35 
JESEN 2017 
Climate in autumn 2017 
Tanja Cegnar 
 č lanku predstavljamo podnebne znač ilnosti jeseni 2017 in razmere primerjamo s povpreč jem 
obdobja 1981–2010. Uvodoma na kratko povzemamo znač ilnosti posameznih mesecev jeseni 
2017. 
September 2017 
Povpreč na septembrska temperatura je vsaj za 0,5 °C zaostajala za dolgoletnim povpreč jem. V 
Slovenski Istri, na jugu Bele krajine in na Gorič kem v Prekmurju so za dolgoletnim povpreč jem 
zaostajali manj kot za 1 °C. Dobra polovica ozemlja je poroč ala o odklonu med −1 in −1,5 °C. Predvsem 
v nekoliko višjih legah in ponekod v osrednji Sloveniji je bil zaostanek za dolgoletnim povpreč jem več ji, 
in sicer med 1,5 in 2 °C. 
Nad 500 mm padavin so namerili v manjšem delu Julijskih Alp. Poleg alpsko-dinarskega grebena so 
400 mm padavin presegli tudi v delu zahodnih Karavank. Na dobri polovici Slovenije so padavine 
presegle 300 mm. Pod 200 mm padavin je padlo le na zelo omejenem območ ju Koroške, Štajerske in 
Prekmurja. Dolgoletno povpreč je so povsod presegli vsaj za 40 %. O presežku med 40 in 80 % so 
poroč ali na Goriškem in v več jem delu Posoč ja. V več ini Pomurja in na območ ju, ki se zač enja v 
Slovenski Istri in sega prek več ine Notranjske nad Dolenjsko in osrednjo Slovenijo ter jugozahodno 
Štajersko je padlo od 120 do 160 % več padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ ji presežek je bil 
v Beli krajini in na skrajnem severu Prekmurja, kjer so padavine presegle 260 % dolgoletnega povpreč ja. 
September 2017 je bil nadpovpreč no oblač en, saj je sonce sijalo le od 40 do 80 % toliko č asa kot 
obič ajno. Na manjšem delu Gorenjske ni bilo niti pol toliko sonč nega vremena kot obič ajno. Območ je 
z manj kot 60 % obič ajne osonč enosti se je raztezalo prek Gorenjske, Koroške, osrednje Slovenije, nad 
vzhodni del Posoč ja in manjši del Notranjske ter na Kras. Več kot 70 % obič ajnega soč nega vremena je 
bilo na Obali, v delu Goriških Brd, v Beli krajini in Novem mestu ter južnem delu severovzhodne 
Slovenije. Na Kredarici je sonce sijalo 79 ur, kar je 54 % dolgoletnega povpreč ja in najmanj odkar 
merimo trajanje sonč nega obsevanja na tej visokogorski postaji. Tudi v Ljubljani september še nikoli ni 
bil tako slabo osonč en. 
V gorah je septembra snežilo, na Kredarici je sneg obležal 17 dni, 20. septembra je bila snežna odeja 
debela 60 cm. 
Oktober 2017 
Povpreč na temperatura je oktobra le na manjših območ jih zaostajala za dolgoletnim povpreč jem, v 
pretežnem delu države pa je bil oktober 2017 toplejši kot obič ajno. Več ina odklonov je bila do 1 °C, le 
v višjih legah je odklon presegel 1 °C. 
Padavine so bile porazdeljene neenakomerno. Le na manjših območ jih je padlo nad 100 mm. Predvsem 
ponekod na Gorenjskem in severu države so bile padavine skromne, ponekod niso dosegle niti 40 mm. 
Na več ini ozemlja je padlo od 40 do 100 mm. Padavine so povsod zaostajale za dolgoletnim povpreč jem. 
Še najbolj so se mu približali na jugovzhodu Dolenjske in južnem delu Štajerske, kjer so padavine 
presegle štiri petine dolgoletnega povpreč ja. Proti severu in zahodu je primanjkljaj padavin narašč al. 
Več ina krajev je poroč ala o padavinah med 20 in 60 % dolgoletnega povpreč ja. Največ ji primanjkljaj je 
bil v Breginjskem kotu in na Kaninu, kjer niso dosegli niti petine dolgoletnega povpreč ja. 
V

