številka 4 • leto XXXVII . cena 10 din	Celje, 27. januarja 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Pleši, pleši črni kos
Portret plesnega mojstra Ludvika Si
mončiča. Stran 12
Zasebna obrt meti kladivom
in nakovalom
Pogovor s Fran jem Verdnikom, podpredsednikom Zveze
obrtnih združenj Slovenije. Stran 7
Bodo Konjičane zasule smeti?
Sedanje občinsko odlagališče zadošča le do konca marca.
Nove lokacije še niso uspeli zagotoviti. Stran 6
Srefianje borcev
XIV. v Celju
Ze dvajsetič se bodo v so-
boto 5. februarja sešli borci
legendarne XIV. udarne di-
vizije, ki je s svojim poho-
dom na Štajersko vnesla ve-
lik dodatni polet osvobodil-
nemu gibanju na Štajer-
skem.
Letos se bo predvidoma
1200 borcev srečalo v Celju,
kjer bo osrednja prireditev v
hali Golovec. Celje že nekaj
časa živi v pripravah na to
srečanje saj želi, kot vedno
doslej, svoje goste sprejeti v
svečani preobleki. Pri tem
ne gre prezreti dejstva, da se
je cela vrsta delovnih organi-
zacij neposredno vključila v
priprave.
Ze ob 9. uri 5. februarja bo
v prostorih občinske skup-
ščine slovesen podpis listine
o podelitvi domicila XIV. di-
viziji, ki jo je sprejelo vseh 15
občin na območju katerih je
med narodnoosvobodilno
borbo delovala legendarna
divizija. Ob tej priložnosti bo
tudi slavnostna seja odbora
XIV. divizije NOV in POS.
Ob 11. uri pa se bo v dvorani
Golovec pričela osrednja slo-
vesnost 20. tradicionalnega
srečanja borcev XIX. divizi-
je s kulturnim sporedom v
katerem bo sodeloval Zdru-
ženi pevski zbor vojakov
garnizije Celje in dijakinj Te-
hniške srednje šole v Celju,
učenci osnovne šole XIV. di-
vizije z Dobrne in učenci
osnovne šole Ivan Kovačič -
Efenka iz Celja.
Na slovesnosti bo predsed-
nik celjske občinske skup-
ščine Edvard Stepišnik po-
delil domicilno listino, pre-
dali pa bodo tudi prapor po-
hodnikom po poteh XIV. di-
vizije. Pohod se bo pričel
dan kasneje na Sedlarjevem
in bo trajal vse do 15. fe-
bruarja. V tovariškem sreča-
nju bodo borci in njihovi
gostje nedvomno, tako kot
na vseh srečanjih doslej, po-
novno obudili vrsto spomi-
nov na dogodke iz težkih, a
slavnih dni legendarnega po-
hoda.
Ob srečanju bodo v Celju
organizirali tudi dve razstavi
in sicer prvo, ki bo v sliki in
besedi prikazala pot in delo-
vanje XIV. divizije na Štajer-
skem (razstava bo v osnovni
šoli Ivana Kovačiča - Efen-
ke) in drugo, ki jo pripravlja-
jo vojaki celjske garnižije v
avli dvorane Golovec in ki
bo prikazala razvojno pot ju-
goslovanskih oboroženih sil.
Celje pripravljeno priča-
kuje prihod borcev XIV. di-
vizije in slovesnost bo veliča-
sten in množičen shod bor-
cev, občanov in mladine.
BORIS ROSINA
Zaradi teh krilatih živalic, ki popestrijo mestni živžav, se pri nas v Celju kot tudi drugod
po svetu bije pravi boj. Eni opravičujejo njihov obstoj in jih pridno krmijo, ker jim je to
pravi konjiček, drugi pa jih zavračajo zaradi nehigiene in bolezni, ki jih golobi prena-
šajo. Komu naj damo prav? Nismo in ne moremo biti razsodniki med srci in popisanim
papirjem, ki naj bi porodil paragrafe.
Pomanjkljiva samozaščita
voda na mlin nepridipravom
Lani se je na Celjskem najbolj povečalo število tatvin, še posebej koles, bencina
in prehrambenih artiklov
Delavci celjske Uprave za hotranje
zadeve in miličniki so v preteklem letu
odkrili 6344 kaznivih dejanj, kar je za
1790 oziroma 36,3 odstotkov več kot
leto poprej. Uspešno so raziskali 58
odstotkov teh kaznivih dejanj, kar je
sicer za 7 odstotkov manj kot leto po-
prej, a glede na veliko povečanje kri-
minala še vedno zelo uspešno.
Največji delež v odkritih kaznivih
dejanjih zavzemajo premoženjski de-
likti, v tej skupini pa so spet najpogo-
stejše tatvine. Lani so odkrili 5052 pre-
moženjskih deliktov na celjskem ob-
močju kar je za 45,3 odstotke več kot
leto poprej. Zanimivo je, da se je naj-
bolj povečalo število tatvin koles in
koles s pomožnimi motorji. Lani so
občani na celjskem prijavili 758 takih
tatvin, leto poprej pa za več kot tristo
manj. Kolo tudi za tatove postaja vse
bolj priljubljeno (in seveda varčno) vo-
zilo.
Precej dela so miličnikom zadale tu-
di tatvine bencina iz avtomobilskih
tankov. Ker z boni omejene količine
bencina niso zadostne za nekatere
razvajene voznike, kradejo bencin iz
tujih avtomobilov. Tako so miličniki
na Celjskem v samo preteklem tednu
zabeležili 49 tatvin bencina.
Precej se je povečalo tudi število ta-
tvin prehrambenih izdelkov, pred-
vsem v samopostrežnih trgovinah.
Med vzroki za večje število deliktov,
predvsem premoženjskih ne moremo
mimo manjšega standarda občanov in
večje nezaposlenosti. Zaradi tega je
predvsem več kraj prehrambenih iz-
delkov. Res pa je, pravijo na celjski
Upravi za notranje zadeve, da včasih
niso tako vestno beležili tudi tistih naj-
manjših tatvin, kot so jih v preteklem
letu.
Seveda pa gre dobršen del kaznivih
dejanj še vedno na rovaš slabe družbe-
ne samozaščite. Pri varovanju družbe-
nega premoženja in požarni varnosti
so sicer v preteklem letu zabeležili
manjši napredek, vendar pa so priza-
devanja, predvsem v delovnih organi-
zacijah, na tem področju še vse presla-
botna, da bi lahko odločilno pripomo-
gla k zmanjšanju kriminalitete.
Več na 17. strani
Šoštanj pomaga Srbiji in Bosni
Ker je termoelektrarna Šoštanj po odpravi začetnih
pomanjkljivosti v atomski elektrarni v Krškem, v slo-
venski elektroenergetski bilanci manj obremenjena
kot lani, ko je morala prispevati približno tretjino vse
potrebne energije (občasno je bil njen delež dosti višji),
so se v Šoštanju odločili, da s svojimi zmogljivostmi
pomagajo zadovoljevati potrebe po elektriki Srbiji pa
Bosni in Hercegovini.
Po sklenjenih dogovorih, ki jih že izvajajo, bo elek-
trarna Šoštanj letos dobavila Srbiji 200 milijonov kilo-
vatnih ur električne energije, prav toliko pa tudi BiH.
Ker pa Šoštanj nima dovolj premoga (že dalj časa ga
dovažajo tudi iz rudnikov v Srbiji in Bosni), so se
dogovorili, da bodo za omenjeno količino energije do-
bili iz srbskih rudnikov 400.000 ton lignita, iz Bosne pa
300.000 ton rjavega premoga. Premog bodo skušali
dobiti še iz drugih rudnikov, saj so lani poleg štiri
milijone ton velenjskega lignita pokurili še čez 900.000
ton premoga, ki so ga v Šoštanj pripeljali iz drugih
rudnikov. Za potrebe Srbije in Bosne ta čas obratuje
blok IV z instalirano močjo 275 megavatov.
V ,J.
Razvojna
preobrazba
celjskega
gospodarstva
S prihodnjim tednom se
bo raziskovalni projekt Pre-
strukturiranje celjskega go-
spodarstva iz strokovnih
premaknil v operativne-
skupščinske in politične
razprave. Gre za celostno po-
ročilo prve faze projekta, o
katerem bosta že v torek, 1.
februarja razpravljala dva
sveta občinske konference
SZDL Celje - svet za družbe-
noekonomske odnose in
ekonomsko politiko ter svet
za raziskovalno delo in ino-
vacije - prihodnji četrtek pa
o njem tudi predsedstvo
SZDL Celje.
UM
2. STRAN - NOVI TEDNIK
mi mm na me
27. JANUAR 198j
iazvitelši odnosi v skupni
verigi od njive do mize
Letos je cilj 4-odstotno povečanje proizvodnje v kmetijstvu
Kako proizvesti več hra-
ne in uveljaviti dohodkov-
no povezovanje v kmetij-
stvu in živiistvu, kako okre-
piti medsebojno proizvod-
no sodelovanje kmetov in
zagotoviti večjo stabilnost
in produktivnost v zadruž-
nih organizacijah, to je bila
osrednja tema problemske
konference komunistov
agroživilstva, ki je bila
prejšnji teden v Celju. Prva
izmed štirih območnih kon-
ferenc, ki jo je organizirala
posebna delovna skupina
pri CK ZKS, naj bi dala od-
govor temu, kako doseči 4-
odstotno rast proizvodnje v
kmetijstvu, ob tem, da bi se
tudi delež izvoza povišal za
petino.
Dosedanje akcije komuni-
stov namreč niso obrodile
pričakovanih sadov, kot je
uvodoma poudaril Ivo Ma-
renk, izvršni sekretar CK
ZKS, namestnik predsed-
nika republiškega komiteja
za kmetijstvo Stane Renčelj
pa je v nadaljevanju nanizal
vrsto problemov in nalog, ki
nas čakajo v zvezi z velikimi
neizkoriščenimi rezervami v
koriščenju zemljišč, čred in
trajnih nasadov, v večanju
hektarskih pridelkov ter v
boljšem izkoriščanju prede-
lovalnih kapacitet.
