enle. Delavstvo industrilskih centrov , ie bodisi nevtralno, bodisi za staro j soc. demokraciio celo s Kladnom ! ne vedo komunisti kal početi, pred- j sednik kladenskih organizacll ne priznava obveznosti levičarskega zbora v Pragi. Tudi levičarii sami niso več trdni. Pokazalo se te. da so med niimi radikalni soc. demokrati in komunisti. In zdi se. da so zadni v manjšini. Ideal komunistov kot pristašev III. internaciionale le seveda ruski sovjetski družabni red. V tem oziru so na na nUhovo atritaciio padle kot jekleni udarci Masarykove besede, ki tih ie izgovoril naoram pfibram-skemu delavstvu včerai. Tako kategorično Masarhk že. dolgo ni govoril kakor včerai »Poznam bofiševiško Rušilo dobro. opazoval sem skrbno boliševi-ško revolucijo. Konštatiram vam tu no svoji naiboliši vednosti in vesti. ■arogtBSBaeg da ruski vzgled za nas Čehe ni primeren. Če kdo misli, da more delati to. kar dela in v Rusiii. ie v veliki zmoti. Ne spuščam se v velike kritike: v Rusiii nimaU ne komunizma. ne sociiializma. enostavno zato ne. ker ruski narod ni izobražen za sociializem.« »Ruska metoda ni za nas. Rušila ie ogromen narod, toda žal ne zna pisati in brati, le malo izobražen. ie na nižil stonnii kulture kot vi. pri njem ie vse. kar dela. drugačnega značaja, tudi njegov t. z. komunizem.« V Rusiii ni komunizma. Rušila ie kmet. ta nima komunizma temveč zasebno lastnino. Toda v Rusiii tudi socilalizma ni. »Vaš in evropejski sociializem te do Marxu znanstveni sociializem. Kako more biti v Rusiii znanstveni sociializem. ko tam lludle ne znak) ne brati, ne pisati?« H koncu le dejal: »Želim vam le. da bi imeli, kakor si ie želei Marx. v resnifj znanstveni sociializem. da bi Imeli proletariat. ki bi znal kontrolirati razvoi industriie. da bi si češki socifalisti obeh taborov znali rešiti vprašania mirno in s premislekom. kakor to zahteva človečan-stvo in pravičnost.« Delavstvo stoli izza sobote pod vplivom Masarvkovih besed, kaiti Masarvk ima neomejeno avtoriteto. _______ Dr. P—n. Pogajanja v Rigi, V Rigi. prestolici letske države, se že nekoliko dni vrše mirovna do-gaiania med Rusi in Pollaki. Poli-sko vlado zastopa na teh oogaianiih . skoroi ista ddevacila. ki ie bila v Minsku, rusko odposlanstvo pa Štele med svoiimi člani tudi Joffeia. avtoria svoiečasnega miru v Brest-Litovsku. Varšavsiki in tudi krakovski listi Pišeio. da ie za Polisko hitro prc-mirie in mir vkliub zmagam na fronti nainuineiša potreba. Od vseii strani se oglaša voina utrujenost, izčrpanost armade, poleg tega oa se nahaia država v nevzdržnem gospodarskem in slabem finančnem položaiu. Kdor nožna notranii poiožai Polivke nekoliko natančneje, ve. da le klic ooHskeva časomsia oo miru uoravič.en. Po naden centralnih držav se le stvorila v Poliski vlada s socilalistično večino. Že takrat se le pričel boi oozneišega državnega načelnika Pilsudslcega z narodno de-mokracik). ki lo ie vodil Drnovski j predsednik pel iškega nar odnega sveta v Parizu. Vsled tega snora se le oozneie večkrat morala meniatl vlada, ki le bila vedno ali uradniška ali pa uradniška z dodelitvijo nekoliko parlamentarnih politikov. Vladni šef in obenem zunanii minister Padarevski ie sčasoma podlegel vplivu narodne demokracije in boi med niim in Pilsudskim ni ostal brez voliva na zunanio politiko Zupania politika, ooliske narodne demokracije t>od v odstvom Dmov-sekva te strogo imoerlfeulstična. Po nienem načrtu nai bi Pollaki anektirali Belo Rusiio. Ukrajino in Litvo. Politična konceneiia Pjlsndskega pa sloni na ideologih velike federaciie proti Veliki Rusiii. kateri bi načelovala Poliska. Pilsudski. dasiravno tako velik imperiiallst kot Dmov-sikil. se. vsai na videz, skriva ood demokratično krinko za katero ie CTjni Športni teden. Bila ie srečna misel naše mlade, a zelo agilne * Športne zveze«, zb rati ob koncu športne sezone vse naše klube k skupnim tekmam. Organizacije 5n posamezniki dobe s tem najboljšo priliko, da se merijo In primerjajo med seboj to si tako nabirajo poguma In vzpodbude za daljno vztrajno delo. Športni teden pa naj pokaže tudi slovenski javnosti uspehe ta napredke te najmlajše, a tako važne panoge našega dela za teleso to moralno prerojenje našega naroda. Brez pompa je bil otvorjen športni teden v soboto popoldne z dvema vzporednima prireditvama. Na prostoru »Ilirije« 80 se začele lahkoatletične tekme, ki se Jih udeležujejo skoro vsi ldubi Slovenije, na vojaškem dirkališču pa je bil start za I. del prcskušr.je jahalnih konj, za terensko ježo na 25 km. Lahko atletičnlni tekmam je prisostvovalo par tisoč občinstva. Tekmovanje je potekalo živahno in napeto, zanimajo gledalcev je bilo skoz in skoz veliko- Doseženi uspehi v posameznih točkah (tek, skok, metanje diska ta sulice) sicer niso rekordni, a za tako kratko treniranje, kakoršno so imeli naša klubi, vsekakor lepi in zadovoljivi. Tudi v nedeljo dopoldne, ko so se tekme nadaljevale, se je zbralo na tekmovalnem prostoru v šiški kljub neugodnemu času blizu tri tisoč gledalcev. Zal ni bHo nikomur. Smotreiift ia temt.iala naših sdotU nlkov je moralo navdati z zadovoljstvom vsakogar, kdor priznava Izredno važnost športa za naš narodni razmah. Najboljše rezultate so dosegli v teku na 400 m Vidmajer (Ilirija) 1 min. 2 sek.; v skoku v višino z zaletom Benei (Ilirija) 1.47 m, brez zaleta Pretnar (Ilirija) 1.22 m; v metanju kroglje Pretnar 8.95 m, v metanju kopja Vidmajer 34.45 m; v teku na 1 <0 m z zaprekami Pretnar 20 sek., v teku na 1500 m Pečnflc (Svoboda) 5 min. 13 sek; v metanju diska Bloudek (Ilirija.) 