Agencija Republike Slovenije za okolje 
36 
Sonč nega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povpreč ju. V Biljah, na Obali in v vzhodnem delu 
Pomurja so dolgoletno povpreč je presegli do petine. Največ ji presežek, in sicer nad 60 %, je bil na 
območ ju, ki je segalo iznad Bele krajine prek več jega dela Dolenjske, zahodne Štajerske in Kamniško-
Savinjskih Alp ter Koroške vse do meje z Avstrijo. Proti zahodu in vzhodu od tega območ ja je presežek 
pojemal. 60 % dolgoletnega povpreč ja so presegli tudi na Šebreljskem vrhu in v Bohinjski Č ešnjici. 
Na Kredarici je debelina snežne odeje 1. oktobra 2017 dosegla 20 cm, sneg je obležal 7 dni. 
November 2017 
November je bil na severozahodu države nekoliko hladnejši kot obič ajno, negativni odklon ni presegel 
1 °C. V veliki več ini krajev je bil mesec nekoliko toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju, a tudi pozitivni 
odklon več inoma ni presegel 1 °C, le v Beli krajini, na Krško-Brežiškem polju in v Slovenskih Konjicah 
je bil odklon nekoliko več ji, do 1,5 °C. 
Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Trnovske planote. Na kar nekaj merilnih postajah so presegli 
350 mm, med njimi so Zgornja Sorica (378 mm), Podbrdo (353 mm), Č rni Vrh nad Idrijo (389 mm), 
Otlica (376 mm), Lokve (363 mm) in Podkraj (379 mm); v Kneških Ravnah pa so namerili kar 409 mm. 
Na veliki več ini ozemlja je padlo med 100 in 250 mm. Ponekod v Prekmurju padavine niso dosegle 
100 mm, v Vuč ji Gomili je padlo le 97 mm, v Murski Soboti 98 mm in v Velikih Dolencih 90 mm. 
Padavine so za dolgoletnim povpreč jem zaostajale le v Posoč ju. Okoli sedem desetin dolgoletnega 
povpreč ja je padlo na Vojskem in v Logu pod Mangartom, še več ji primanjkljaj za dolgoletnim 
povpreč jem je bil v Soč i, kjer je 207 mm le 63 % dolgoletnega povpreč ja. Velika več ina Slovenije je 
bila bolj namoč ena kot v dolgoletnem povpreč ju. V pretežnem delu zahodne Slovenije, razen Posoč ja, 
in v osrednji Sloveniji je bil presežek do 60 %. Ponekod na Koroškem, v nekaj krajih na Štajerskem in 
v Cerovcu so padavine presegle dvakratno dolgoletno povpreč je, največ ji presežek je bil v Martinju, 
kjer je padlo 162 mm, kar je 271 % dolgoletnega povpreč ja. 
Novembra je sonč nega vremena v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem primanjkovalo v veliki več ini 
Slovenije. Med 70 in 80 % obič ajnega trajanja sonč nega obsevanja so zabeležili na Kredarici, Lisci, Na 
Stanu, v Lescah, Rateč ah, Šmarati, Ljubljani, Murski Soboti in Lavrovcu. Le v nekaj krajih so 
dolgoletno povpreč je osonč enosti presegli, v Portorožu je bilo 108 ur sonč nega vremena, kar je 6 % več 
kot obič ajno, v Sromljah pa je sonce sijalo 90 ur, kar je 12 % nad dolgoletnim povpreč jem. 
Na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla 150 cm, sneg je tla prekrival 25 dni. 13. in 14. novembra 
pa tudi ob koncu meseca so o snežni odeji poroč ali tudi ponekod v nižinskem svetu. 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
37 
Jesen 2017 
Jesen je bila temperaturno blizu dolgoletnega povpreč ja in povsem v mejah obič ajne spremenljivosti. 
Povpreč na temperatura je bila v veliki več ini države v mejah ±0,5 °C, le v Rateč ah in na Brniku je bil 
negativni odklon nekoliko več ji.  
 