Živinorejska proizvodnja
še vedno ostaja temelj do-
hodka iz kmetijstva, seveda
ob pogoju, da bo na tržišču
več reda, da bodo sporazum-
ski in pogodbeni odnosi do-
sledneje spoštovani. Stabil-
na kmetijska proizvodnja je
mogoča le na podlagi ureje-
nih odnosov pri ustvarjanju,
razporejanju in delitvi skup-
nega prihodka. Le tako in s
koriščenjem več lastnega
znanja, z obdelavo vse razpo-
ložljive proste zemlje, bomo
lahko uresničevali naloge iz
srednjeročnega plana in po-
litike uresničevanja plana v
tem letu. Nemotena preskr-
ba s hrano je mogoča le na
podlagi odprave motenj, ki
vplivajo na prepočasno rast
celotne kmetijske in tržne
proizvodnje.
Ob tako kompleksnih na-
logah pa je. kakor so poudar-
ili razpravljalci iz celjske, ko-
roške in posavske regije, še
veliko nerešenih problemov.
Predvsem je premalo pozor-
nosti usmerjeno ustvarjanju
pogojev za kmetovanje, kajti
le mlad izobražen kader bo
lahko dosegal tako široko za-
stavljene cilje. Postavlja se
tudi vprašanje socialne var-
nosti kmetov. Nevzdržno je
tudi stanje na področju oskr-
be s kmetijsko mehanizacijo
in z rezervnimi deli, obetajo-
ča 18-odstotna obrestna me-
ra za naložbe v kmetijstvu pa
je po mnenju razpravljalcev
odločno previsoka, v neena-
kopravnem položaju s tisti-
mi, ki imajo monopol nad
osnovo - pšenico in koruzo,
pa so tudi živinorejci.
Le z odpravo vseh proble-
mov bo kmetijstvo dobilo
pomembnejše mesto v stabi-
lizacijskih naporih, ne le za-
radi boljše oskrbe občanov,
temveč zato, ker lahko pred-
stavlja pomemben vir zapo-
slitve in doho^aj povečanja
izvoza in zmanjšanja odliva
deviz.
RADO PANTELIC
fVloralne spodbude
za delo v sindikatih
Po večkratnih pobudah osnovnih organizacij in organov
je bila predlagana dopolnitev 41. člena statutarnega sklepa o
organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZSS Ce-
lje. Le-ta je doslej opredeljeval le podelitev srebrnega znaka
ZSS zaslužnim sindikalnim delavcem in organizacijam.
V prihodnje pa bo Občinski svet ZSS po posebnem pravil-
niku podeljeval še pismena priznanja posameznikom ali
skupinam za posebna prizadevanja na vseh tistih področjih
življenja in dela, ki bistveno prispevajo k vsestranski krepi-
tvi družbene vloge občinske organizacije Zveze sindikatov.
Pismene zahvale za aktivno delo v občinskem svetu ZSS ali
njegovem organu pa bo podeljeval ob izteku mandatnega
obdobja.
Seveda bi bilo prav, če bi o podobnih moralnih stimulaci-
jah za aktivno delo posameznikov razmislili tudi v osnovnih
organizacijah ZSS.
Spremembe
pri davčni
zakonodaji
Veliko novega se nam
obeta na področju davčne
zakonodaje in davčne po-
litike nasploh. Spreminja
se davčna zakonodaja na
področju obdavčitve
osebnih dohodkov in
obrtnih dejavnosti, na po-
dročju obdavčitve kme-
tijskih in gospodarskih
dejavnosti pa se obetajo
davkoplačevalcem dolo-
čene olajšave. O tem je
razpravljal Šentjurski
Izvršni svet. Prav tako se
spreminja sistem amorti-
zacije, pri gradnji malih
hidrocentral, in po pred-
logu šentjurskega Izvrš-
nega sveta tudi drugih
manjših energetskih ob-
jektov, se obetajo stimu-
lativne olajšave, spremi-
nja pa se tudi sistem ob-
davčitve nepremičnin.
Namen nove davčne za-
konodaje je, da čimbolj
olajša poslovanje defici-
tarnim panogam drobne-
ga gospodarstva, sufici-
tarne pa ponavadi tako ali
tako dosegajo dober pro-
met in pri plačevanju
davčnih obveznosti nima-
jo težav. Člani izvršnega
sveta v Šentjurju so tudi
predlagali, da bi v siste-
mu obdavčitve poskušali
čimprej izenačiti položaj
delavca v združenem de-
lu, drobnem gospodar-
stvu in kmetijstvu. Le ta-
ko bi bilo namreč doseže-
no enakovredno izhodi-
šče za ocenitev davčnih
obveznosti.
IVANA FIDLER
Statuo Ljubljanski zmaj je letos osvojila tekstilna to-
varna Prebold.
Sejem mode prinesel uspeh tudi za
naše
Prejšnji teden je bil v Ljubljani sejem mode, na katerem
so sodelovale tudi vse organizacije s področja tekstila in
konfekcije iz naše regije: Elkroj Mozirje, Kors Rogaška Sla-
tina, Metka Celje, MIK Prebold, Modni salon Titovo Vele-
nje, Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna Prebold,
Tovarna volnenih odej iz Škofje vasi in Toper iz Celja. Za
»naše« lahko rečemo, da so se dostojno predstavili, kar še
zlasti velja za Tekstilno tovarno Prebold, ki je letos prejela
za kolekcijo posebnih tkanin najvišje priznanje - statuo
Ljubljanski zmaj. Diplomo oziroma priznanje modnega
sejma je prejela tudi skupina razvojnega oddelka prebold-
ske tekstilne tovarne.
Tekstilci in konfekcionarji so ugotavljali, da je bil letošnji
sejem izvrstna priložnost za sklepanje pogodb o prodaji, kar
v dobršni meri pripisujejo tudi bolj zaprtim mejam. Obisko-
valci so bili nad razstavljenimi izdelki navdušeni, škoda pa
je, da večino vseh teh stvari ne bo mogoče dobiti v prodajal-
nah. Proizvajalci pravijo, da deloma tudi po krivdi trgovcev,
trgovci pa, da so številne izdelke proizvajalci pripravili le za
sejem, da bi pokazali, kaj vse so sposobni napraviti. Ver-
jetno pa bo marsikaj od tega prodano na tuje. Marsikaj pa je
seveda odvisno tudi od tega. kako bodo preskrbljeni s suro-
vinami.
JANEZ VEDENIK
Dogovarjanje je
zgolj formalno
V občinskih zdravstvenih skupnostih
je sicer delegatski sistem zaživel
Občinske zdravstvene
skupnosti se vse bolj
uveljavljajo kot mesto
sporazumevanja in do-
govarjanja. Delegatski
sistem je v njih zaživel, a
žal veliko bolj to velja le
za sestajanje delegatov
in njihovo prisotnost na
skupščinah kot pa za sa-
mo vsebino dogovarja-
nja. Tako so delegatski
sistem in delegatske
odnose v zdravstvenih
skupnostih na celjskem
območju tudi ocenili na
srečanju, ki ga je prete-
kli teden v Celju pripra-
vila republiška skup-
ščina.
Razlogi, zakaj delegat-
ski odnosi v zdravstvenih
skupnostih še niso takš-
ni, kakršne želimo in po-
trebujemo, so različni.
Tako na primer delegati
uporabnikov v njih pogo-
sto še nastopajo bolj kot
potrošniki in terjajo več
pravic iz zdravstvenega
varstva kot jih zmoremo.
Veliko je odvisno od vo-
dij delegacij in od tega,
kako proučijo skupščin-
ske materiale in se pripra-
vijo na razpravo v svoji
delegaciji, saj ostali dele-
gati tega še skoraj po obi-
čaju ne narede, ker jih vse
skupaj ne zanima ali pa
zaradi občutka nemoči.
Na razgovoru pa so pre-
cej besed namenili svobo-
dni menjavi dela v zdrav-
stvu, ki je še vedno daleč
od tega, da bi zaslužila
takšen naziv, saj ne teme-
lji na programih zdrav-
stvenega varstva, temveč
bolj na seštevanju stori-
tev. Solidarnost, pa naj
bo medobčinska ali pa re-
publiška, še ni pravična
in enaka za vse - za tiste
ki dajejo in tiste ki preje-
majo. Pravzaprav pa o
tem niti ni mogoče soditi,
dokler sploh ni točnih po-
datkov, kdo koliko zdru-
žuje in koliko sprejema.
Na pobudo delegatov s
celjskega območja, bosta
v Republiški zdravstveni
skupnosti dve delegatski
skupini proučili tako re-
publiško kot medobčin-
sko solidarnost. Enako
velja tudi za pobudo, da
bi sredstva za zdravstve-
no varstvo zbirali po do-
micilnem in ne po sedež-
nem principu kot doslej.
To bo mogoče, če bodo'
občinske zdravstvene
skupnosti v Sloveniji
sprejele takšen spora-
zum. Večina občinskih
zdravstvenih skupnosti
podpira to pobudo.
Občinske zdravstvene
skupnosti se še vedno ne
pojavljajo v občinskih
skupščinah kot enako-
praven četrti zbor. Dlje
kot do najbolj nujnega
medsebojnega obvešča-
nja še niso prišli, tako da
o skupnem iskanju reši-
tev še ne moremo govo-
riti. MILENA B. POKLIC
Za težave so krivi tudi slabi odnosi
1'IIHJ/1	■i|i|IWfPIIII»l'illliMI!iilM IffllMIti H 1'IIHII1 ..........W HI
Ervin Janežič: »Če ne bo šlo drugače, tudi ukrepi družbenega varstva ne bodo
izostali.«
V žalski občini imajo pre-
cejšnje težave v organizaci-
jah združenega dela, kate-
rih razvoj je bil v preteklih
letih ekstenziven in brez
pravih razvojnih ciljev. Te
organizacije so se razvijale,
oziroma večale največkrat
zaradi ugodnih domačih
razmer, s tem da ustvarjena
akumulacija ni našla odra-
za v kakovostnejših raz-
vojnih programih. Vse to
velja tudi za Sigmo in Mon-
tano. O tem smo se pogovar-
jali s predsednikom izvrš-
nega sveta žalske občinske
skupščine Ervinom Janeži-
čem.