28.37 m; v skoku v daljavo z zaletom Pretnar 5.25 m, brez zaleta Marussig (Sparta) 2.60 m. Staletnl tek skozi Ljubljano je nudil našemu občinstvu zanimivo novost. Zato so bile tudi vse ulice, določene za tekmovanje napolnjene z ljudmi, ki so tvorili skoro celo progo gost špalir. Udeležba na tekmah je bila naravnost sijajna: 7 skupin s 70 tekmovalci. Zmagala je »Ilirija«, katere tekmovalec Pogačar je pri oddelku med kavarno Evropo in restavracijo »Lev« na Gosposvetski cesti pretekel tri prednike in prišel prvi do prihodnje predajne točke. Od tam so bili tekači Ilirije vedno na vodstvu to lliriijan je bil prvi na cilju. Za celo blizu 3 km dolgo pot so rabili Ilirjani samo 7 minut 7 sekund. Drugi je bil »Ati. — Sport-klub iz Celja v 7 min. 8 sek., tretji pa Jadran 7 min. 13 sek. Tako pri teku, kakor pri ostalih tekmah »o prav pohvalno sodelovali že tudi naši mladi, še le komaj osnovani klubi to dosegli čisto leoe uspehe Kolesarske In motociklistične tekme, so privabile v nedeljo popoldne na dirkališče pri Zalogu najmanj 5000 ljudi. Program je bil izredno obširen ta ie trajal nad štiri ure. Bil pa je tako zanimiv, da ao vztrajali vsi gledalci do krnica. Tekmam sta prisostvovala med drugimi tudi predsednik deželne vlade dr. Brdc ta poveljnik dravske divizije general Dokld. Razun prvenstvenih kolesarskih dirk na 1 km ta 10 km se le vršBa te c«la vrsta drugih dirk civilnih ta vojaških športnikov. Frvenstvo na 1 km sl le priboril Rebolj (Ilirija) v 1 min. 40 sek. po trdem boju s šolarjem, ki je prišel le za pol kolesne dolžine za njhn, prvenstvo na 10 km pa Šolar v 19 min. 13 sek. Največ pozornosti In nervoznega zanimanja sta vzbudili kolesarska dirka z motornim vodstvom in motociklistična tekma. Posebno zadnja je nudila s svojimi 11 tekmovalci res krasne prizore. V prvenstveni tekmi na 25 km z motornim vodstvom ]• zmagal Šiškovič za motorjem g. Wolia v 41 min. 7 sek, v motociklistični tekmi na 10 km pa so dosegli najboljše rezultate Barešlč na Wandererju 4 HP v 10 min. 1 sek, Ogrin na Puchu 3 in pol HP v 10 min. 5 sek, Hraščan (ta Zagreba, zato izven konkurence) v 10. min. 7 sek. in Rebolj v 10. min. 12 sek. Vojaške športne tekme, ki se vrše vzporedno s športnim tednom, a popolnoma samostojno, so se začele v ponedeljek dopoldne. ČL ii Ltk&M LflK DridoSB «i%fflnK) (a Mal ttffHBeaa naroda. Tako la oriSlo do ruske ofenziv«, k! Pomenta zmasro Pllsudskesra nad Omovskllem. Ko le padel Kitov, te bila nleirova slava neizmerna, ko oa ie stala sovjetska arrržtda pred Varšavo. ie Dmovskv na Poznaniskem organiziral posebno rezervno armado. s nomočio katere ie oo pade« Varšave hote! prevzeti vodstvo države v svoie roke. Med tem se na situacija v Poljski stalno slabša. Tiskajo se vedno nove naklade bankovcev, izdatki za armado so vedno večil. produkcija le vedro ničleiša državni dolcovi | rastete ta ovaranteacite za orehranteu j vante ta takorekjoč nobene. Upati te. da se bo med Polisko iif »vtetsko Rušilo v kratkem sktetaf mfr. ker mejna vprašanja Dovajata ne bodo ravno preveč otežkočala, Poliska je V senžermenskem miru itak debija več kot H ere in da tudi bonseviki v tem vprašanju ne bodo preveč skrtmolozni. le pokazal Joffa že Dri Brest-Lltovskih mirovnih po-vaianljh. S oodaltševamcm volne na bi obedve vladi normale' svoie državljane _ na mb propada, ker niti Rusija, niti Poliska ne moreta vzdrževati nadalinib voinih bremen. Razna poročila. Dunajske fabule o Skadra. Duaaj, 29. septembra. (Izvirno poročilo.) Dunajski listi poročajo, da le Jugoslovanska vrhovna kotnanda odredila vse potrebno, da se zasede Skadar. Neka velesila, bržkone Italija, Je opozorila Jugoslovansko vlado na resne posledice, ki bi nastale Iz tega. Zastopnik dottčne velesile je imel tozadevni razgovor z Vesnlčem to Trumblčem. Zaradi tega s« nahaja Jugoslovanska vlada pred krizo. Take Jonesctt o nalogi male antante. Rim, 29. sept (Izvirno poročilo.) Romunski zunanji minister Take Jonescu je imel z raznimi zastopniki časopisja razgovore. Izjav« Je, da Je naloga male antante zadržavatl Nemčijo od revanže. Radi tega upa, da bo velika antanta podpirala malo antanto, zlasti, ker je gotovo, da se bo Nemčija skušala približati Rusiji Z Nemčijo bo rn&la antanta sicer stopila v gospodarske odnošaje, v političnem oziru pa bo proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. »Tempo« pripominja, da navzlic vsem lepim izjavam raznih zastopnikov male antante javno mnenje nima posebnega zaupanja v novo donavsko zvezo. Finančna konferenca v Bruslju. LDU Pariz, 28. sept. Francoski odposlanec na bruseljski finančni konferenci Yveno! je včeraj obrazložil finančno stanje v Franciji ta poudarjal, da se je posrečilo, napraviti normalen budget, v katerem se trajni Izdatki pokrivajo z davki Omenil je, da prevladuje finančni položaj Francije potreba, vzpostaviti po vojni razrušeni kapital. Francoska drava }e započela to delo, ne da M počakala na udelstvltev pravic. katere 11 zagotavlja mirovna peseodbn, od česar Ima korist ves svet. Poljsko-ruska pogajanja. LDU Varšava, 28. sept. V razgovoru s poročevalci angleškega in ameriškega časopisja Je Izjavil poljski minister za zunanje posle Sapleha, da je popolnoma prepričan, da pogajanja v Rigl ne privedejo samo do premirja, temveč tudi do podpisa miru. Minister Je tudi poudarjal, da pohod pollskih čet na litvansko ozemlje nima političnega značaja, temveč Je zgolj »trate-gičnega pomena. Rnsko-nemškl odnošajl. LDU Berlin, 28. sept. »Lokalanzeigec« poroča Iz Lipskega: Sotrudnik lista »Leip-ziger Neucste Nachrlchten« v Rigi se ie razgovarjal z Joffajem, ki mu Je med drugim dejal: Govorice o tajnih odnošajlh med Rusijo ta Nemčijo SO neresnične ta Jih razširjajo le Rusiji sovražne države. Sicer so bili odnošajl napram Nemčiji vedno dobri ta upati je, da pride do siporazuma. Ako se ne doseže sprava s Poljsko, bo Rusija dirigirala svoj uvoz ta Izvoz v prometu z Nemčijo preko baltskih pristanišč. Nemčija nima pričakovati posebnih predpravic ker Rustja ne mara dovoljevati nobeni kapitalistični državi ugodnosti. Rustja se bo pri sklepanju trgovinskih