Trgovec Kramar je dal v nedeljo pred cerkvijo razglasiti, da odprodaja veliko zalogo koruze po znižani ceni. Možje so takoj začeli ugibati, zakaj. »Pokvarila se mu je«, je dejal prvi^ »Pokvarjene ne sme prodajati«, je ugovarjal drugi, »zdi se mi pa, da se boji tega, da mu koruza ne obleži v magacinu.« »Državne koruze se boji«, je šaljivo dodal naš znanec gospodar. »Saj res, kako pa je vendar s to koruzo? Ali ti kaj več veš«, so vpraševali možje vsevprek. In gospodar jim je povedal: »Lansko leto je bila v mnogih krajih naše države slaba letina. Poleg slabe letine pa imajo v mnogih krajih, posebno v Bosni in Dalmaciji, še to nadlogo, da so mali kmetje silovito zadolženi. Za obresti pa so jim bogataši, ki so jim denar posodili, vzeli še tisto malo pridelka, ki so ga spravili v jeseni s polja. Tako je bilo pričakovati, da bo v teh krajih nastopila lakota. Ubogi ljudje ne bodo imeli pridelkov in ne denarja, da bi si živeža kupili. Lakota se je res bližala. Občine in oblasti niso storile ničesar, ljudje sami pa tudi ne. Zato je morala poseči vlada vmes. Odredila je, da bo dala 150,000.000 Din za one kraje, kjer vlada lakota. Podporo si je zamislila tako-le: Za najnuj- nejšo silo nekaj žita, koruze in nekaj denarja, večino denarja pa naj se uporabi na ta način, da se izvršijo kaka javna dela, pri katerih se zaposli one, ki nimajo posla ter trpe lakoto. Vlada je začela deliti. Najpreje je delila po svojih velikih županih. Radič in drugi so zagnali krik, da se postopa pristransko, da naj dobijo oblasti. Država je dala oblastem pravico razdelitve. Sedaj šele je prišlo iz Bosne in Dalmacije pritožb! Samo Radičevi pristaši so dobivali. Seveda je vlada posegla vmes in je uapravila red, kar pa radičevcem ni bilo prav. Mirno je sedaj ministrski predscdnik Vukičevič povedal na velikem shodu v Velikem Bečkereku preteklo nedeljo, da ni več tisle strašne lakote, ker je s pomočjo sedanje vlade bilo ljudstvu takoj pomagano!« »Kaj pa Slovenija ni bila nič deležna lisle koruze? Ali se na Kranjskem ne bijejo zaradi nje? Ali je mi Štajerci nismo nič dobili?« »Jar to pa veliko zahtevate od mene, da vam vse to razložim! Kolikor vem, toliko bom povedal. Tudi Slovenija je bila deležna te pomoči za olajšanje lakote. Na Kranjskem, kjer je večje pomanjkanie, so dobili nekaj več, toda še za tisto so se tako stepli, da danes vsi pravijo, da bi bilo bolje, ako se koruza ne bi delila. Le premislite! Kaj pa hočete napraviti s tem, če pride na eno občino po 100 kg koruze? Ti, župan, kako bi ti sedaj to-le razdelil? Ker pa se je dalo res le samo najpotrebnejšim, so nasprotniki začeli oponašati, da se vsem ni dalo. Če bi se vsem dajalo, potem bi vsi, ki so vsaj nekoliko potrebni, bili upravičeni dobiti in bi se koruza delila po pol in četrt kg po znižani ceni!« »Neumnost«, je planil eden vmes v raz lago. »Res je to neumnost«, je nadaljeval gospodar, »da se zahteva taka razdelitev. Pravično je, da naj dobijo le najpotrebnejši podparo, drugim pa naj se na kak drug način pomaga, posebno, da se jim da prilika zaslužka. Saj noben zdiav človek ne sprejema rad miloščine, ampak hoče poštenega dela in poštenega zaslužka.« »Kaj pa mariboiska oblast ni ničesar dobila?« »Ravno lo sem mislil sedaj povedali, kolikor vem. Tudi na mariborsko oblast je bila določena svota 100.000 Din. Veliki župan in oblastni odbor sta zahtevala — denar. Naročilo pa se je, da naj se kupi za to svoto koruza in res se je sklenila pogodba za 30 vagonov koruze. Med tem je pa prillo poročilo, da se bo poslalo 27 vagonov karuze namesto denarja. Iz Maribora pa je šla zahteva, da naj se pošlje 30 vagonov, ker za tisti denar dobimo v Sloveniji 30 vagonov koruze. Na to zahtevo sedaj še ni odgovora, upa se pa, da bo pozitiven. Polem bo seveda tudi tukaj razdelitev, kar bomo pa itak še izvedeli. 30 vagonov razdeliti v tako veliki oblasti kot je naša, bo naravnost težko delo! Na&a oblastna skupščina dela bolje, da nam reč razna javna dela izvršuje, kjer se nekaj napravi, kar je v splošno korist, poleg tega pa l.judje tudi nekaj zaslužijo. To novo načelo sedaj tudi država sprejema!« »Je pa res že zadnji čas bil, da smo Slovenci zastopani v vladi, da tudi državno gospodarstvo spravimo na pravo pot«, je župan zaključil razgovor in pozval navzoče na občinsko sejo.