NT: V Sigmi in Montani
se poleg drugih težav sreču-
jejo tudi z izgubo. Kje so
vzroki za to in kako bo tre-
ba sanirati stanje?
E. Janežič: »V Sigmi se iz-
guba pojavlja v tozdu Proiz-
vodnja sanitarnih sten v Za-
bukovici. Poleg izgube mo-
ram omeniti ekstenziven raz-
voj, nerazumevanje med de-
lavci ali vsaj delom delavcev
med DSSS in TOZD Zabu-
kovica. Za Sigmo je značilno
tudi stalno menjavanje po-
slovodnih struktur, neučin-
kovito delo samouprave in
absolutno premalo sodelova-
nja med tozdoma v Zabuko-
vici in na Vranskem. Imeno-
vali smo že dve komisiji za
ugotovitev dejanskega sta-
nja. Sicer pa bo komisija
izvršnega sveta v tem času
poročala o svojih ugotovi-
tvah izvršnemu svetu in ta
bo skupaj z občinskimi druž-
benopolitičnimi organizaci-
jami zavzel stališče in dolo-
čene zadeve predlagal občin-
ski skupščini.«
NT: Gre morda za ukrep
družbenega varstva?
E. Janežič: »Problematika
ni enostavna in se pojavlja že
vrsto let s stalnimi odstopi
ali nezaupnicami direktor-
jem. Sigmi bo zato nujno tre-
ba pomagati rešiti težave za
daljše obdobje. Bojim se, da
so v Sigmi in še kje drugje
ljudje, ki stalno povzročajo
nemire, slabo poslovanje in
to na škodo delavcev, nič pa
ti ljudje ne store, ali pa zelo
malo, za boljše stanje. Ti lju-
dje se pojavljajo v različnih
obdobjih in vedno odnesejo
celo kožo. Zaradi situacije v
tozdu v Zabukovici je treba
resno razmisliti, kako odpra-
viti probleme. V kolikor bo-
do problemi vedno večji, bo
izvršni svet predlagal skup-
ščini naj uvede ukrep druž-
benega varstva. S tem se že
strinjajo tudi nekatere ob-
činske družbenopolitične or-
ganizacije.«
NT: Kako pa je z Mon-
tano?
E. Janežič: »V Montani,
kjer ima izgubo TOZD Zalo-
ška gorica, so že sami spreje-
li samoupravne sklepe, da se
delovna organizacija razdeli
v dve samostojni delovni or-
ganizaciji. Izguba v Zaloški
gorici bo pokrita s krediti
sklada občinskih rezerv. Za-
loška gorica bo v bodoče kot
samostojna delovna organi-
zacija v sestavu in pod okri-
ljem DO Belinka iz Ljublja-
ne, ki bo skupaj z Aerom in
Cinkarno razvijala predelavo
bentonitov za potrebe kemij-
ske industrije. Potrebni bo-
do seveda ustrezni razvojni
programi in precejšnja sred-
stva, vendar to pomeni kako-
vostni korak, predvsem z vi-
dika koriščenja domačih su-
rovin. Uvoz tovrstnih suro-
vin ne bo več potreben.«
NT: Kako ocenjujete izgu-
be v gospodarstvu žalske
občine?
E. Janežič: »To niso velike
izgube, kot jih imajo nekate-
ri večji sistemi v nekaterih
občinah v Sloveniji, vendar
so boleče zaradi tega, ker jih
organizacije združenega de-
la, kjer so se izgube pojavile,
same brez jasno definirane
gospodarske politike, ne bo-
do zmogle. V takšne organi-
zacije bo tu in tam treba po-
vabiti smelejše kadre, pri
tem pa ne mislim samo na
poslovodne strukture. Več
bo treba storiti za boljše
medsebojne odnose med za-
poslenimi ter poudariti pra-
vo vlogo samoupravnih or-
ganov v OZD in 'družbeno-
političnih organizacijah.
Predvsem zadnjima dejstvo-
ma namenjamo premalo po-
zornosti, zato se nam za tem
mnogokrat skrivajo tudi ne-
prijetna presenečenja. Poleg
tistih, ki imajo izgube, po-
svečamo v izvršnem svetu
tudi precej pozornosti orga-
nizacijam združenega dela,
ki poslujejo na meji dono-
snosti. Za tiste, ki ustvarjajo
izgubo, ugotavljamo tudi to,
da so se v nekaterih manjših
organizacijah združenega
dela sredstva vračala v razši-
ritev materialne osnove dela,
bila pa so minimalna.
JANEZ VEDENIK
Center za obveščanje in
propagando pri QK ZSMS Šentjur
Ze nekaj let deluje pri Občinski konferenci Zveze sociali-
stične mladine Šentjur, center za obveščanje in propagando-
Mladi sodelujejo pri vseh delovnih nalogah občinske konfe-
rence mladih in tako pripravljajo sedaj obširno propagan-
dno akcijo za pridobivanje novih članov Mladinske delovne
brigade Miloš Zidanšek. Tako bodo skupaj s člani predsed-
stva občinske konference in s predstavniki Centra za mla-
dinsko prostovoljno delo, obiskali vse osnovne organizacije
ter seznanili večje število mladih z življenjem na mladinskih
delovnih akcijah. Ob tej priložnosti pripravljajo tudi
razstavo fotografij in drugega brigadirskega gradiva. Mlad)
izdajajo tudi svoje glasilo »Mladinec«, dopisujejo v Mladino
in v občinsko glasilo Utrip.	IVANA FIDLEfl
27. JANUAR 1983
BJ M MfflIM?
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Vfcak aaii izos.aje z asia
za veliko tovarno delavcev
y pn/ih devetih mesecih lanskega leta Je bilo v velenjski občini Izgubljenih
334.750 delovnih dni
Na prvi skupni seji dele-
gatov zbora združenega de-
la skupščine občine Velenje
in skupščine občinske
zdravstvene skupnosti je
bila osrednja točka uresni-
čevanje zdravstvenega var-
stva v občini Velenje in pro-
blematika zaposlovanja in-
validov.
Velika pozornost je bila v
skrbno pripravljenem gradi-
vu še posebej namenjena od-
sotnosti z dela in denarnim
dajatvam, ki jih takšne od-
sotnosti zahtevajo. Čeprav se
je odsotnost z dela v devetih
mesecih preteklega leta v ve-
lenjski občini po podatkih
občinske zdravstvene skup-
nosti povečala z letom 1981
le za malenkost (od 5,62 na
5.64 odstotka), pa so podrob-
nejši podatki izredno zaskrb-
ljujoči. Tako je v primerjavi z
republiškim poprečjem od-
sotnost v velenjski občini
višja za 0.89 odstotka. Zani-
miva je tudi primerjava z od-
sotnostjo z dela po drugih
slovenskih regijah: Celje
5,42, Koper 4,71, Kranj 4,65,
Ljubljana z Zasavjem 5,30,
Maribor 4,11. Murska Sobota
3,61 (najnižja v Sloveniji).
Nova Gorica 3,67, Novo me-
sto 4,19 in Ravne na koro-
škem 4,73 odstotka. Zastav-
ljeni cilji tako v preteklem
letu niso bili v celoti uresni-
čeni. Laična kontrola bolni-
kov je uvedena le v nekate-
rih večjih delovnih organiza-
cijah, žal pa nima večjih po-
zitivnih učinkov.
Najhuje v rudniku,
Gorenju In Tovarni
usnja Šoštanj
Pri odsotnosti z dela še ve-
dno prednjačijo temeljne or-
ganizacije združenega dela v
Rudniku lignita Velenje, kar
je posledica delovnih, bival-
nih in socialnih pogojev ter
daljšega delovnega časa. Ta-
ko se v RLV giblje odsotnost
v višini 6,82 odstotka. Pose-
bej pa iztopajo: tozd Klasir-
nica (13,27), DO Sipak tozd
Plastika (10,77), DS Družbe-
ni standard (10,84), tozd To-
varna usnja Šoštanj (8,17) in
morda še tozd Pekarna (8,24
odstotka).
Zaradi nesreč pri delu, bo-
lezni in nesreč izven dela ter
nege družinskih članov tako
v velenjski občini dnevno
izostane z dela po 1430 delav-
cev, kar predstavlja že veliko
tovarno! V prvih devetih me-
secih je tako bilo v velenjski
občini izgubljenih 334 tisoč
750 delovnih dni. V breme
občinske zdravstvene skup-
nosti je bilo izplačanih za
izostanke od dela 7306 tisoč
din samo zaradi nesreč pri
delu. zaradi bolezni in nesreč
izven dela je bilo izplačanih
39637 tisoč din in zaradi obo-
lelih družinskih članov 5542
tisoč din ali skupaj 52.785 ti-
soč din. Neprimerno višja
sredstva za te namene pa so
bila izplačana v breme sred-
stev delovnih organizacij,
kar ocenjujejo na okoli
97.560 tisoč din.
V strmem porastu je
invalidnost
Leta 1980 so imeli v velenj-
ski občini 1444 invalidov
druge in tretje kategorije, la-
ni pa že 1519. Najhuje je v
Rudarsko elektroenerget-
skem kombinatu, kjer je
med 7226 zaposlenimi 56 in-
validov druge in 911 tretje
kategorije ali skupaj 967
(13,38 odstotka). Med 18. in
45. letom je 593 in nad 46 let
374 invalidov, kar je tudi
izredno zaskrbljujoče. Veli-
ko invalidov imajo tudi v
Gorenju (200), Vegradu (112),.
Rudarskem šolskem centru
(100), Tovarni usnja Šoštanj
(41) in Veplasu (25). Med
21.267 zaposlenimi je tako
kar 1519 invalidov (med nji-
mi 230 žensk). Med vzroki za
invalidnost so okvara hrbte-
nice (407 primerov), sledijo
takoimenovane A nezgode
(215), obolenja dihal (71), B
nezgode (61, pri njih je glav-
ni vzrok alkohol in vse posle-
dice, ki iz tega izhajajo), obo-
lenja živcev (63) in drugi.
Zakaj vedno več
zahtev za pridobitev
statusa Invalida
Po podatkih, ki so jih zbra-
li na Občinski zdravstveni
skupnosti Velenje je iz leta v
leto več zahtev za pridobitev
statusa invalida. Invalidnost
kot pojav pa postavlja pred
združeno delo in celotno
družbo številne obveznosti.