Slika 1. Odklon povpreč ne temperature zraka je-
seni 2017 od povpreč ja 1981–2010 
Figure 1. Mean air temperature anomaly, au-
tumn 2017 
Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila na več ini merilnih mest nižja kot obič ajno, vendar 
negativni odkloni niso presegli −0,5 °C, redki pozitivni odkloni so bili več inoma še manjši. Povpreč na 
najvišja dnevna temperatura je več inoma presegla dolgoletno povpreč je, odkloni niso dosegli 1 °C. 
Nekaj merilnih postaj je poroč alo o majhnem negativnem odklonu.  
  
Slika 2. Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature 
v °C jeseni 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 
Figure 2. Mean daily minimum air temperature anomaly 
in autumn 2017 
Slika 3. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperatu-
re v °C jeseni 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 
Figure 3. Mean daily maximum air temperature anoma-
ly in autumn 2017 
V dnevnem poteku povpreč ne dnevne temperature so izstopali hladno obdobje v septembru, toplo 
obdobje v oktobru, ohladitev konec oktobra, dve topli obdobju v novembru, ki se je iztekel z obč utno 
ohladitvijo. 
Na Kredarici je bila najvišja temperatura v jeseni 2017 13,8 °C, izmerili so jo 15. oktobra, najnižja je 
bila temperatura 26. novembra, ko je termometer pokazal −15,1 °C. 
V Ljubljani je bila najnižja temperatura −3,8 °C, izmerili so jo 28. novembra, najvišja temperatura je 
bila dosežena 6. septembra, ko je termometer pokazal 25,3 °C. Na Obali je bilo najtopleje 2. septembra, 
namerili so 27,6 °C, najhladneje je bilo 27. novembra z −0,9 °C. V Murski Soboti se je septembra ogrelo 
na 25,3 °C, novembra pa se je temperatura spustila na −4,6 °C. 
-1.0 -0.5 0.0 0.5
Lesce
Kredarica
Rateč e
Portorož
Postojna
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo mesto
Č rnomelj
Celje
Maribor
-0.5 0.0 0.5 1.0
Lesce
Kredarica
Rateč e
Portorož
Postojna
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo mesto
Č rnomelj
Celje
Maribor

Agencija Republike Slovenije za okolje 
38 
  
SEPTEMBER              OKTOBER               NOVEMBER                    SEPTEMBER              OKTOBER             NOVEMBER 
 
Slika 4. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka 
jeseni 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 
Figure 4. Daily air temperature anomaly from the 
corresponding means of the period 1981–2010, 
autumn 2017 
 
SEPTEMBER              OKTOBER               NOVEMBER  
 
Po letu 1980 je opazen trend narašč ala povpreč ne jesenske temperature, bolj opazen je na nižinskih 
postajah kot v visokogorju. V Murski Soboti in Rateč ah je bila najtoplejša jesen 2014, v visokogorju 
jesen 2006. Na Kredarici je bila najhladnejša jesen 1974, v Novem mestu 1971, v Rateč ah 1972, v 
Murski Soboti pa jesen leta 1978. Na Obali je bila najtoplejša jesen 2012 s 15,5 °C, druga najtoplejša je 
bila jesen 2014 s 15,4 °C, topli sta bili tudi jeseni v letih 2000 in 2006 (15,3 °C), najhladnejša pa je bila 
jesen 1952 z 10,9 °C. 
 
Slika 5. Povpreč na jesenska temperatura zraka v Ljubljani 
Figure 5. Mean autumn air temperature in Ljubljana 
V mestu Ljubljana se je obdobju od leta 1880 merilna postaja nekajkrat selila in tudi okolica sedanjega 
merilnega mesta se je v zadnjih nekaj desetletjih temeljito spremenila. Upoštevati moramo, da k 
narašč ajoč emu trendu temperature v Ljubljani prispeva tudi širjenje mesta. Najhladnejša jesen je bila 
leta 1912, ko je bila povpreč na temperatura le 6,5 °C. Najvišjo povpreč no temperaturo doslej so v 
prestolnici zabeležili leta 2006, ko je znašala 13,3 °C, le za desetinko hladneje je bilo v letu 1926. Poleg 
jeseni 2006 in 1926 izstopa tudi jesen 2014 s povpreč no temperaturo 12,9 °C. V letu 2017 je bila 
-12
-9
-6
-3
0
3
6
9
12
odklon od povpreč ja ( ° C)   
KREDARICA
-9
-6
-3
0
3
6
9
12
odklon od povpreč ja ( ° C)   
LJUBLJANA
-9
-6
-3
0
3
6
9
12
odklon od povpreč ja ( ° C)   
PORTOROŽ
13.2°C (1926)
13.3°C (2006)
10.8°C
6
7
8
9
10
11
12
13
14
1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010
temperatura (ºC)  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
39 
povpreč na jesenska temperatura 10,8 °C, povpreč je najvišje dnevne temperature je bilo 15,8 °C, najnižje 
dnevne pa 7,0 °C. 
  