pogodb dala voditi le po gospodarskih Interesih, kateri hod« njej sami v leorist. Trocky za nadaljevanje vojne. Stockholm, 29. septembra. (Izvirno poročilo.) »Moskavska Izvestlja«, organ sovjetske vlade, prinaša Trockyjev proglas, ki poživlja k neizprosnemu nadaljevanju vojne proti Poljakom, češ da poljski gospodje ne marajo miru. Ruska vojska nal se pripravi na zimsko vojno. Proglas se konča z besedami: Diplomacija odhaja v Rigo, armade pa proti Varšavi. Poljsko-lltvansko vprašanje. LDU London, 28. sept. Vsled novega nastopa litvanske armade bo zveza narodov Poslala na lice mesta posebno odpc-slanstvo, obstoječe iz angleških, franco. skih in Italijanskih zastopnikov, ki bo imelo nalogo rešiti poljsko-Iitvansko vprašanje. Poljska je prejela od zveze narodov brzo-javko, v kateri se izraža začudenje nad ultimatom, ki ga je podala Poljska Litvanski in katera vsebuje zahteve, naj se Poljska uldoni odločitvi zveze narodov. Nemško-danska meja določena. LDU Berita, 28. sept. Kakor dozuava »Vossische Zeitung« iz Kodanja, Je nova nemško-danska meja sedaj končnoveljav* no določena, ta sicer večinoma po pred« logih mednarodne komisije. Angleške čestitke Milicrandu. London, 28. septembra. (Izvirno poročilo.) Povodom Izvolitve Milleranda za predsednika trancoske republike sta poslala angleški ministrski predsednik Lloyd George in angleški kralj brzojavne čestitke MlHerandu, v katerih sta povdarila staro prijateljstvo med Anglijo in Francijo. v 0,-čiji. Pariz, 2'i. se; t. (.Izvirno poročilo.) Volitve v narodno skupščino v Grčiji se vršijo 17. novembra. Zbornica se sestane 13. decembra. * Avstrija, Madžarska ta Nemčija bodo sprejete v zvezo narodov. Ameriški posla-nfle v Londonu Je izjavil, da bodo Avstrija, Madžarska in Nemčija v kratkem sprejeto v zvezo narodov. Časnikarski kongres v Florenci se ja pričel predvčerajšnjem. V Bratislavi Izhajajoči madžarski list »Madyar UJsag« je češkoslovaška vlada do nadaljnega ustavila, ker Je pisal proti enotnosti države. Obsedno stanje v Grčiji Je bilo te dni ukinjeno. Gospodarstvo. + Terjatve Jugoslovanov pri avstrijski to ogrski poštni hranilnici. V finančnem c.dseku se Je razpravljalo o dejstvu, da imajo oni Jugoslovan!, H so preje pripadali Avstroogrskl, še sedaj mnogo terjatev pri avstrijski tn pri ogrski poštni hranilnici. Terjatve naših državljanov pri dunajski poštni hranilnici znašajo v čekovnem računu do 15 milijonov kron, na vloSrih pa 12 milijonov kron, vsega skupaj torej 27 milijonov kron. V Budimpešti In amo terjatev za 28.000 kron. Naloga diplcanatične intervencije bo, da se te zahteve to terjatve likvidirajo. + Prijava terjatev iz kurzne razlike na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijsko republiko. Zveza trgovskih gremljev In zadrug za Slovenijo poživlja vse člane, ki Imajo .na podlagi vplačil na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo terjatve iz kurzne razlike med jugoslovansko in avstrijsko krono za dobo od 10. oktobra 1919 do 17. januarja 1920 ta katere jim dosedaj Centralna uprava še ul Izplačala, da nemudoma to prijavijo zvezni pisarni. Navesti je treba datum ta kraj vplačila, za kakšno blago, vplačano vsoto ta tečaj dneva vplačila. r+’ Posredovalci pri nakupu blaga, ki 1« predmet koncesijonlranega trgovskega obria. Glede nekaterih preje prostih trgovskih obrtov, ki so sedaj vsled naredbe deželne vlade za Slovenijo že kakih deset meseoev vezani na posebno koncesijo, opozarjamo na razglas m deski mestnega magistrata. + Zabranjen Izvoz kožnega in tekstilnega blaga. Ministrski svet je 24. t. m, sldenH, da zabrani izvoz in notranjedržav« no trgovino sledečih strovin: volne, govejih, konjskih, ovčjih in kozjih kož, lami to vseh polfabrlkatov kožne industrije. + Gremll trgovcev v Ljubljani sklicuje za četrtek, dne 30. septembra t. 1. ob d url popoldne v gremijaln! pisarni sestanek vseh onih trgovcev, ki so prizadeti na trošarini. Udi'ežba je nujno potrebna, ker sg bo vložil protest proti tozadevni naredbL + Odprava devizne centrale. Regent je podpisal naredbo glede uvoza ta Izvoza, kJ jo je izdala vlada. S to naredbo se ukinja devizna centrala ter se proglaša dinar za zdravo valuto, tako da se bo odslej vršil nakup v naši državi edinole v dinarski valuti. Od tujezemskih valut bodo deponirane samo one, ki so proglašene za zdravd valuto. Finančni minister ima pravico nadzorovanja. V naredbl so označeni tudi denarni zavodi v Jugoslaviji, ki bodo posredovali pri izvozu In uvozu. + Prodaja saharina. Odsek ministrstva za prehrano v Zagrebu je nabavi večjo količino saharina, ki ga v kratkem Izroči prometu. Saharin bo stal z« trgovce 35 gramov K 46.75, za konzumerate 54 kron. 50 gramov za trgovce K 93.50, ut konzumente 110 K. En četrt kg po K 467.34 za trgovce in 550 K za konzumente, Prodajalo se bo najmanj po 1 kg. Posilite naročnino I Dnevne vesti. — »Koroški odbori«, ki so bili Ustanovljeni meseca iunjia in luflfta oo vsei Slovenili v sunotno in moralno nodooro naše broške, delu-ieio veliki večini nrav razveseljivo. Skunno so vnoslali v tem kratkem času okro? 200.000 K denarnih ori-MDevkov. Natančneiši oreerled se Driobči nozneie. Za danes le uro-favKamo. da prednjači na Kranjskem Cerknica s 16.000 K. za nto na Ribnica. Krani in Crnomeli. Na Štajerskem ie Maribor s 15.000 K. za. mim na vrli Slovenieeračani. — Nekai »koroških odborov« še ni poslalo nobenili doneskov tako n or. Tržič Škofia loka. Lukovica. Laško. Slov. Bistrica, šmarte pri Jelšah in Marbree. Kai res ni v teh krajih niti enecra človeka, ki bi se oobrieal za stvar? — Dr. Korošec zooet zdrav. Primarij mariborske bolnice docent dr. Matko ie izdal nastonno poročilo: Minister dr. Korošec ie bil danes ozdravljen odnnščen iz bolnice. — Razveljavljenje poštnih znamk kronske in vinarske vrednosti s 30. t. m. ie preklicano in ostaneio te znamke še nadalie v veliavi. Raz-velisvlienie se bo odredilo kasneie. — Dravinjske doklade o.