Zakonska usmeritev se kaže
v vseh določilih prvenstveno
v usposabljanju invalidov za
delo in življenje. To ima toli-
ko večjo odgovornost v seda-
njem obdobju, ko nam zao-
strene gospodarske razmere
narekujejo, da si mora vsak
posameznik, torej tudi inva-
lid, sam z delom zagotoviti,
glede na delovne zmožnosti,
pogoje za življenje. Le tistim
invalidom, ki tega ne zmore-
jo, bo to zagotovila družba.
Iz vseh teh podatkov je
razvidno, da bo treba izjem-
ne napore posvetiti večji var-
nosti pri delu, preganjanju
takoimenovanih »sezon-
skih« bolezni ter negovanju
obolelih družinskih članov.
TONE VRABL
Vera ni le beseda
»Kljub različnim potem,
imamo vsi iste cilje, pred-
stavniki družbenopolitič-
nih organizacij ter člani
različnih verskih skupno-
sti,« so na vsakoletnem sre-
čanju poudarili eni in dru-
gi. ki so se tega srečanja
udeležili na pobudo sociali-
stične zveze ter skupščin-
skih organov v celjski ob-
čini.
V pozdravnih besedah, ki
Jih je predstavnikom verskih
skupnosti, ki delujejo v celj-
ski občini, namenil predsed-
nik skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik, je dejal',
»cla moramo skupaj premo-
stiti težave, pri tem pa ne
^memo bežati od spoznanja.
Družbeno varstvo
za Sigmo?
Predsedstva OK
v Žalcu so menili, da je
Prav, ko bi za Sigmo uvedli
ukrep družbenega varstva. V
tej delovni organizaciji se že
"ekaj let srečujejo s številni-
rm problemi, ki pa jih doslej
|ami niso bili sposobni re-
J. V.
da bo potrebno obojestran-
sko najti veliko volje za do-
sego istih ciljev. Ne skriva-
mo lastnih slabosti, imamo
pa tudi rezultate, na katere
smo lahko ponosni.«
Med drugimi besedami je
predsednik občinske konfe-
rence SZDL v Celju Drago
Medved predstavnikom ver-
skih skupnosti poudaril, da
»vero ne smemo spoštovati
le kot črko na papirju, am-
pak je to resnična vrednota
človeka in njegove osebne
svobode. .
Socialistična zveza kot
frontna organizacija ostaja
odprta za mnoga vprašanja,
kajti le svoboden vernik je
lahko svoboden član naše sa-
moupravne skupnosti.«
V imenu predstavnikov
verskih skupnosti je zaželel
srečo in mir celjski opat Fri-
derik Kolšek. »Ljudje dobre
volje bomo v skupnem dialo-
gu dosegli iste rezultate. V
celjski občini je ta delež že
uresničen. Dobrine ne sme-
mo iskati samo zase, ampak
tudi za bližnjega. To ni samo
cilj Cerkve, ampak vse naše
družbe.«
Z. S.
Na rob neki brošuri
Ministrska konferenca neuvršče-
nih v glavnem mestu Nikaragve,
Managui je sicer že pred časom mi-
nila, ker pa je bila po svoje poveza-
na tudi s pripravami na sedmi vrh
neuvrščenih od 7. do 11. marca v
New Delhiju, se je zaradi nekega
posebnega razloga potrebno vsaj
na kratko povrniti k njej. Povod je
na videz obroben, a vseeno dovolj
zgovorno priča o nadaljevanju ne-
kih dogajanj v gibanju neuvršče-
nih, ki gibanju niso v korist. Zato
tudi velika večina članstva v giba-
nju takšne poskuse zavrača. Kar se
je pokazalo tudi v Managui.
Ko so delegacije prihajale v Ma-
naguo, so jim delili brošuro, ki jo je
izdalo nikaragovsko zunanje mini-
strstvo. Ime založnika je kazalo, da
je tisto, kar piše v brošuri o neuvr-
ščenosti in gibanju uradno stališče.
Potlej pa se je zgodilo nekaj nena-
vadnega: brošuro so nenadoma ne-
hali deliti, vodja nikaragovske de-
legacije na konferenci pa se je jav-
no opravičil. Ne posebno preprič-
ljivo, saj je trdil, da brošura ne vse-
buje nikaragovskih pravih stališč,
da je to napaka, ki jo je pač nekdo
zagrešil...
Zakaj je prišlo do tega hlastnega
umika brošure? Zato, ker je bila v
njej trditev, da sta bila sestanka na
vrhu v zambijski Lusaki in v Co-
Iombu v Šri Lanki »korak nazaj«,
nazadovanje bojevitosti gibanja v
smislu »naravnega zavezništva« z
državami varšavskega pakta na če-
lu s Sovjetsko zvezo. Tudi sicer je
bilo v brošuri kar precej navijanja
za »naprednejšo«, »bolj čisto«, »od-
ločno protiimperialistično« smer
gibanja.
Ne glede na brošuro je bila opaz-
na taktika, da so vse dodatne ali
nasprotne predloge na osnutek do-
kumenta skušali predstaviti kot
»popuščanje« pred ZDA, čeprav je
bila velikanska večina teh amand-
manov usmerjena na to, da bi dose-
gli čimbolj realistična stališča o la-
tinskoameriških problemih, pred-
vsem pa, da bi odpirali pota za mir-
no, politično rešitev vprašanj, prek
pogajanj, ne pa da bi z enostranski-
mi obsodbami preprečili vsak dia-
log.
Seveda tudi druga stran, Wa-
shington, ni držala križem rok. Ta-
ko je kubanska delegacija - z name-
nom, da bi diskreditirala ZDA in za-
mašila usta tistim, ki so se zaje-
mali za realistično obravnavanje
stvari - razdelila kopijo ameriške-
ga dokumenta, ki so ga izročili vla-
dam \t.ste neuvrščenih držav pred
konferenco v Managui. V tem doku-
mentu so razložena ameriška stali-
šča do raznih latinskoameriških
vprašanj, od Falklandov (Malvi-
nov) prek Salvadorja do odnosov
med Nikarag\ro in Hondurasom.
Glavna trditev v tem okviru pa je
bila, da je Nikaragva postala od-
skočna deska za prodiranje Kube
in Sovjetske zveze na območje
Srednje Amerike.
Čisto mogoče je, da se bodo pred
sedmim vrhom neuvrščenih in na
njem pojavili podobni poskusi, da
bi gibanje neuvrščenih spravili z
njegove zunajblokovske poti. Blizu
sto neuvrščenih držav je kratko
malo tolikšno število, da mora pri-
ti na prednostno listo strategije in
taktike obeh vojaško-političnih
blokov.
Upajmo - to upanje pa je pod-
krepljeno z dosedanjimi izidi takš-
nih poskusov - da takšni manevri
tudi na sedmem vrhu ne bodo obro-
dili sadov, da bodo naleteli na do-
volj odločno za vrnitev iz vrst veli-
ke večine članstva.
Piše
Jože Sircelj
Novi pojavi
subverzije
Ob zaključku starega in začetku novega leta delamo
razna poročila o storjenem in programe za v prihodnje.
Tudi na področju uresničevanja družbene samozaščite
ugotavljamo, da smo v zadnjem obdobju napravili bi-
stveni premik. Izdelali smo varnostno politične ocene,
ažurirali načrte, dopolnili samoupravne splošne akte,
imamo organizirano narodno zaščito, samoupravno
delavsko kontrolo, usposabljamo delovne ljudi in ob-
čane s področja varnostne kulture in ukrepov druž-
bene samozaščite in še bi lahko naštevali. Naš var-
nostni sistem se je dejansko s tem močno okrepil.
Lahko pa bi se še bolj, če bi v slehernem okolju re-
snično razumeli bistvo družbene samozaščite in je ne
samo organizacijsko, temveč in predvsem vsebinsko
uresničevali. Smo torej storili dovolj?
Vsak dan smo deležni informacij, ki jih prinašajo
tisk, radio in TV o porastu gospodarskega kriminala,
slabemu varovanju družbenega premoženja, zlorabah,
špekulacijah ipd., ki povzročajo več sto milijardno
škodo. Ugotavljamo torej, da je še vse premalo storje-
nega pri krepitvi varnostne kulture v organizacijah
združenega dela. To dokazujejo podatki o kaznivih
dejanjih, kar kaže tudi na slabo delo samoupravne
delavske kontrole, samoupravnih in drugih organov v
teh okoljih. Tudi nekatere tehnološke pomanjkljivosti
in malomarnost posameznikov, ki imajo za posledico
nesreče pri delu, požare, tatvine, zlorabe itd. dokazu-
jejo, da vsi ne opravljajo svojih nalog tako, kot bi jih
morali. Vsa ta in druga protizakonita in nepoštena
dejanja kažejo, da pri zaščiti družbene lastnine in uve-
ljavljanju družbene samozaščite nismo dovolj učinko-
viti. Prepočasi premagujemo miselnost, da ni potrebe,
da bi bili vedno vsi in povsod budni pri odpravljanju
škodljvih pojavov. Nekoliko naivno smo verjeli, da se
bodo z napredkom naše družbe, razvojem socialistič-
nega samoupravljanja in uresničevanju načel druž-
bene samozaščite kriminal, špekulacije in druge devi-
jatnosti umikali in izginili.
Napad na družbeno lastnino, nezakonitost in drugi
negativni pojavi niso nič manj nevarni za socialistično
graditev naše družbe kot sovražna zunanja subver-
zivna dejavnost. Od tod tudi opredelitev načel druž-
bene samozaščite, da se pri varovanju družbene last-
nine izrazi ustvarjalna vloga delovnih ljudi in občanov,
da samoupravno organizirani ščitijo sebe, rezultate
svojega dela s tem pa tudi samoupravni družbeni si-
stem. To pa je mogoče doseči le z organizirano akcijo
vseh socialističnih sil z ZK na čelu, ki bo odpravila
oportunizem, lažno solidarnost in ponekod že uveljav-
ljeno načelo »jaz tebi, ti meni«.