 
Slika 6. Povpreč na jesenska temperatura zraka in 
povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 6. Mean autumn air temperature and the 1981–
2010 normal 
 
Tako hladnih kot tudi toplih dni je bilo to jesen malo. Predvsem po številu toplih dni jesen 2017 moč no 
zaostaja za dolgoletnim povpreč jem, saj je september zaznamovalo razmeroma hladno vreme.  
  
Slika 7. Število hladnih jesenskih dni od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 7. Number of days with minimum air temperature bellow 0 °C and the 1981–2010 normal 
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
temperatura (ºC)  
KREDARICA
7
8
9
10
11
12
13
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura (ºC)  
MURSKA SOBOTA
10
11
12
13
14
15
16
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura (ºC)  
PORTOROŽ
7
8
9
10
11
12
13
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura (ºC)  
NOVO MESTO
4
5
6
7
8
9
10
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura (ºC)  
RATEČ E
0
5
10
15
20
25
30
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
LJUBLJANA
0
10
20
30
40
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
NOVO MESTO

Agencija Republike Slovenije za okolje 
40 
  
Slika 8. Število toplih jesenskih dni od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 8. Number of days with maximum air temperature at least 25 °C and the 1981–2010 normal 
Največ padavin je bilo v delu Julijcev in Trnovske planote, kjer je padlo nad 900 mm. V Kneških Ravnah 
so namerili 978 mm, na Č rnem Vrhu nad Idrijo 931 mm, v Rutu 919 mm in na Otlici 905 mm. V dobri 
polovici države je padlo od 300 do 600 mm padavin. V Velikih Dolencih so namerili le 304 mm padavin. 
Nad 600 mm padavin je bilo na območ ju, ki je segalo od meje na severozahodu prek hribovitega sveta 
zahodne Slovenije nad Notranjsko in Koč evsko ter Belo krajino. Nad 600 mm so namerili tudi v delu 
Kamniško-Savinjskih Alpah.  
 
Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin, jesen 2017 
Figure 9. Precipitation amount, autumn 2017 
Slika 10. Višina padavin jeseni 2017 v primerjavi s pov-
preč jem obdobja 1981–2010 
Figure 10. Precipitation amount in autumn 2017 
compared with 1981–2010 normals 
 
V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je padavin primanjkovalo v Posoč ju, na Bledu in v Bohinju. 
Največ ji primanjkljaj je bil v Soč i, kjer je 663 mm enako 74 % dolgoletnega povpreč ja. Več ina 
primanjkljajev je bila okoli desetine dolgoletnega povpreč ja ali manj. V pretežnem delu države so na 
merilnih postajah poroč ali o padavinah nad dolgoletnim povpreč jem, več ina presežkov je bila do 60 %, 
več ji presežek je bil le v Beli krajini, jugovzhodni Dolenjski, jugozahodni Štajerski in v več jem delu 
Pomurja. V delu Bele krajine in na manjšem delu Prekmurja so dolgoletno povpreč je presegli za več kot 
štiri petine. Največ ji presežki so bili v Semič u (93 %), Cerovcu ( 94 %), Adlešič ih (89 %), Martinjem 
(86 %) in na Sinjem Vrhu (83 %). 
0
5
10
15
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
LJUBLJANA
0
5
10
15
20
25
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
NOVO MESTO

Agencija Republike Slovenije za okolje 
41 
Slika 11. Padavine jese-
ni 2017 in povpreč je ob-
dobja 1981–2010 
Figure 11. Precipitation 
in autumn 2017 and the 
1981–2010 normals, 
 