-ožni-štvii so se zvišale za 400 kron mesečno. Polez teza ie dovoljeno za vsakeza orožnika no dvoie zarnitur oerila in ena službena obleka. — Češkoslovaško vojaštvo sme nosit« svoie uniforme na ozetnliu SHS. Po dovoljenju ministra za vojno in mornarico od 9. t. m. št. 27.831 '■meio vsi častniki in voiaške osebe češkoslovaške republike o priliki bi-vania na ozemliu naše države nositi svoie uniforme, ako imaio uradno lezitirnaciio. noverieno od naše-za voineza zastopnika v Praži. Po prihodu na na£e ozemlie so dolžni inviti se_ naibližii komandi. — »Čakovec ali Čakovac«. Na tozadevno notico v našem listu št. 22.6 nam odzovariaio da so vsi triie nanisi na nostaii Čakovec pisani razločno le Čakovec in ne čakovac. Označba Čakovac se sploh ne rabi. — Revizija naredbe o prepovedi uvo- luksuznega blaga. Zveza trgovskih gre- miiev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani vabi trgovce, da Ji pismeno nananiio one vrste blaga, katerih uvoz je prepovedan, ki pa služijo vsakdanji porabi In tudi manj premožnim slojem, ki spadajo torej med navadne potrebščine in se ne morejo smatrati za luksuzno blago, Pri manufaktumth predmetih na) se po možnosti priložijo tudi vzorci ali slike prepovedanega blaga. Kakor je zveza informirana, je pričakovati kmalu revizije vozne prepovedi in bo zveza gremijev na i>odlagl zbranega materijah intervenirala na sosednjih mestih, da sc sedanja prepoved omeji na resnično Lsuzno blago. — Seznam luksuznih predmetov. Kakor sc nam poroča od finančne delegacije v Ljubljani, se obiavil v prihodnjem Uradnem listu seznam predmetov, katere je smatrati za luksuzno blago po čl. 113 fin zakona za 1. 1020-21 in od katerih se pobira 3 odstotni davek na poslovni promet. Intevescntje seo pozarjajo na to objavo. — V Gradcu izhajajoči list »Korres-Pondcaz Siid« je prepovedan na ozemliu Hrvatske in Slavonije. . “ Slušatelji ljubljanske univerze, ki mislijo še prositi za sprejem v akademsko menzo in dom P. D. J. A. naj to nemudoma store, ker poteče s 5. oktobrom rok za vlaganje prošenj. Na zakasnele vloge se ne bo oziralo. Za odbor: M. Sinkovič, tehnik. — »Slov. dlj. zadruga v Pragi« In »Slov. dij. zadruga v Brnu« javljata, da sc bodo od pokrajinske vlade, oziroma podpornih fondov priznane študijske podpore začele izplačevati v Pragi, oziroma Brnu v prvih dneh meseca oktobra. Tovarišem, katerih prošnje niso bile povoljno rešene, bo to sporočeno pismeno. — Dva potovalna učitelja, in sicer za krojaško in čevljarsko obTt, se namestita pri Uradu za pospeševanje obrti v LJtfb-ljani. Glej Uradni list 112. — Podjetniki poštnih voženj se opozarjajo, naj ne prenehajo z vožnjami 1. oktobra, kot se je sklenilo, temveč za sedaj še počakajo. Društveno predsedstvo. k. — Tiskarski škrat je bil v naši predvčerajšnji številki nehote zelo hudomušen. Zadnji del notice v mariborski rubriki pod naslovom »Zopet nemškutarska tolovaj-stva«, ki pričenja s stavkom: Enemu Slovencu so prebili nosno itd, nam Je prenesel pod notico »Nogometne tekme v Mariboru«, katera se vsled tega končttie nesmiselno. Ljubljana. — Mestni magistrat in šišenska poulična razsvetljava. Po velikem trudu, delu in stroških se je po zaslugi nekaterih Sl-Škanjev vendarle speljala električna žica v Šiško •- ne mislite pa, da iz Ljubljane, temveč iz Tacna pod Šmarno goro — v Šišiko. vsi prebivalci Šiške smo se veselili tega. kor smo bli mnenja, da dobimo ponoči razsvetljeno cesto. Ali, vrag ga vedi, zakaj Ljubljena ne mara Slškarjev. Inkorporirant smo že dolgo In s tem nosimo tudi dolžnosti napram mestnemu magistratu. Magistrat pa pravi, da ne plača za tistih 10 elektr. svetilk, ki bi morale svetiti po cestah. Če ne daste to, pa dajte vsaj petro- i lejsko razsvetljavo, katero smo Imeli prej, | ko še nismo spadali pod Ljubljano. — 30 letnico svojega službovanja obhaja danes nadzornik Južne Železnice gospod Dominik Skrdla. Tovariši, njegovi uradniki ta uradnice mu kličejo Iz dna veselega srca: »Na mnoga leta v zdravju, zadovoljstvu in vednl sreči!« ~ Komur je na srcu naša revna šolska mladina z zasedenega ozemlja, naj prihiti na dobrodelno prireditev kluba »Soča«, ki se vrši v nedeljo, due 3. oktobra v Narodnem domu v Ljubljani ob 6. uri pop. — Tedenski izkaz za pretekli teden izkazuj e v Ljubljani 21 smrtnih slučajev ta 39 novorojencev, Radi nezgod sta umrla dva, ta za jetiko tudi dva. — Griža v Ljubljani ne razsaja več tako hudo. Minuli teden so bili samo 4 slučaji smrti, med njimi dva tujca. Obolelo je 14 oseb, med temi štirji tujci in trije vojaki. — Zveza Jugoslovanskih železničarjev razpisuje mesto kapelnika za drušveno godbo. Ponudbe do 10. oktobra na Z. J. 2., Ljubljana, Gradišče 7. — Društvo Jugosl. dobr. za Slovenijo poziva v Ljubljani bivajoče člane, da sc gotov udeleže izrednega sestanka 30. t. m. ob 20 uri v društvenih prostorih, Kolodvorska ul. 3. — Dijaški transport v Češkoslovaško odide iz Ljubljane v torek dne 5. oktobra 1920 ob pol 11 url dopoldne s poštnim vlakom. Bo separatni tovorni vagon, v katerega se sme vzeti samo ročno prtljago. Transport gre preko Dunaja v Brno-Prago. — Občni zbor mestne organizacije »Preporod« v Ljubljani se vrši v soboto dne 2. okt. ob 2 uri pop. v veliki dvorani Mestnega doma. Udeležite se ca polnoštevilno. — Korošce ie bogato pogostil v torek v gostilni »Pri belem volku« slučajno navzoči g. Anton Zupan, gostilničar na Krakovskem nasipu. Piščal je vse stroške, ki so jih napravili v gostilni obedujoči Korošci. Požrtvovalnemu Ljubljančanu so Korošci navdušeno vzklikali. — Radi žensk so se sprli te dni gosti v Mezctovl gostilni. Delavca Josipa Rusa, ki je odšel, je napadlo kakih 15 gostov. Pričeli so ga suvati in biti s pestmi. Rusu, ki se Je branil s