Zato bomo morali tem problemom nameniti mnogo
več pozornosti v času, v katerem živimo, saj je prav
nadzor nad doslednim uresničevanjem samoupravlja-
nja, zakonitosti in prizadevanj družbene stabilizacije
eno najpomembnejših področij aktivnosti družbene
samozaščite. V tej vseobsežni akciji imajo med drugim
tudi Komiteji za SLO in DS v vseh okoljih še posebno
vlogo in naloge, da opozarjajo, usmerjajo, ocenjujejo in
odpravljajo vzroke ter slabosti, ki bi slabili moralnopo-
litično stanje, družbenoekonomski in politični sistem.
Kajti poseganje po družbeni lastnini in drugi devi-
jantni pojavi lahko dobijo take razsežnosti, da lahko
naši družbi povzročijo škodo, ki utegne biti za njeno
varnost in prihodnost večja od kakršnekoli klasične ali
politične diverzije.	VIKI KRAJNC
4. STRAN - NOVI TEDNIK
mi mm na me
27. JANUAR 198j
Dva leva naj bosta za tri
Tako računajo v Emo Celje
Na splošno drži, da se v
težjih gospodarskih časih
bolj znajdejo številčno
manjši delovni kolektivi
oziroma tisti, ki s svojimi
proizvodnimi programi lah-
ko prožneje odgovarjajo na
udarce trga in gospodar-
skih razmer. Lažje je pona-
vadi tudi tistim, ki imajo
ožjo paleto proizvodov, še
posebno če so ti dobro vko-
vani v reprodukcijskih ve-
rigah in tržno zanimivi-eko-
nomisti jim vse pogosteje
pravijo tudi obetavni.
Če poskušamo ocenjevati
lansko poslovno leto z vidi-
kov velike delovrlte organiza-
cije, kot je na primer EMO
Celje, potem je zelo težko že
c_Jaj dati celostno gospo-
darsko podobo. Še najbližje
pravi resnici smo tedaj, če jo
obravnavamo po delih ali
kar po posameznih tozdih.
Še najbolj brez skrbi so
prejšnje leto pretolkli v EMO
v dveh tozdih: v tozdu Od-
preski in avtokolesa ter v
tozdu Frite. Za tozd Kotli so
veljale v bistvu posebne raz-
mere, saj so začeli delati v
novi tovarni, ki je po daljšem
času za EMO Celje prva več-
ja naložba. V tozdu Radiator-
ji so lani dopolnjevali proiz-
vodni program, v tozdu
Vzdrževanje in energetika
pa so uvedli računalnik za
reguliranje električne ener-
gije - v bistvu je šlo za ener-
getske prihranke. Ob novo-
sti kaže navesti še ustanovi-
tev novega tozda. Servis in
trgovina.
Pri ostalih proizvodnih te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela so se bolj ali
manj poznale težave zaradi
pomanjkanja deviz za lastni
uvoz in pomanjkanja repro-
dukcijskih sredstev, ki so ga
po besedah glavnega direk-
torja Francija Gazvode
uspešneje reševali le v začet-
ku leta, potem pa vse slabše.
V tozdu Posoda jih še čaka
modernizacija, zlasti zaradi
izvoznih nalog, v tozdu Kotli
bodo morali izkoristiti vse
zmogljivosti, v Emokontej-
nerju pa se še naprej dokazo-
vati z novimi programi.
Odgovorni ljudje v EMO
so izračunali, da bi morali na
mesec uresničiti izvoz v vre-
dnosti najmanj za milijon
dolarjev in to izključno na
konvertibilno tržišče.
MITJA UMNIK
V Gorenje-Glin Nazarje je
letos cilj boljša kakovost
Ob tem še zmanjševanje stroškov in dvig produktivnosti dela
V delovni organizaciji
Gorenje-Glin Nazarje, so se
tako kot v vsej slovenski le-
sno-predelovalni industriji
lani srečevali z občutno
zmanjšanim investicijskim
povpraševanjem po njiho-
vih izdelkih. Težave s pro-
dajo so vplivale tudi na do-
hodek, ki seveda ni dosegel
pričakovane višine. Kljub
vse slabšim pogojem gospo-
darjenja optimistično vsto-
pajo v novo poslovno leto.
Načrtovan fizični obseg
proizvodnje so dosegli in
presegli le v tozdu Zagarstvo
in todzu Energetike, v tozdih
Iverna in Stavbno pohištvo
pa planiranega niso uresniči-
li. Pretežen del vzroka za
neuresničitev planov je v že
omenjenem slabšem povpra-
ševanju. Kljub temu računa-
jo, da bo finančni rezultat pri
stavbnem pohištvu poziti-
ven, vendar se ob tem po-
stavlja vprašanje rentabilno-
sti proizvodnje. Prav tako ni-
so popolnoma zadovoljni s
pričakovanimi pozitivnimi
rezultati v žagarski proizvod-
nji. Poiskati so namreč mo-
rali vse notranje rezerve, da
so to dosegli, saj so se stroški
osnovne surovine med letom
dvignili za 20%, cene izdel-
kom žagarske proizvodnje
pa le za-2%. Še najbolj zado-
voljni so z izvozom, ki je za
4,5% višji od planiranega, od
doseženega izvoza v letu
1981 pa je višji kar za 94%.
Tudi kvaliteto ivernih
plošč so bistveno izboljšali,
saj so z montažo novih natre-
snih postaj zmanjšali proiz-
vodnjo drugokvalitetnih
iverk s 30 ne samo 10 odstot-
kov. Izboljšanje kvalitete bo
njihova usmeritev tudi v tem
letu, ko bodo načrtovani do-
hodek dosegali predvsem z
znižanjem materialnih stro-
škov, doseči želijo večji koe-
ficient obračanja obratnih
sredstev, z reorganizacijami
v tehnološkem procesu in z
boljšim izkoristkom delov-
nega časa pa bi radi dvignili
produktivnost za 6%. Takš-
na usmeritev terja nove ob-
nove, te pa zahtevajo devize.
Izvoz nameravajo povišati za
18,5%, saj bodo le tako lahko
uvozili rezervne dele in ne-
kaj reprodukcijskega mate-
riala, z devizami pa morajo
potešiti tudi apetite domačih
dobaviteljev repromateriala.
V delovni organizaciji, ki
že sedaj daje kruha 1050 de-
lavcem, nameravajo v pri-
hodnjem letu zaposlovati z
2,8 odstotno rastjo. Primanj-
kuje predvsem kvalificira-
nih in visokokvalificiranih.
delavcev, pa tudi s kreativ-
nostjo kadra v skupnih služ-
bah in vodstvih temeljnih or-
ganizacij niso zadovoljni. Da
za prihajajoči kader skrbijo,
potrjuje 100 štipendistov,'ki
za svoje šolanje prejemajo
podporo te delovne organi-
zacije.
V Glinu računajo, da bi se
z rekonstrukcijami im poso-
dobitvami ter z vsemi našte-
timi načrti postavili na trd-
nejše noge, s tem pa delav-
cem, ki so z osebnimi dohod-
ki pri dnu vseh lestvic, omo-
gočili in zagotovili lepšo pri-
hodnost.
RADO PANTELIC
Pomembne rezultate pri
znižanju stroškov so v Gli-
nu dosegli s prehodom na
uporabo lesnih ostankov za
pridobivanje toplotne ener-
gije. Porabo mazuta so
zmanjšali na minimum, z
lupljenjem drevesne skorje,
ki naj bi zagotovilo 8-9 ti-
soč kubičnih metrov
drevesnega lubja, pa bodo
prihranili še več. Z novimi
postopki priprave in upora-
be lesnih ostankov gledajo
še dlje, saj so dali pobudo za
pristop k raziskovalni nalo-
gi »Oskrba s toplotno ener-
gijo širšega območja Glin
Nazarje«. Vsebina predloga
je v tem, da bi iz centralne
kotlovnice ogrevali vsa sta-
novanja in poslovne prosto-
re na tem območju.
Izvoz je tudi
za Kors edini
trajni izhod
Da je izvoz pravilna usmeritev raz-
voja, so v delovni organizaciji Kors Ro-
gaška Slatina spoznali že pred približno
petnajstimi leti. Vsa ta leta so bili torej
napori tega delovnega kolektiva usmer-
jeni v tovrstne aktivnosti, ki jih je bilo v
težavnem boju za prodor na tuje, zlasti
konvertibilno tržišče, težko uresničeva-
ti. Prizadevanja niso bila zaman.
Predvsem je odločilna kakovost, če ho-
češ v trd spopad na tujem trgu. V Korsu
dosegajo danes raven, ki uvršča njihove
proizvode v sam vrh jugoslovanske proiz-
vodnje tekstilnih izdelkov, v zadnjem ča-
su zlasti zimskošportne opreme, prizna-
nja o visoki kakovosti pa prihajajo tudi iz
tujine. In če bi jim tujina priznavala še
ustrezne cene, bi bilo vse lepo in prav.
Izsiljevanjem na račun jugoslovanske de-
vizne lakote pa se tudi v Korsu ne morejo
izogniti.
Delovna organizacija Kors Rogaška
Slatina izvaža pretežno na zahodnonem-
ško tržišče, in je edini jugoslovanski proi-
zvajalec smučarskih hlač za ameriški trg.
Stalne, dolgoročne pogodbe o poslovnem
sodelovanju z nekim tujim partnerjem
Kors nima. Celoten izvoz, ki je lani pred-
stavljal približno 40 odstotkov celotne
realizacije, je izvoz storitev: začasnemu
uvozu materialov sledi izdelava tekstilnih
izdelkov, ki jih Kors nato pošlje inozem-
skemu naročniku. V letošnjem letu bo 60
odstotkov celotne proizvodnje namenje-
ne za izvoz. Trenutno pa se delovni kolek-
tiv sprašuje, kolikšen bo devizni delež od
izvoza, s katerim naj bi Kors v bodoče
razpolagal.
Edino trdno rezervo v boju za stabilnej-
ši položaj na zahodnoevropskem tržišču
in za boljši devizni izkupiček vidijo delav-
ci trenutno v skrajšanju časa izdelave iz-
delkov. Pravijo, da so kvalitetni, a prepo-
časni. Kako zahtevne časovne norme terja
tuji kupec pa naši tekstilci prav dobro
vedo.