Na Kredarici je bilo največ padavin jeseni 2000, ko je padlo kar 1272 mm, najmanj padavin je bilo jeseni 
1977, le 196 mm. Na Obali je bila najbolj namoč ena jesen leta 2000, padlo je 628 mm, jeseni 2006 pa 
so bile padavine najskromnejše, saj so namerili le 90 mm. V Novem mestu so padavine jeseni 1960 
dosegle 564 mm, leta 1970 pa je bila jesenska vsota le 159 mm, jesen 2017 se z 553 mm uvršč a med 
nekaj najbolj mokrih. V Rateč ah je bilo največ padavin jeseni 2000, padlo je 973 mm, jesen 1977 pa je 
bila s padavinami najskromnejša, namerili so le 192 mm. V Murski Soboti je bila najbolj mokra jesen 
2014 s 400 mm padavin, druga najbolj mokra jesen je bila leta 1998 s 361 mm padavin, na tretje mesto 
pa se uvršč a jesen 2017 s 355 mm. Jeseni leta 1959 je v Murski Soboti padlo komaj 76 mm padavin. 
 
 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER 
Slika 12. Dnevna višina padavin in dnevno trajanje neposrednega sonč nega obsevanja jeseni 2017 v Ljubljani; 
modri stolpci označ ujejo padavine, oranžni pa trajane sonč nega obsevanja 
Figure 12. Daily precipitation and daily sunshine duration in autumn 2017 in Ljubljana; blue bars are precipitation, 
orange bars are sunshine duration 
V Ljubljani je bila najbolj mokra jesen 1992 s 729 mm, jesen 1960 s 720 mm le malo zaostaja, prav tako 
tudi tretja najbolj mokra jesen 2010 s 717 mm; najbolj sušna jesen v prestolnici je bila leta 2006 s 
skromnimi 185 mm. 
60% 80% 100% 120% 140% 160% 180%
Log pod Mangr.
Soč a
Kobarid
Kneške ravne
Lesce
Kredarica
Rateč e
Zg. Jezersko
Podljubelj
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo mesto
Č rnomelj
Celje
Sl. Konjice
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lendava
Veliki Dolenjci
0
10
20
30
40
50
60
1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 34 37 40 43 46 49 52 55 58 61 64 67 70 73 76 79 82 85 88 91
padavine (mm)
0
2
4
6
8
10
12
osnč enost (ure) 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
42 
 
 
 
 
  
Slika 13. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 13. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1981–2010 normal 
 
Slika 14. Labodi na Zbiljskem jezeru, 14. oktober 2017 (foto: Tanja Cegnar) 
Figure 14. Swans on Zbiljsko jezero, 14 October 2017 (Photo: Tanja Cegnar) 
0
500
1000
1500
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
padavine (mm)  
KREDARICA
0
250
500
750
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
padavine (mm)  
LJUBLJANA
0
100
200
300
400
500
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
padavine (mm)  
MURSKA SOBOTA
0
250
500
750
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
padavine (mm)  
PORTOROŽ
0
250
500
750
1000
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
padavine (mm)  
RATEČ E
0
250
500
750
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
padavine (mm)  
NOVO MESTO

Agencija Republike Slovenije za okolje 
43 
Število jesenskih dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo več inoma blizu dolgoletnega povpreč ja, le na Obali 
in v Prekmurju je bil presežek opaznejši, vendar sta to območ ji, kjer je povpreč no število takih dni 
manjše kot drugod po državi.  
  