palico, Je stražnik Iztrgal palico Jz rok. Rus ie zbežal nato proti trgu Tabor, neukročeni napadalci pa vo mu sledili. Pri mitnici je pretepače ustavi! drugi stražnik, toda oba stražnika pretepačev nista mogla pomiriti. Čevljarskega pomočnika Andreja Snedica, ki Je sunil Rusa z nožem v pleča so prijeli ta zaprli, Rusa pa odvedli v bolnico. — Obosojena lakkožlvka. Hilda Kump, že večkrat predkaznovana, se je preživljala s tem, da je kradla, goljufala tn se prodajala moškim. Deželno sodišče jo je obsodilo na 10 mesecev težke ječe in izreklo da je sposobna za prisilno delavnico. — Tatvine v restavraciji pri Novem Svetu. Karlu Prijatelju hlevarju pri Novem Svetu, je bilo te njegove spalnice ukradeno 7 bankovcev po 1.000 dinarjev, 18 bankovcev po 100 dinarjev in večja gotovina v manjših bankovcih, tako da znaša cela škoda, katero je Prijatelj trpel, okroglo 32.000 K. Maribor. Napeljava električnega toka In naprava obločnkt v mestu je skoro dovršena, tako da bodo ulice v soboto prvič zažarele v električni luči. Zlata poroka. Nadučitelj v p. g. Anton Hren in njegova sopToga Karolina, rojena Schwarzovm, obhajata 2. oktobra v Mariboru, kjer stalno bivata, svojo zlato poroko. Orkester Glasbene Matice prične pod vodstvom dirigenta Topiča 1. oktobra zo-pet z rednimi vajami. Preprečen vlom. 191etnl Franc GumzeJ Je skušat v predvčerajšnji noči vlomiti v pisarno I. Jugoslovanske prekajevalnice na Pobrežju. Vlom so pravočasno preprečili ta mladega zločinca dati pod ključ. pr. mestna aprovlzacda ©tvorila lastno meanloo, v kateri bi potem lahko oddajala meso po primerno znižanih cenah. Deloma bodo temu odpomogil n. pr. uradniki s tem, da si ustanovijo lastno uradniško mesnico. Red ia snaga po nekaterih celjskih ulicah sta zelo pomanjkljiva. Ne rečemo, da Je to, ravno po glavnih ulicah. Tam še gre. Pač pa so v tem oziru zelo zanemarjene razne stranske ulice. Svoj čas pred vojno se Je vsaj ob sobotah celo mesto temeljito pometlo. Ali bi ne kazalo takega temeljitega čiščenja uvesti vsaj enkrat na teden tudi sedaj? Raznih sumljivih eksistenc mrgoli tudi po našem mestu. Tl ljudje elegantno nastopajo. Polne so Jih vse kavarne ln gostilne. Sigurno je, da so to razni verižnikl, k! svoj denar služijo na nepošten način. Zasedajo pa obenem tudi stanovanja, katerih pošteni ljudje za nobeno ceno ne morejo dobiti. Po zagrebškem vzorcu, ki bo baje Izgnal is Zagreba vse take ljudi, bi bilo tudi pri nas dobro in nujno potrebno, da bi stanovanjska komisija pregledala stanovanja od hiše do hiše in vse ljudi, ki v mestu nimajo ničesar iskati, spodila takoj ta brezpogojno čez mestni teritorij. Na ta radikalni način bi se dobilo v mestu za bedne rodbine dovolj stanovanj. Brez napisa je poleg mnogih drugih uradov tudi še vedno naša pošta. Ne vemo, kje tiči vzrok, da si razni uradi v dveh letih po preobratu še niso nabavili novih slovenskih napisov. Novo tiskarno snuje neka zasebna družba v Celju. Kakor izvemo, ima Ista kupljen že ves tiskarski materija! in se je tudi že pogajala za nakup neke hiše, ki M služila v tlskarniške namene. Zidanje rezervoarjev trgovske zadruge »Sloga« ob Savinji lepo napreduje. Ta naprava je zelo zanimiva in vredna, da sl Jo človek ogleda. Kakor čujemo, bo naprava, ki bo služila za shrambo petroleja In surovega olja za celo Slovenijo, leončana še pred zimo. Predsednikom stanovanjske komisije je, kakor izvemo, imenovan g. I. Prekor-šek, upravitelj javne bolnice v Celju. Cvetlični dan v prid Koroške, katerega je v nedeljo, 26. t. m. priredil Celjski Sokol, jo vrgel okrog 3000 kron čistega. Veselica Olepševalnega društva, ki bi se imela vršiti v soboto 2. oktobra, je preložena na poznejši čas. »Guten Tag Herr General«! Tako ču-Jetno včasih v nekaterih trafikah in drugih lokalih pozdravljati razne penzljonirane avstrijske generale, katerih kar mrgoli po celjskem mestu. Kaj, ko bi tudi taki »Herr Generali« spraznili razna udobna stanovanja, ki jih neupravičeno‘zasedajo? Koroško« Točenje alkohola v coni A je prepovedano za prihodnjo nedeljo 3. t. m. ta nn dan plebiscita v nedeljo 10. t. ra. Gostilne morajo biti ob pol 9. zvečer zaprte. Neznani zlikovci so poškodovali telefon na Koroškem. Telefonist Povhan v Otoka je odkril, da so neznane osebe pretrgale mod Ribnico in Sekiro telefonsko zvezo in ukradle okrog 40 m žice. Celje. S celjskega trga. Odkar so odpravili z našega trga maksimalne cene, so se razmere na istem precej zboljšale. Ljudje to okolice prinesejo dnevno precejšnje množine raznega blaga na trg, dočlm prej skoro nisi mogel ničesar dobiti. Kostanje, grozdje, orehi ta drugo sadje se prodaja zelo po ceni. Kg grozdja stane od 6 do 10 K, orehi liter 5 K Itd. Samo jajc ni. Ako se že kje dobijo, so komad čez 2 kroni. Temu pa so krivi razni prekupčevalci, ki odidejo na deželo ta tam pokupijo vsa jajca, katerim potem navijajo cene. Takšnemu oderuškemu početju je treba energično napraviti konec. Cene mesa so v Celju še vedno višje nego v drugih mestih. Naši mesarji se ne morejo odločit!, da bi znižali cene. Temu bi se dalo napraviti konec s tem. da bi b. Primorje. Slovensko šole v zasedenem ozemliu se irlasom »Piccoloveea« poročila otvorilo L oktobra. Italijanska vlada namerava zasebno Solo ori Sv. Jakobu spremeniti v mestno ali Jo celo podržaviti. Sedem otroških vrtcev. M so biH doslel v zasebnih rokah, dobi naibrže pravico” Javnosti. Idrijska realka se namerava premestiti v Ajdovščino, ker Je učiteljišče v Tolminu za da-našnti čas neprimerno ureiento. kani it.a!iianska vlada ustanoviti popolno učiteljišče in še eno srednio Solo. Na ta način hočeio Italijani preprečiti študiranie slovenskih dijakov Iz zasedenih kraiev v .ImroslavHL Avstro - oerskeca netnen?anesra denar la ie v zajedenem ozemliu triasom spomenice, ki Jo Je predložilo drž. pol. društvo »Edinost« okolu 