Še eno trdnejšo osnovo za dobro gospo-
darjenje ob tem ne gre prezreti. Povezana
je z boljšimi rezultati, pogoji življenja in
dela, ne le v delovni organizaciji, ampak v
ožji in širši družbenopolitični skupnosti.
Razvoju samoupravljanja dajejo delavci
Korsa vedno več pozornosti. Morda je bi-
lo v sedanji samoupravljalski praksi vse
preveč zastopano najširše in neposredno
odločanje na zborih delavcev, delavski/
svet pa je ob tem izgubljal pristojnosi, ki
so izključno njegove.
Kors je pretežno ženski delovni kolek-
tiv. Nič novega ne bomo povedali, če pri-
pomnimo, da takšna »delovna zasedba«
prinaša nemalo težav. Veliko delavk je na
porodniškem dopustu, otroci zbolevajo,
težave so z varstvom otrok. V zadnjih me-
secih so nastale tudi težavi s prevozom na
delo in z dela. Vse te težave pa hromijo
redno delo in delo samoupravnih delega-
cij, zlasti tistih, ki v občini Šmarje pri
Jelšah krojijo usodo življenja in napredka
na mnogih področjih interesnega združe-
vanja delovnih ljudi in občanov. Tudi te
težave nameravajo v Korsu postopoma
odpraviti.	M.AGRE2
Poslej vezava dinarskih vlog
tudi nad 3 in 6 mesecev
..............................i..............................................mi mu umnim im Min iM—im—
Drugi zbor LB Splošne banke Celje končal svoje delo brez
razprave	___
Na šest točk in petnajst
podtočk dnevnega reda dru-
gega zbora Ljubljanske ban-
ke Splošne banke Celje, v
petek, 21. januarja, v Celju,
ni bilo niti enega razpravljal-
ca, niti ene pripombe, dopol-
nila, predloga. Zakaj? Vse
kaže. da je razprava na sejah
konferenc delegatov članic
banke v občinah, ki so bile
kot priprava na ta zbor,
razčistila vsa nejasna vpraša-
nja. Ce je bilo tako, potem je
bil drugi zbor le formalna
potrditev ugotovitev konfe-
renc v občinah. Zbor pa je
dosti več. Ne glede na to,
smo na zboru pogrešali še
besedo delegatov, tembolj,
ker je šlo za pomembne od-
ločitve. Za sprejem načrta
celjske temeljne banke
Ljubljanske banke za to leto,
za sklep o višini obrestnih
mer in ne nazadnje za več
drugih aktov, ki uravnavajo
poslovno politiko temeljne
in združene banke v letoš-
njem letu.
Konkretno in plodno
razpravo smo pogrešali tudi
zavoljo tega, ker so nekateri
vodilni delavci v banki in
predsednik izvršilnega od-
bora v svojih uvodnih
razlagah, tako tudi bogata
gradiva, jasno opozorili, da
smo v obdobju izredno tež-
kih ekonomskih razmer, da
so tudi v letnem načrtu na-
tanko opredeljene naloge go-
spodarstva in banke tako na
področju izvoza, pridelova-
nja hrane in podobno. Sred-
stev za nove naložbe bo
manj. Njihova pot je določe-
na in znana.
Četudi bo kazalo o novih
obrestnih merah še pisati in
govoriti, naj ne izostane ugo-
tovitev, da bo po novem moč
vezati dinarske hranilne vlo-
ge tudi nad tri in šest mese-
cev in da bodo zlasti nove
obresti za nenamenske di-
narske vezane vloge velika
spodbuda za okrepitev dol-
goročnih sredstev, tako tudi
za vezavo nad tri in šest me-
secev. Tako bodo obresti za
nenamensko vezane dinar-
ske vloge nad tri mesece 12
in za več kot 6 mesecev 15
odstotkov. Za vezavo n
eno leto bo veljala stopi"
18, nad dve leti 23 in nad
leta 28%._
Po načrtu bo banka let
razpolagala s 35.113,2 mili;
ni dinarjev ah s štirinajsti
odstotki več kot lani. Zna^
no v tej postavki je dejst'
da so sredstva občanov n
večja med vsemi in zato n
pomembnejši vir sredst
banke. So za dva odstot
večja od sredstev delovi
organizacij.
Med predlogi zbora je I
memben tudi .a, da bo bi
ka zagotavljala sredstva
kreditiranje odkupa groZ'
in za zaloge vina, za odk
hmelja in njegove zaloge.'
veda mora ta predlog poti
ti tudi zbor združene ban
Vrh tega je zbor osvojil 1
budo članic v šmarski ol
ni, da naj tudi dopolnjeni
moupravni sporazum ohr
sistem prednostnega ustf
janja naložb na gospodar
manj razvitih območjih. .
M. BOJ
27. JANUAR 1983
BJ M MfflIM?
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Avtovlaki naj
bi vozili tudi iz
Celja
TTG Maribor in celjski
železničarji so predlagali,
da bi med letošnjimi po-
čitnicami vozili avtovlaki
tudi iz Celja. Lani so mo-
rali namreč lastniki, ki so
hoteli svoje avtomobile
prepeljati z vlakom na
'morje, v Maribor in Ljub-
ljano, avtovlaki pa se niso
ustavljali na celjski želez-
niški postaji.
Železničarji menijo, da
bi bilo v sedanji bencin-
ski krizi, ko večina obča-
nov s skopo odmerjenimi
litri bencina vsekakor ne
bo mogla z avtomobili
premagati dolgo pot do
morja, tudi v Celju dovolj
takih, ki bi se odločili za
avtovlak. Avtomobile bi
nalagali na železniške va-
gone na tovorni postaji v
Cretu. avtovlaki pa naj bi
vozili enkrat na teden do
Splita.
Učenci se zavedajo možnosti,
ki jih nudi šoBska reforma
Na željo učencev bodo uvedli na srednji šoli Boris Kidrič štiri
fakultativne predmete
Mlada generacija srednje-
šolcev, ali po njihovem,
usmerjencev, se veliko bolj
zaveda odgovornosti do bo-
dočega poklica in tudi števil-
nih problemov zaposlovanja,
kot so se tega zavedali gene-
racije pred reformo. Učenke
s tekstilno-konfekcijske
usmeritve na srednji šoli Bo-
ris Kidrič v Celju so napri-
mer, dale pobudo za uvedbo
štirih fakultativnih predme-
tov: matematike, fizike, ke-
mije in tujega jezika.
Te učenke hodijo v drugi
letnik usmerjenega izobraže-
vanja in bodo izobraževanje
zaključile letos oziroma na-
slednje leto. Ce bi pa hotele
nadaljevati šolanje na višji -
5. stopnji, torej za tekstilne-
ga tehnika, morajo opraviti
diferencialne izpite iz ome-
njenih predmetov. Kajti
stopnja na kateri se trenutno
šolajo (3. in 4.) teh predme-
tov ne vključuje.
Na šoli so z razumevanjem
sprejeli njihovo pobudo in
bodo že ob pričetku drugega
poletja pričeli s predavanji.
Iz teh predmetov bodo učen-
ci tudi ocenjeni in če se odlo-
čijo, da bodo šolanje nadalje-
vali na višji stopnji takoj ali
ob delu, jim ne bo potrebno
opravljati diferencialnih iz-
pitov.
Ravnatelj šole Franc Erja-
vec takole ocenjuje pobude
svojih učencev »Te naše
učenke so pravočasno spoz-
nale bistvene prednosti šol-
ske reforme in si že zdaj želi-
jo zagotoviti možnosti za na-
daljnje šolanje. Teh v prejš-
njem šolskem sistemu ni bi-
lo. Opozoril pa bi tudi na to,
da so med njimi take, ki so že
ob končanem prvem letniku
imele pogoje za izobraževa-
nje za tekstilnega tehnika,
vendar v Celju te težavnost-
ne stopnje zaenkrat ni. Zato
smo jim kot šola dolžni dati
možnost, da se kdaj kasneje
vključijo v ta program. Stro-
ške za te dodatne predmete
bo krila šola. Vendar menim,
da bo v prihodnje še več ta-
kih pobud, tudi na drugih
usmeritvah in šolah in bo za-
to potrebno tudi stroške za
fakultativne predmete vklju-
čiti v svobodno menjavo de-
la preko občinske izobraže-
valne skupnosti.« WE
»Suho« Smartinsko jezero
Pregrada Šmartinskega jezera sodi med takoimenovane visoke pregrade (12 metrov
višine), zato jo je potrebno vsakih deset let obnoviti in pregledati. Delavci celjskega NIVO-
ja so začeli v začetku novembra spuščati vodo iz jezera in do začetka januarja se je gladina
zmanjšala za pet metrov. Tako so lahko začeli pregledovati zapornične mehanizme, meriti
odklone zemeljske pregrade, opravili pa so tudi pregled akumulacijskega prostora z geolo-
ško geomehanskega vidika. V tem času bodo obnovili tudi čolnarno, akumulacijo pa bodo
spet napolnili ob prvem večjem deževju.
S.Š.
^____Foto: RADIVOJ KLINCOV
Novosti v
družbeni
prehrani
Celjske organizacije zdru-
ženega dela, ki nimajo last-
nih obratov družbene pre-
hrane, bodo z gostinskimi
obrati že v tem mesecu ure-
jale medsebojna razmerja po
samoupravnem sporazumu,
ki ga je na zadnji seji podprlo
tudi predsedstvo Občinske-
ga sveta ZSS Celje. Cilji spo-
razuma: zagotoviti zdravo
prehrano vsem delavcem in
posredno povečati delovno
storilnost, odpraviti regresi-
ranje prehrane z gotovinski-
mi izplačili in nenazadnje,
povečati organiziran vpliv
delavcev na globalno politi-
ko družbene prehrane v ob-
čini.
samoupravni sporazum
med drugim opredeljuje, da
naj bo delavcem zagotovljen
ustrezen obrok kot nadome-
stilo za energijo, ki jo porabi-
jo po štiriurnem delu. Obrok
naj bi pokril 30% enodnev-
nih energetskih potreb, se-
veda pa so le-te različne gle-
de na opravljeno delo. Zato
upoštevajo normativi štiri te-
žavnostne stopnje dela: lah-
ko, srednje težko, težko fizič-
no in zelo težko fizično delo,
njim pa bo prilagojena tudi
količina in vrednost obroka.