Slika 15. Število jesenskih dni s padavinami vsaj 1 mm 
in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 15. Number of days with precipitation at least 
1 mm in autumn and the 1981–2010 normal 
Jeseni 2017 je v več jem delu Slovenije sonč nega vremena v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem 
primanjkovalo. V pretežnem delu Slovenije je bil primanjkljaj manjši od desetine, nekoliko več ji 
primanjkljaj je bil na severu Ljubljanske kotline in v gorskem svetu severne Slovenije. Dolgoletno 
povpreč je trajanja sonč nega obsevanja so presegli v Beli krajini, več jem delu Dolenjske in ponekod na 
Štajerskem ter Koroškem, največ ji presežek, in sicer 11 %, je bil v Novem mestu, kjer je sonce sijalo 
401 uro. 
V Ljubljani je sonce sijalo 331 ur, kar je 7 % manj kot obič ajno, najbolj sonč na je bila jesen 2006 s 
461 urami, najbolj siva pa jesen 1993, ko je bilo sonč nih le 228 ur. Sonce je v Murski Soboti sijalo 
349 ur, kar je 11 % pod dolgoletnim povpreč jem. Najbolj sonč na je bila jesen 2006 s 489 urami sonca, 
najbolj siva pa je bila Murska Sobota jeseni 1954 (269 ur). Na Kredarici je sonce sijalo 338 ur, kar je 
86 % dolgoletnega povpreč ja in že šesto jesen zapored opazno pod dolgoletnim povpreč jem; najbolj 
sonč na jesen je bila leta 1986 (548 ur), najbolj siva pa leta 1960 (243 ur). 
Na Obali je sonce sijalo 447 ur, kar je 8 % manj od dolgoletnega povpreč ja. Največ sonca je bilo jeseni 
1978, ko so našteli 646 ur, leta 2011 pa je sonce jeseni sijalo 644 ur; najbolj siva je bila jesen 1960 
(366 ur).  
0
10
20
30
40
50
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
MURSKA SOBOTA
0
10
20
30
40
50
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
NOVO MESTO
0
10
20
30
40
50
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
LJUBLJANA
0
10
20
30
40
50
60
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
število dni  
KREDARICA
0
10
20
30
40
50
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
PORTOROŽ

Agencija Republike Slovenije za okolje 
44 
 
 
Slika 16. Sonč no obsevanje jeseni 2017 v primerjavi s 
povpreč jem obdobja 1981–2010 
Figure 16. Bright sunshine duration in autumn 2017 
compared to the 1981–2010 normals 
Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni 2017 v 
primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 
Figure 17. Bright sunshine duration in autumn 2017 
compared with 1981–2010 normals 
 
  
  
Slika 18. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 18. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1981–2010 normal 
80% 90% 100% 110%
Kredarica
Rateč e
Na Stanu
Portorož
Postojna
Ljubljana
Novo mesto
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lisca
Šmarata
Sv. Florjan
Lavrovec
0
200
400
600
1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
trajanje (ure)  
KREDARICA
0
200
400
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
trajanje (ure)   
LJUBLJANA
0
200
400
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
trajanje (ure)  
MURSKA SOBOTA
0
200
400
600
800
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
trajanje (ure)  
PORTOROŽ
0
200
400
600
1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017
trajanje (ure)  
RATEČ E
0
200
400
600
1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
trajanje (ure)  
NOVO MESTO

Agencija Republike Slovenije za okolje 
45 
  
 
Slika 19. Število jesenskih dni s snežno odejo in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 19. Number of days with snow cover in autumn and the 1981–2010 normal 
Na Kredarici je sneg jeseni 2017 tla prekrival 49 dni, največ ja debelina snežne odeje je bila 150 cm; 
skromna s snežno odejo je bila jesen 2006 (33 cm), največ snega pa je bilo jeseni 1979 (254 cm). 
 
 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER 
Slika 20. Dnevni debelina snežne odeje na Kredarici v jeseni 2017 
Figure 20. Daily snow cover depth in autumn 
V Rateč ah je bilo 25 dni s snežno odejo, kar je krepko nad dolgoletnim povpreč jem in druga največ ja 
vrednost. Največ ja debelina snežne odeje v jeseni 2017 je dosegla 25 cm. Na Č rnivcu so poroč ali o 
najvišji debelini snega 31 cm, na Zgornjem Jezerskem je snežna odeja dosegla 29 cm, na Kneških 
Ravnah in v Novi vasi pa 16 cm. Na Vojskem je snežna odeja dosegla 25 cm. Tudi marsikje po nižinah 
so poroč ali o kakšnem dnevu s snežno odejo, ki pa je hitro skopnela. 
V preglednici 1 podajamo nekaj podatkov o največ ji debelini snežne odeje in njenem trajanju. 
0
10
20
30
40
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
RATEČ E
0
10
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
MURSKA SOBOTA
0
10
20
30
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
LJUBLJANA
0
10
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni  
NOVO MESTO
KREDARICA
0
20
40
60
80
100
120
140
160
snežna odeja (cm)