20 miliionov kron. v sodnem okraju labinskem tra J® za 2.220.000 K. v okraiu naztoskem za 1.380.000 K. v okraitu buzetskem za 955.000 K. v okraiu koprskem in Piranskem za 520.000 K. v ool- °kr. poreškem 1.105.000 K. v okt. pul iškem za L382.000 K. v okraiu votoškem za 2.290.000 K. v Trstu in okolici za 92.000 K. na Goriškem za 8,000.000 kron. v postojnskem okraju na za 1.550.000 K. Iz ooiitiČneea okraia lo-sraškeea ni podatkov. Politično društvo »Edinost« zahteva v imenu prebivalstva, da se tn denar izme-nfa po menjalnem ključu 60%. Kako živi d’Anminzio. Ponoče-vailec »Dailv Mailov« opisuje živliie-nie d’Annunzia na Reki. Položaji v mestu se ni ▼ poslednjem odletu skloraf nič izpremedl. D’Anmm*k» biya stalno v vuvernerakJ palač! ter vlada in ukazuje kakor neomejen diktator. Pridno »pisateljuje«. V dneh. ko se posveti popolnoma svoti »oisatefjsdci« delavnosti. e>a n* sme nihče motiti ter otše pri zakie«. nfenib vratih. Izjava NSS. (Sprejeto na seli načelstva narottne-sociialistične stranke dne 28. t m.) iNa prošnjo načelstva nar. soc. stranke N. S. S. obiavliamo sledeče: Pod naslovom »Demokrati se razkrinkavalo«. — Narodni sociia-Iisti hlapci liberalcev« napada predvčerajšnji »Naprej« narodne soclta-liste. češ. da ie nar. soc. stranka le del liberalne stranke in da bo nar socialistična stranka podpirala demokratsko stranko tudi pri volitvah v konstituanto. To niše »Na-nreJ« na oodlaeri nekecra pisma, ki ca ie pisal tajnik celiske demokratske orcan. In ca Je bale dobi! od svoiecn zaupnika. »Naorei« prinaša odlomek teca pisma, ki se erlasl: »Opozarjamo končno, da bo naša stranka (demokratska) naibrže pri oredstotečih volitvah nastopila skupno t. J. z enotno kandidatno listo s Samostoino kmetsko stranko in eventualno tudi z nar. sociJalisti. Treba Je torei. da stopite nemudoma v zvezo z zaupniki navedenih strank. Narodni pozdrav. Okrožna orcanizaciia iucosl. dem. stranke za celJsko okrožje v Celju. Vekoslav Špindler 1. r.« K temu piše »Naprei«: »Pismo fe sicer pisal tainik krajevne liberalne orcanizaciie. toda če bi ne bilo med nHml nikakršneea do«o-vora. bi se ne drznil s tako odločnostjo zasrovarfatl skomieca nastopa liberalcev. Samostoino kmetske stranke in nar. sociialistov.« S tem napadom ie stopil »Naprei« v vrsto »Večerneca lista« in »Rdečeča Prapora«. »Naprei« dobro ve. da ima nar. soc. stranka z demokratsko stranko ravnotako malo stika, kot s klerialno ali komunistično stranko. »Naprei« dobro ve. da o kakšni koaliciji ne more biti covora fn »Naorei« tudi dobro ve. da bo nar. soc stranka ort volitvah v konstiuanto nastopila popolnoma samostojno, če srovore demokrati o kakšni volilni koaliciii s N. S. S., so to le niihove pobožne želie. ker vedo. da sam! ori volitvah ne bodo uspeli. Namen napada Je lasen. Volilen manever, s katerim so hoče diskreditirati mlado nar. soc. stranko med delavskim liudstvom ker toliko lo-eike »Napreiu« še priDlsuiemo. da bi sicer v citiranem pismu ne naše! nfč družeča., kot ml: nohožno žello. Nismo hoteli zanesti bota v proletarske vrste, če oa nam ca vsi-liuiete. ca soreiemamo. Ne bomo se borili proti vanj z lažjo in intrierami biateniem in natolcevanjem, borili se bomo proti vam z odkrivarnem resnice in resničnim delom za naše delavsko Hudstvo. In to delavsko ljudstvo bo samo kmalu izprevidelo kie Je čistost ln resnica in kle laž m dnmacocHa. Načelstvo nar. soc. stranke ponovno i zla vi Ja: Narodno-sociJall- stična stranka ne bo sklepala ni kakih kompromisov in bo ori volitvah v konstituanto nastopila s samostojno kandidatno listo. Kdor trosi dru-cačne vesti. laže. Mi danes opozarjamo vse delavstvo. uradništvo učiteljstvo in kme te na nodet način bala. s katerim hoče soc. demokratska stranka preprečiti razširjenje narodno-socfJali-stičjy IdeJe med delavskim ljud- stvom. Načelstvo narodne-sociial. stranke. SERUM ZOPER GRIŽO IN LJUBLJANSKA CARINARNICA. Prejeli smo: O naslovnem predmeta se Je zadnje čas« mnogo pisalo ln tudi popravljalo. Niti lz pritožb, nit! te popravkov carinarnice pa Javnost ni dobila prave slike. Finančna delegacija se Je namreč zanimala za stvar ta uradno ugotovila sledeče: Serum J« ob uvozu te Inozemstva podvržen carini, ki odpade le, ako J« prejemnik Javna bolnica ta Je-ta poprej izposlovala oprostitev od generalni direkcije carine. Je-lf ta določba umestna al! ne, je vprašanje za-se, .jasno pa Je, da Je za carinarnico kot podrejen eksekutivM organ obvezna, ker bi morala v carinski, kot v vsaki drugi upravi nastati nepopravljiva zmeda, ako bi subalternl uradi lahko po svoje delali Dne 8. septembra t. L Je došel v Ljubljano nn naslov špedicijske firme Ranzinger serum za deželno bolnico In za več ljubljanskih lekarnarjev. Bolnica se n! mogla izkazati, da Ji J« generalna direkcija carine dovolila svoboden uvoz v smislu agoraj navedene določbe, carinsko deklaracijo j« pa vložila šele 2 2. septembra, lstotako tudi vsi lekarnarji. Ako je torej odpravila carinarnica blago 23. septembra, se njej ne more ničesar očitati, ker se Je ravnala strogo po svojih predpisih ta je serum tekal teročUa, čim M b® lepota Jeni pogoji. SPLOŠNO POPISOVANJE INVALIDOV, VOJAŠKIH VDOV IN SIROT, INTERNIRANCEV IN KONFIN1RANCEV ITD. Do torka, dne 5. oktobra 1920, se morajo zglasiti pri županstvu svojega stalnega bivališča, v Ljubljani pri mestnem magistratu, Galetova hiša, II. nadstrepje, sledeče osebe: 1. Vsi vojni Invalidi, 2. vse družine padlih, umrlih ta pogrešanih vojakov (žene, otroci, starši, mladoletni bratje I« sestre), seveda tudi take vojne sirote, M tudi matere nimajo več, 3. vsi bivši internirane’ in konfinirancl, ki so vsled internacije ali konfinacijc zadobill poškodbo aH bolezen, ali se jim Je ta vsled tega p,-slab. šala, 4. vse družine bivših internirancev ta konfinlrancev, umrlih za časa taternscUe ali konftaacije ali pozneje vsled bolezni, ki so Jo takrat zadobill ali se jim je takrat poslabšala, ta vse družine oseb, usmrčenih iz političnih ali vojaških razlogov po sovražniku, 5. vsi civilni Invalidi, ki so posta!! invalidi vsled vojnih operacij (vsled metanja bomb Itd.) Vojni invalidi in družine padlih, umrlih in pogrešanih vojakov se morajo zglasiti tudi, če so tuji državljani. Ker gre za državne pokojnine, podpore iid., naj se vsaka prizadeta oseba v lastno korist pravočasno zglasi. Aprovizacifa. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani daje na znanje svojim članom, da ie dospela nova pošiljatev svinjske masti, ki se oddaja v poljubni množini po 52 K kg. Enako se dobi v poljubni množini čisti beli petrolej po 28 K liter in vsa druga živila, kakor: moka, riž, kava, olje, kis, sladkor, kavtaa prtme« Itd. — Člani, kateri še niso plačali zaostale članarine, se opozarjajo, da to čimpreje poravnajo, ker se Jim drugače ustavi prejem blaga. — Novi člani se sprelemajc vsak dan v uradnih urah od 8 do 12 ure dopoldne ta od 2 do 5 ure popoldne. — članarina znaša 50 K, vpisnina 4 K. Šport in turfstika. Športni teden. Vse tekmovalce, ki so dosegU kako prvenstvo, drugo ali tretje mesto, nadalje tudi vse one od zadnje plavalne tekme m Ljubljanici poživljamo, da se oglasijo ▼ pisarni Športne zveze, Narodni dom I. nad. ta dvignejo prtenalnlc«. za nagrado, katera s« bode delila na večera v nedeljo 3. okt. v veliki dvorani hotela Union, za kamor jim služijo t« priznn-trfce kot legitimacij«. DtetančOt marš, kt se vrši v nedeljo 3. okt. popoldne ob 3. url se bo razdelil v dva dela ta sicer odidejo civBni udeleženci 2 min. pred vojaškimi. Prosimo občinstvo, da počaka odhoda vojaških udeležencev In da ne žanre prej« ceste. Načrti pota, katerega imajo prehoditi udeleženci marša so razvidni v Izložbah posameznih trgovin po mesta. Za nedeljsko tekmo, t J. za avtomo-bttao non-stop-vožnjo In za dtstančn! marš ln regato se športniki nujno naprošalo, da se čimpreje prijavijo k udeležbi Vse prireditve se vrše ob vsakem vremenu. Zajedno opozarjamo občinstvo na te Interesantno in za Ljubljano povsem nove športne tekme. Vojaške tekme Imajo v petek popoldne svojo zaključno tekmo iz lahke atletike, vsled česar se morajo javiti vsi sod-nflri lahke atletike ob 3. uri popoldne na prostoru za zabeležbo rezultatov. Tennls-tekmc. Vsled deževja so morale odpasti tennls-tekme v sredo ter se bodo po možnosti vršil« v slučaju ugodnega vremena v četrtek, petek ta soboto. Načelnike odsekov športne zvem po-ztvtlamo, da se najkasneje do sobote 2. okt zglase v pisarni Športne zveze Narodni dom I. nad. radi Tazdelltv« nagrad za njihovo športno panogo. Sokolstvo. Sokol II. Bratje In sestre! Kruta smel Ugrabila nam Je našega vrlega podstarooto brata Jakoba Smoleta. Dolžnost naša Je, da ga spremimo na njegovi zadnji poti, Zbiramo se v petek (članstvo v krojih, da-tace ter naraščal) pred šolo na Orabnu ob' «n četrt na 4 popoldne. Z njim zgubimo zopet enega Izmed ustanoviteljev našega Sokola, skrajno pridnega in požrtvovalnega brata, katerega bodemo brltko pogrešali. Njegova dela pa nas bodo spominjala moža — Sokola — na večno. Gledališče in glasba. »Maska.« Izšla Je 1. št. gledališke revije, Id Jo Izdaja pododbor Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. Številka vsebuje prispevke gg. M. Skrbinška, dr. Vovka, Golle, Balatke, Albrechta, Z. Prelovca ta J. Vidmarja. Pregled (razne ves«, vestnik, repertoar jugoslov. igledališč) je raznolik in Informativen. Prijateljem gledišča ta dramske umetnosti »Masko« toplo priporočamo v naročilo. Naročnina znaša za celo leto (20 številk) 140 K, posamezne številke veljajo v upravi 8 K. Repertoar slov. nar. gledališča v Mariboru: v četrtek »Brat Martin«, v soboto »Hlapci«, v nedeljo popoldne »Pereant možje« in zvečer »Gospodična Jošefte, mrvi« £ P1111 er ML Zfrvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalie.) »Nu?« te zategnil vitez te nagrbančil obrvi, meneč- da le sluga znorel, ali Da se norčuie iz niesra. »Zvezdar vidite, ie tasvoril venomer o »paralaksi«, m s kolikšnim SDoštovaniem. eospod! Lekarnar ni imel v ustih druge besede, nego »Askieoiia«. in še celo z »božanskim«. ca ie onecavil. Profesor na se ie vselei odkril, kadarkoli ie omenil »katahrezo«; sklepal sem. da lrsora biti hudimanska coDrnica. Od zcroH poslušania sem si zaoomnil te fri besede, češ. kdo Da ve naprei da trm ne bo treba danes ali jutri zaco-variati hudobnih duhov? ... In res. Drilika se ie ponudila.« »Hudiča si poklical?« te vprašal Canestane. malodane prestrašen. Le delte eosood!« ie deial Co-colin ter zmagoslavno pokazal na razložene in ra/obešene zaklade. »Boeme res. Toda kako? Sedi vendar, corbacauc!« CoColin ie sedel h kozarcu, ki mu ga ie vitez nalil, ter za&l razlagati svoio čarovnijo. Ko ie odšel Capestang iskat itoviue. brez katere krčmarji ne priznalo človeškega gladu, ie stom! plešeglavi Cogclin pogumno v pivsko sobo. Niccova prikazen ie vzbudila med gosti in strežaikami vseob-č! smeh. Orohot ie privabil celo moistra Lureauia: toda on se ni pridružil veselosti, svoiiii pivcev niar-več le pomeril plešastega Cogolina s sočutiem. ki ca kuštravemu nikoli ni izkazoval. Bravci cotovo Še ptom-nik>. da ie bil tudi Lureau siromak brez las. 234. štev. »Nu«'. si le rekel, »tako vsal nisem edini. Nasnol se laclle prenaša gor'e.« Hotel le s toniti h Cogolteu, da bi se zbratil ž nlim. Toda naš znanec se le naredil slepeča. Z dolgimi koraki ie premeril veMko izbo. kakor bi se mu nekam strašno mudilo, in se obrnil k izhodu, kler ga ie do-tekel Lureau baš zadnfi hte. »Joi. gospod Cogolln.« le vzkliknil krčmar s sočutnim obrazom, »kai za Boca. se ie zgodilo z vašimi lasmi?« »Uh,» je dejal oproda Dtav brezskrbno. izpadli so mi. ker sem se ne: kai razburil«. »Kako! V eni sami noči?