Odločitev kolektiva o vrstah
obrokov in o načinu distri-
bucije pa bo seveda imela
svoj vpliv na ceno obroka in
na višino deleža, ki ga bo ob
regresu prispeval vsak dela-
vec iz svojega žepa.
V celjski občini je - po gro-
bih ocenah v sindikatih - od
40.000 delavcev približno
5500 delavcev prejemalo za-
radi takšnih ali drugačnih
razlogov gotovinska izplači-
la v višini regresa za prehra-
no. Po novem naj bi njihovo
število zmanjšali na mini-
mum, prejemali pa naj bi ga
le tisti delavci, ki jim delov-
na organizacija ne more za-
gotoviti ustrezne dietne pre-
hrane ali pa oni, ki imajo
izrazito terensko delo. Opra-
vila in naloge slednjih pa bo-
do morala biti natančno
opredeljena.
In slednjič terja samo-
upravni sporazum o zagotav-
ljanju organizirane prehrane
med delom tudi ustrezno sa-
moupravno organiziranost
uporabnikov in izvajalcev.
Uvaja namreč prehrambene
odbore, ki bodo delovali pri
tozdu izvajalcev ter pre-
hrambeni svet, ki bo deloval
na ravni občine. Ta bo dolo-
čal globalno politiko družbe-
ne prehrane ter potrjeval ce-
no obrokov, prevozov in
razdeljevanja hrane.
DS
Njenega tričetrt stoletja
Vse njeno življenje je
skrbna misel in izrečena ter
zapisana beseda o človeku.
Zato sem si tudi dovolil
takšen naslov v to razmiš-
ljanje ob življenjskem jubi-
leju pisateljice Pavle Rova-
nove. Dovolil zato, ker po-
znam njeno občutljivo mi-
sel in njen življenski čredo
v katerem ni bilo nikoli
prostora za nečemernost in
sprenevedanje.
V svojem govorjenju in za-
stopanju književnosti, lite-
rarno vpete besede - sprem-
ljevalke njenega in našega
življenja je zavzeta. Sploh je
ta besedica »zavzetost« in-
signija njenega literarnega
ustvarjanja, ki se je posebno
v zadnjem času razbohotilo v
številnih revijah, časnikih, li-
stih, koledarjih in seveda v
samostojnih umetniških de-
lih kot so knjige. 1974 je izšla
pn založbi Obzorja njena
prva knjiga z naslovom Son-
ce m sence, ki že v zelo str-
njeni podobi predstavi oseb-
nost pisateljice. Rojena v de-
lavski družini, ni nikoli mo-
gla pozabiti alegorične pdoo-
be nenehnega boja za kruh.
Ob notranjem zorenju ljub-
ljanske mladosti in poznejše-
ga delovnega napora v življe-
nju pred vojno in med vojno,
Pa v vseh letih, ko je bila
sicer službeno v Celju pa tu-
di kulturniško angažirana na
vseh ravneh ne glede na kraj
oivanja (zadnja tri desetletja
je to Laško) je pisala, nasto-
pala na literarnih večerih, šo-
lah. Njena romanja v vsako-
letni slovenski literarni Šta-
tenberg so vedno v zname-
nju boja za literaturo kot ple-
menito sporočilo človeka
človeku. Nikoli ji ni škoda
časa za dialog z mladim pes-
nikom ali prozaistom, nikoli
ji ni škoda ne časa ne truda
za prepričevanje o vsebini in
veličini vsebine naše revolu-
cije, naših pridobitev. A med
besedami, ki jih izreka v
iz borni slovenščini, ne manj-
ka tudi kritičnih na račun
pojavov, ki nam jih kot orga-
nizirani in samoupravni
družbi res ni treba. Njene tri
doslej izdane knjige govorijo
o času NOB, o občutljivem
in pronicljivem času delav-
skega gibanja, rudarstva, so-
cialnih krivic in bojev, v no-
velistični zbirki Obrazi živ-
ljenja nam je orisala vrsto
pretresljivih človeških por-
tretov, v knjigi Kje so tiste
stezice pa nas je popeljala v
bolečino Koroške dežele on-
kraj Karavank.
Tudi v tem času so v ti-
skarni njene besede in kma-
lu lahko pričakujemo izid
nove knjige, ostaja pa še na-
prej zavzeta sodelavka celj-
skih Obrazov, Borca, Knji-
ževnih listov. Koroškega ko-
ledarja, pa vrste drugih revij
in časnikov, domala nemo-
goče je vse našteti. To bi
uspelo le bibliografu njene-
ga dosedanjega dela. Kljub
skrbem, kljub težavam z
zdravjem, kljub nesončnim
stranem življenja in sveta, ki
ga živimo, ostaja pisateljica
Pavla Rovanova sredi bari-
kad za uveljavitev dobre
ljudske knjige, za iskreno
besedo o usodi človek^, ki
naj bi jo razumel vsakdo. Še
premalo poznamo njeno de-
lo, sploh pa je ne poznamo
kot pesnice, čeprav je v veza-
ni besedi pisala že v prvem
povojnem letu. Naj nam bo-
do naša ponovna srečanja s
pisateljico v znamenju novih
spoznavnih oblik njenega
duhovnega snovanja.
DRAGO MEDVED
Vsako delo zahteva
celega človeka
Ženska je, ki ji življenje te-
če vzporedno in se prepleta
na dveh področjih: delo v de-
lovni organizaciji Aero in
družbenopolitično delova-
nje. Zasebnega življenja, kot
sama pravi, pi^ktično nima.
Tako se najin pogovor tudi
nimogel sukati drugače kot
o stvareh, kjer je Sonja Kra-
šovec doma. To je o delovni
organizaciji, kjer je vodja
službe planiranja in analiz
ter njeno delegatsko delova-
nje v Zveznem zboru skup-
ščine SFRJ, kjer je delegat-
ka že drugo mandatno ob-
dobje.
O njeni življenski poti pa
le toliko. Rojena je v Zida-
nem mostu, kjer je opravila
šest razredov osnovne šole.
Osemletko je končala v Ce-
lju, ravno tako gimnazijo, na-
to se je vpisala na ekonom-
sko fakulteto v Ljubljani. Po
diplomi se je takoj zaposlila
v plansko analitični službi v
Aeru.
»Takrat se je pisalo le-
to 1974. Sprejeli smo no-
vo ustavo, Zakon o zdru-
ženem delu. Kako sve vi
doživljali to prelomno
obdobje našega samo-
upravnega družbenega
razvoja?«
S. KRAŠOVEC »Ta čas je
name vplival tako, da sem se
kot ekonomistka začela bolj
zanimati za politiko. Med
obema vidim tesno, poveza-
vo. Kolikor je bilo v moji mo-
či, sem se vključevala v druž-
benopolitično življenje v de-
lovni organizaciji in v ob-
čini.«
»Kje ste videli bistve-
ni razkorak med eko-
nomsko teorijo in prakso
s katero ste se srečevali
v delovni organizaciji?«
S. KRAŠOVEC: »To, di
smo v planskih dokumenti,
marsikaj zapisali, toda pra-
ksa je šla drugo pot. Trdim,
da danes imamo dobre sa-
moupravne in izvedbene ak-
te. Le-ti pa niso zaživeli. To
se je kazalo najbolj na po-
dročju planiranja. Vedno
smo naprimer planirali tudi
izvoz, tega pa nismo potem
uresničili. Zaradi lažjih po-
gojev gospodarjenja v prete-
klosti planski dokumenti ni-
so bili tako zavezujoči.«
»V delovni organizaci-
ji opravljate odgovorno
delo kot vodja planske
in analitske službe, kako
ocenjujete planiranje v
Aeru?«
S. KRAŠOVEC: »Razvojna
politika Aera sloni na trdnih
temeljih. V Aeru poteka pla-
niranje od osnovne surovin-
ske baze do končnega izdel-
ka. Tako začrtana politika
razvoja je obrodila želene sa-
dove. zato smo tudi danes,
ko se odločamo o našem na-
daljnem razvojnem progra-
mu, toliko bolj prepričani v
pravilnost naše usmeritve. V
vsakem razvoju pa je treba
prevzeti riziko. ki ga prinaša
bodočnost. Kajti, tako težko
kot se planira danes, ni bilo
nikoli.«
Kakšen je potemtakem
odnos med planiranjem
in uresničevanjem pla-
nov?«
S. KRAŠOVEC: Admini
strativni ukrepi onemogoča-
jo planiranje v njegovi najk-
valitetnejši ravni, zato ker
posegajo v temelje samega
planiranja. Tako porušijo
vsa skupno sprejeta izhodi-
šča na ravni delovne organi-
zacije in nas prisilijo na krat-
koročno planiranje. Osnova
vsake dolgoročne planske
politike pa je po mojem
mnenju sporazumevanje in
dogov arjanje, to pa je v praK-
si najtežje izvedljiva naioga.'
Sedaj bi lahko poveda-
li in opisali vašo pot do
delegatske skupščine in
kaj menite vi o vlogi in
vplivu delegatov tega
najvišjega telesa na od-
ločanje in s tem v zvezi
tudi na srejemanje zad-
njih ukrepov?«
S. KRAŠOVEC: »To funk-
cijo sem sprejela z veliko od-
govornostjo do tistih, ki so
me izvolili. V prvem letu
prejšnjega mandatnega ob-
dobja sem spoznavala in
proučevala dela in naloge
delegatov. Ker je delegatski
sistem bil šele v začetni fazi
razvoja, smo iskali poti in na-
čine poezovanja z bazo. Kot
delegatka iz združenega de-
la, kjer sem dobivala določe-
ne sugestije in se srečavala s
konkretnimi problemi v de-
lovni organizaciji, pa preko
občinske skupščine kjer sem
bila prav tako delegatka,
sem imela dovolj možnosti.