Agencija Republike Slovenije za okolje 
46 
Preglednica 1. Število dni s snežno odejo in največ ja višina snežne odeje (v cm) jeseni 2017 ter povpreč je obdobij 
1961–1990 in 1981–2010 
Table 1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2017, mean values in the periods 1961–1990 
and 1981–2010 
 
Kraj 
Jesen 2017 Povpreč je 1961−1990 Povpreč je 1981−2010 
št. dni debelina (cm) št. dni s snežno odejo  št. dni največ ja debelina (cm) 
Rateč e 25 25 13 10 103 
Kredarica 54 150 49 50 275 
Vojsko 10 25 13 9 85 
Koč evje 4 5 6 4 65 
Ljubljana 4 4 5 3 37 
Celje 2 5 5 3 32 
Novo mesto 1 3 6 4 52 
Maribor 0 0 4 3 35 
Murska Sobota 1 1 3 2 35 
Postojna 4 7 4 3 60 
Na spodnji sliki je prikazano dnevno povpreč je zrač nega tlaka ni prerač unano na morsko gladino, zato 
so vrednosti nižje od tistih, ki jih dnevno objavljamo v medijih. Jeseni 2017 je bil zrač ni tlak najvišji 
15. oktobra 2017 z dnevnim povpreč jem 993,9 mb, le za spoznanje nižji je bil 14. oktobra (993,7 mb) 
in 28. septembra (993,0 mb). Najnižji je bil zrač ni tlak 30. novembra z 968,3 mb, druga najnižja vrednost 
je bila izmerjena 11. septembra (968,9 mb). 
 
 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER 
Slika 21. Zrač ni tlak jeseni 2017 (svetla č rta) in povpreč je obdobja 1981–2010 (temna č rta) 
Figure 21. Air pressure in autumn 2017 (light line) and average of the period 1981–2010 (dark line) 
Za šest izbranih krajev smo prikazali smo vetrovne rože na osnovi podatkov samodejnih merilnikov 
hitrosti in smeri vetra. Na Letališč u Portorož sta prevladovala vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, 
skupaj sta pihala v 56 % terminov. Tudi v Biljah je prevladovala zgolj ena smer, vzhodniku je skupaj s 
sosednjima smerema pripadlo 63 % vseh merilnih terminov. V Novem mestu je severovzhodnik s 
sosednjima smerema pihal v 22 %, vetrovom od zahodnika prek jugozahodnika do južnega vetra pa je 
pripadlo 56 %. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 17 %, severovzhodnik s 
sosednjima smerema pa v 24 %. V Murski Soboti so bile vse smeri vetra zastopane dokaj enakomerno, 
nekoliko pogostejši so bili vetrovi iz zahoda prek severozahodnika do severnega vetra, med pogostejšimi 
je bil tudi vzhodni veter; največ jo povpreč no hitrost so namerili jugozahodniku. Na Kredarici je moč no 
prevladoval severozahodnik s sosednjima smerema, pripadlo jim je kar 60 % vseh terminov. 
 