« »Da. Meni izpadeio zmerom tako. 'Malce strahu, zle sanie ali karkoli podobnega, na se zbudim brez las. Toda — « »Čudno, čudno! Pri meni ie trajalo več let«, ie vzdihnil Lureau, gladeč si colo butico. »Kako ste rekli: tako vam izpadeio zmerom?« •»Nu da. Pri vas ie druga, ki ste , zaspanec in počasne/, iaz na opravim v dobri uri«. »Tedai so vam katerikrat že izpadli?« ie zaziial Lureau m debelo pogledal lažniivca. »Topot bo petič ali šestič. Para-llaxis. Asclepios, Catachresls.« • »Izvolite?« »Parallaxis. Asclepios. Catachre-sis To so besede, ki iih moram ponavljali ves dan. aJoo hočem, da mi zrasto lasle druco noč iznova. Do svidenja, moister Lureau!« »Počakaile malce, za Boga!« ie viknii gostilničar in zastavil Cogo-linu »ot. ^ »Mudi se mi. veste. Parallaxis! Človek se nerad nastavlja zasmehu!« — »Kdo ve to boife od mene!« »In tudi babnic ne strašim rad ... Asclepios!« »Uh. moia me videti ne mara zaradi teca«. »In nahod. ta. ta. Preden se ozrete, ga že imate. Catachresis!« Pustite me. da grem po svoiem opravku: rad bi se brž odkrižal nadloge.« »Kako pravite«, ie povzel Lureau. »od teh besed da vam zrasto lasie v eni noči?« »V eni uri. Kolikor ie traialo. da so izpadli, v tolikem času zrasto«. »Oh!« ie zaprosil Lureau z drhtečim glasom, »naučite me jih. gospod Cogolin!« »Od srca rad: Parallaxis. Ascle-Dios. Catachresis! Toda same besede brez mazila ne pomacak) nič«. »Mazilo ie tudi zraven?« ie vzkliknil moister Lureau. trdovratno zadržujoč Cogolina. »Čudovito mazilo. Asclepios! Pustite me. moister Lureau. da si hitim nakunit potrebne sestavine. Dvajset pištol, ki mi iih ie podaril snoči moi gospod bo šlo k hudiriu. a kal zato! S plešo se nihče ne čuti srečnega.« Mali oglasi. Proda se: OPRAVA ZA TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM, omara za led, ročni voz, tehtnice, prazni zaboji In steklenice, papirnate vreče, bombaž za kvačkanje h pletenje, Zensko kolo, pohištvo in razne druge stvari na prodaj. Dunajska cesta štev. 47. — Samotna ni. 2. fiLASO VIR (Stutzfltigel) najfinejše vrste se proda. Zrinskega trg 7, pritličje. (Tapajncrjev trg), Maribor. 1862. POSESTVO na proda)! Posestvo, obstoječe iz zidane In slamo pokrito kmetske hiše, nadalje hlev ta skedenj, njive, travniki, sadonosnlk, gozd za domačo porabo. Na tem posestvu se lahko redi 5 do 6 glav živine. Posestvo je oddaljeno eno uro od trga Sevnice ob Savi. Karl Cimper.šek, posestnik ta trgovec v Sevnici ob Savi. 1864. UGODEN NAKUP HIŠE Z VRTOM, event. tudi, če se želi, travnik, njive in gozdovi. Hlev, kleti, mnogo sob, trgovina v hiši, električna razsvetljava itd. blizu postaje na Oorenjskem, se nudi takoj. Ponudbe pod »Ugoden nakup« na upravo lista do 5. oktobra. »865. PSI MLADIČI, plemenite ovčje pasme, na prodaj. Šiška, Celovška cesta 33. 1846. REGISTER-BLAGAJNA, velika, v dobrem stanu, sedem mladih čistokrvnih PREPELIČARJEV - (Forst-kunde) ter FOTOGRAFIČNI APARAT z opremo, na prodaj. 1789. PISEMSKI PAPIR V mapah "/» v veliki izbiri, RAZGLEDNICE umetniške in druge, na debelo in drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica 4. i703. KUVERTE, trgovske In kanclijske, PAPIR, konceptu! In kandijski, NOTNI PAPIR, KONFETI, KOPIRNI SVINČNIKI (olovke). PEČATNI VOSEK Itd. na debelo In drobno pri L. Pe-valek, Ljubljana, Zidovska ulica 4. §£«sg»i mz HRASTOV REZAN IN OKROGEL LES sc kupi v večjih množinah In različnih dimenzijah. Ponudbe z navedbo cen In dimenzij (pod hrastov les) je poslati na opravo Jugoslavije. 1848 Službe: OROŽNIK, tovariš iz celjskega ali mariborskega okraja, se Išče, ki bi hotel zamenjati službeno mesto v ptujskemu okraju (poleg železniške postaje). Vpraša se — v Cirkovcah 27j pri Pragerskem. iggg, SEDLARSKI IN JERMENARSKI DELO. VODJA Izvcžbana in zanesljiva oseba, se sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru. Pismene, oziroma ustmene ponudbe na Ivan Kravos, trgovina in sedlarska delavnica v Mariboru. IZVEŽBAN RISAR _ INŽENER išče tehniškega, arhitektovskega, geodesij-skega in drugega risarskega dela. Naslov: Ljubljana, hotel Tivoli, soba 16, V. Čcbo-tarev. / js49. OSKRBNIKA, oženjenega, s skupaj 3 do 4 delavno moči, kateri ima veselje do poljedelstva, živinoreje ta svinjereje se sprejme kot samostojnega na večje posestvo na Spodnjem Štajerskem. Kot plača bi bila polovica poljskega pridelka, polovica pri živini, pri svinjah pa po dogovoru. V hiši ima prosto stanovanje, drva, povsod napeljani vodovod. Služba bi bila trajna. Sprejme se le poštena in delavna družina. Naslov pove upravni-štvo tega lista. jpso. STREŽNICA, ne mlada, izkušena, z lepimi spričevali, prosi za primerno službo v kakšen Sana-torlum. Ponudbe na upravo Jugoslavije. 5853. Razno s KATERA DOBROSRČNA OSEBA hoče osrečiti ubogega Invalida s tem, da mu stoji za poroštvo za 20.000 K, katere rabi za otvoritev trafike. Cenjene ponudbe pod »poštenjak« n:: upravo »Jugosla-vlje«. 1860 ZAMENJAM STANOVANJE v sredini mesta 2 sobi in kuhinja z ena«, kim v Ljubljani. Naslov pove uprava lista. 1866, IŠČEM SOBO ALI SAMO POSTELJO za takoj, če mogoče v bližini kolodvor*. Naslov v upravi. i.sos. Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil m&mmammmmmmm Prvovrstni cigaretni papir In stročnic« znamke n po najniiji cen* n« debelo In «a drobno ptiporoča trgovina Evru Bonai, Ljufe. ij*na, SehMitaurftova ulica« Suhe gobe in fižol kupuje po najvišjih dnevnih cenah Družba „8AD“ trgovina z deželnimi in gozdnimi pridelki, JLiufcijtuue Beethovnova ulica. Prosi sc za ponudbe. Trstie za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno ms po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 tžl3: 11K sni dam onemu, ki mi preskrbi mehlivano (dve poeteVH) Uit neracblirauo veCjo mesečno sdbo v Ljubljani ali bližnji okolici. Najemnino poljubna. Naslov pove uredništvo „A