965
970
975
980
985
990
995
zrač ni tlak (mb)
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
47 
Preglednica 2. Meteorološki podatki, jesen 2017 
Table 2. Meteorological data, autumn 2017 
Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP 
Lesce 506 8,9 0,2 14,4 4,6 22,4     362 88    409 88        
Kredarica 2513 −0,1 −0,4 3,0 −2,6 13,8 −15,1 61 0 1829 338 86 6,0 29 10 688 106 32 8 46 45 150 749,5 4,6 
Rateč e–Planica 864 6,1 −0,8 12,8 2,1 23,6 −9,4 29 0  392 93    622 129    25 25   
Bilje pri N. Gorici 55 12,3  18,3 7,7 26,1 −3,9 4 3       423 90 27   0 0   
Letališč e Portorož 2 13,6 −0,2 19,0 9,7 27,6 −0,9 2 6 336 447 92 5,6 25 12 468 139 28 16 2 0 0 1016,6 12,2 
Godnje 320 11,6 0,2 17,2 7,8           594 132        
Postojna 533 9,5 −0,3 14,8 5,3 25,9 −7,1 6 1 783 374 92 6,9 39 10 670 138 29 11 17 4 7   
Koč evje 467 8,8 −0,2 15,5 4,3 26,9 −7,0 16 1 883   7,1 40 5 649 144 29 5 29 4 5   
Ljubljana 299 10,8 −0,1 15,8 7,0 25,3 −3,8 5 1 581 331 93 7,0 38 7 601 142 28 8 28 4 4   
Bizeljsko 175 10,7 0,1 16,6 6,1 26,3 −5,3 8 3 623   6,2 27 11 487 163 24 5 34 0 0   
Novo mesto 220 10,2 −0,2 16,3 6,1 26,2 −4,0 6 1  401 111    553 157 30   1 3   
Č rnomelj 157 10,9 0,4 17,0 6,0 28,0 −5,5 7 5 614      670 169 32 6 23 1 3   
Celje 242 9,8 0,0 16,1 5,2 24,9 −5,2 14 0       441 157 29   2 5   
Maribor 275 10,7 0,0 16,3 6,6 28,3 −3,7 5 5 630 407 102    407 142 26 3 2 0 0   
Slovenj Gradec 444 8,3 8,8 14,7 3,6 24,7 −7,4 20 0  393 103  36 11 400 114 27 3 24 5 8   
Murska Sobota 187 10,0 0,0 15,8 5,6 25,3 −4,6 8 2  349 89  33 11 355 164 27 2  1 1   
Veliki Dolenci 308 10,4 0,3 15,1 6,8 25,0 −3,5 3 2 677   6,4 26 7 303 156 25 0 5 1 5   
 
LEGENDA: 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm  
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) 
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RR − višina padavin (mm)   
  RP − višina padavin v % od povpreč ja   
 
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). 
∑ =
− ° =
n
i
i
TS C TD
1
) 20 (
 č e je 
C
i
TS ° ≤ 12
 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
48 
Ljubljana Murska Sobota Kredarica 
 
  
Novo mesto Portorož – letališč e Bilje 
   
Hitrost vetra v m/s                  Slika 22. Vetrovne rože, jesen 2017    Figure 22. Wind roses, autumn 2017 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
49 
 
                                 SEPTEMBER                                    OKTOBER                                    NOVEMBER 
 
Slika 23. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dnevna (rdeč a) temperatura v jeseni 2017 
(tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1981–2010 (debela č rta) 
Figure 23. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2017 
(thin line) and average of the period 1981–2010 (thick line) 
 
                                   SEPTEMBER                                OKTOBER                                    NOVEMBER 
Slika 24. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dnevna (rdeč a) temperatura v jeseni 2017 
(tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1981–2010 (debela č rta) 
Figure 24. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2017 (thin 
line) and average of the period 1981–2010 (thick line) 
SUMMARY 
The mean air temperature in autumn 2017 was close to the normals, the anomaly was mostly limited to 
the interval ±0.5 °C. 
Precipitation was the most abundant in part of Julijske Alpe and on Trnovska Planota, where more than 
900 mm fell. More than half of Slovenia reported from 300 to 600 mm of precipitation. Above 600 mm 
of precipitation was in the area, which ranged from the borders to the northwest through the hilly western 
half of Slovenia above Notranjska, Koč evje, and Bela Krajina; also in part of Kamniško-Savinsjke Alpe 
more than 600 mm fell. Compared to the long-term average, the anomaly was negative in the Posoč je 
region, in Bled and Bohinj. Most of the deficits were about a tenth of the long-term average or less. In 
the predominant part of the country precipitation exceeded the long-term average; most of the surplus 
was up to 60 %, while the larger surplus was recorded in Bela krajina, southeastern Dolenjska, 
southwestern Štajerska and in part of Pomurje. 
In most of Slovenia sunshine duration was below the normals. In the predominant part of Slovenia the 
deficit was less than a tenth. The long-term average was exceeded in Bela krajina, part of Dolenjska 
and in some places in Štajerska, the largest surplus, namely 11 %, was observed in Novo mesto.
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
te m p e ra tu ra (ºC )  
KREDARICA
-10
-5
0
5
10
15
20
25
30
35
te m p e ra tu ra (ºC )  
LJUBLJANA