Menim, da imamo še prema-
lo izdelanih stališč delegat-
ske baze. Posebno v tem no-
vem delegatskem mandatu
menim, da se delegati zvez-
nega zbora vse bolj pojavlja-
jo v vlogi nekdanjih'poslan-
cev. Zakaj? Ker smo ravno v
začetku tega mandata spre-
jeli vTsto zakonov po hitrem
postopku. Praktično ni bilo
možnosti, da bi se posveto-
vali z delegatsko bazo.«
»Kako ste delegati rea-
girali na tak postopek?«
S. KRAŠOVEC: »Te ukrepe
smo sprejeli zavestno, s po-
gojem. da bodo začasni in da
bodo dali pričakovane rezul-
tate. V skupščini je bila tudi
sprejeta naša pobuda, da
morajo biti intervencijski za-
koni le izjema in ne pravilo.
Praksa kaže. da je temu dru-
gače. Pri tem pa moram po-
udariti. da smo delegati ugo-
tovili. da se dogovorjena po-
litika razvoja ne giba po začr-
tani poti. zato so bili ti ukre-
pi potrebni.«
»Če bi se taka praksa
nadaljevala, mar ne po-
meni to vračanje k cen-
tralizmu?«
S. KRAŠOVEC: »Mislim,
da smo pripravljeni storiti
korak nazaj, če vemo. da bo-
mo potem lahko storili dva
koraka naprej. Mislim, da je
potrebno, da se vsi zavemo
resnosti položaja in da mora-
mo končno dojeti, da lahko
porabimo le. kolikor ustvari-
mo. Zal pa se še vedno pri
nas tolažijo z mislijo, bo že
kako. Dokler bomo le govo-
rili o odgovornosti in dokler
ne bodo posamezniki nosili
posledic svojih dejanj, toliko
časa se stvari ne bodo pre-
maknile na bolje. Delavci so
se marsičemu pripravljeni
odpovedati, če bodo videli,
da bremena stabilizacije no-
sijo tudi in predvsem tisti, ki
so najbolj odgovorni za poli-
tiko in razvoj naše družbe.
VIOLETA V. EINSPIELER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
mi mm na me
27. JANUAR 198j
Bodo Konjičane zasule
smeli?_
Sedanje občinsko odlagališče zadošča le še do konca marca...
Kar nekaj let že buri ko-
njiške duhove osrednje od-
lagališče odpadkov, pa se še
niso nič pomirili - nasprot-
no, v tem času postaja vsa
stvar ponovno silno pereča.
Povsem upravičeno, saj bo
sedanje odlagališče odpad-
kov sredi Dravinjske doli-
ne, ki jo meliorirajo, svoje
odslužilo že konec marca.
Kaj pa potem? Kam z od-
padki? Do konca leta bi ver-
jetno lahko kup še višali, če
bi ga seveda sproti zasipa-
vali, a to bi bila res kompro-
misna ali, pravilneje, nika-
kršna rešitev. Druga rešitev
je razširjenje sedanjega od-
lagališča v gozd kmetoval-
ca Karla Pavliča, ki za to ni
niti najmanj navdušen, saj
kot tržni proizvajalec hrane
gozd potrebuje (gre za hek-
tar in pol zemlje). V zame-
no mu nudijo najboljšo ob-
delovalno zemljo.
Tretja oziroma prva rešitev
pa je novo občinsko odlaga-
lišče odpadkov. Saj ne, da bi
na to pomislili šele sedaj.
Kar precej časa je že minilo,
kar so pričeli iskati najpri-
mernejši kraj v občini. Nare-
dili so že tudi tri elaborate, ki
pa so se vsi enako končali -
najbolj primerno zemljišče
je v krajevni skupnosti Bezi-
na. Dovolj blizu je, ne bi bilo
predrago, pa še za 30-50 let
bi zadoščalo, potem pa bi ga
lahko enostavno prekrili.
Krajani Bezine pa se s tem
nikakor ne strinjajo, kar se-
veda ni težko razumeti. Ob-
činski Odbor za urbanizem
in komunalo je to lokacijo
podprl, prav tako tudi že
prejšnji Izvršni svet, ki se
mu pridužuje tudi sedanji.
Le da je sedaj že zmanjkalo
časa za takšna in drugačna
dogovarjanja. Odpadke je
treba nekje odlagati, za to pa
je treba prostor tudi pripra-
viti. Izvršni svet je zato na
zadnji seji zavezal vse odgo-
vorne, da to tudi store (Kme-
tijsko zemljiško skupnost,
komunalno skupnost, Kme-
tijsko zadrugo...), vsak pač
na svojem področju. Kaže to-
rej, da je sedaj marsikaj odvi-
sno le še od tega, v kolikš-
nem času lahko pravno pri-
dobe potrebno zemljišče v
Bezini. Ne moremo pa priča-
kovati, da se bodo naenkrat z
novim odlagališčem ali zača-
snim podaljšanjem uporabe
starega, kar vsi strinjali. Ne,
ne bo šlo lahko, a lahko bi se
vsi pri tem zavedali vsaj te-
ga, da gre za njihove od-
padke.
MILENA B. POKLIC
Socialni obeti se začno v
delovnih organizacijah -
Slovenska resolucija o politiki družbenogospodar-
skega razvoja v letošnjem letu prvič, kar zadeva so-
cialno politiko, ne ostaja le pri splošnih določilih. V
njej je poudarjena odgovornost izvajalcev in uporabni-
kov za doseganje ciljev v socialni politiki. Ne navaja
nalog, prepisanih iz starih listin, marveč konkretno
zadolžuje posamezne tozde in posameznike v celot-
nem združenem delu.
Vprašanje, ki ga nakazuje slovenska resolucija za
letošnje leto - zakaj delavec zasluži tako malo, da
zagotavlja dostojno življenjsko raven sebi in s^oji dru-
žini le s pomočjo socialnih pravic, pa je pravi preobrat
v dosedanjem gledanju na socialne dajatve. Utira pot
do konkretne delovne organizacije, do delavca v njej, s
tem pa gre naprej od splošnih zahtev, ki same zase,
brez zagotovil, da bodo uresničene, združenemu delu
ne morejo koristiti.
Socialne pomoči naj bi bili v bodoče bolj kot od
osebnega dogodka posameznega delavca odvisne od
dejanskega gmotnega položaja njegove družine. Zato
bo kajpak potrebna enotna evidenca socialnih družbe-
nih pomoči, pri kateri pa se ponekod še močno zatika.
»Socialne kartice«, kjer naj bi bila ta pomoč zabele-
žena, za izpolnjevanje niso enostavne, pa tudi zbiranje
podatkov preko krajevnih skupnosti in delovnih orga-
nizacij je dolgotrajni proces.	Z. S.
Dela za mlade je kljub trudu
Študentskega servisa vse manj
V teh dneh, ko so dijaki in
nekateri študenti na počit-
nicah, se marsikdo izmed
njih napoti na študentski
servis, saj je to tudi enkrat-
na priložnost za zaslužek.
Povpraševanje se je tako v
zadnjih dveh tednih močno
povečalo, vendar pa večina
interesentov ostaja praznih
rok.
Ze ob vstopu v celjsko po-
družnico študentskega servi-
sa nam je postalo jasno, da
dela ni. Majhno število naro-
čilnic je bilo skoraj v celoti
izpolnjeno, medtem ko so si
kandidati kar podajali klju-
ko. Vzroke za takšno stanje
lahko pripisujemo predvsem
težkemu položaju delovnih
organizacij, ki zaradi po-
manjkanja materiala in fi-
nančnih sredstev nimajo
možnosti za priložnostne za-
poslitve mladih. Res je sicer,
da ponavadi v zimskem času
ni toliko naročil, vendar pa
tolikšnega pomanjkanja na
študentskem servisu še ne
pomnijo. Kot nalašč jo je le-
tos zagodla še mila zima, saj
tako ni povpraševanja po
smučarskih vaditeljih, ki so
v preteklih letih pošteno za-
polnili vrzeli. Še največ dela
imajo trenutno inštruktorji,
pa tudi Hala Golovec ponuja
kar precejšnje število prilož-
nostnih zaposlitev. Spričo
pomanjkanja naročil pa se
sedaj povezuje število mla-
dih, ki si delo sami organizi-
rajo, bodisi pri privatnikih,
bodisi kot biljeterji v kultur-
nih institucijah.
Kljub prizadevanjem
uslužbencev študentskega
servisa, da bi zagotovili delo
vsaj nekaterim, pa povpraše-
vanje daleč presega ponud-
bo. Tako tudi dejstvo, da so z
novim letom povečali najniž-
jo urno postavko na 64 dinar-
jev, kaj prida ne zaleže. Dela
ni in metanje peska v oči bi
bilo brez smisla. Vendar pa
lahko ugotovimo vsaj nekaj
pozitivnega. Odnos mladih,
ki so še pred kratkim zaniče-
vali tako imenovana manj
vredna dela, se še kako
izboljšuje. Edino s pravilnim
vrednotenjem dela nasploh
pa lahko pričakujemo izbolj-
šanje in izhod iz kriznih ča-
sov našega gospdarstva.
POLONA 2NIDARŠIC
Zborovanje
absolventov
Društvo absolventov kme-
tijske šole iz Šentjurja je tudi
letos organiziralo tradicio-
nalno zborovanje, ki bo v so-
boto v motelu Merx. Društvo
že vrsto let skrbi za ohranja-
nje stikov bivših absolven-
tov te šole in za strokovno'
izpolnjevanje svojih članov.
Zgrešena akcija
Akcija, ki jo je organiziralo in spontano izvedla sku-
pina mladincev, v noči od 30. do 31. decembra lansko
leto, bo v analih akcij naše mladine ostala kot črn
madež, ki naj bi se nikoli in nikjer več ne ponovil.
Kraj prizorišča, skromna dvoranica doma OF v Za-
vodni, katerega so krajani tega področja zgradili v
težkih, prvih povojnih letih s prostovoljnim delom ali s
prostovoljnimi prispevki in ga nato prepustili mladini
v varstvo in uporabo.
Kritičnega večera, 30. decembra, je skupina mladin-
cev, z lastnim ključem in brez vednosti hišnika, odprla
in zasedla dvorano. Do polnoči je zabava ali kar je že
bilo, potekala brez večjega hrupa. Pokazalo pa se je, da
je bilo to le zatišje pred viharjem. Po pripovedi bližnjih
stanovalcev, se je okrog polnoči pričela predstava, po-
dobna tisočerim prizorom ameriških vesternov. Za-
čelo se je z uničevanjem že itak skromnega inventarja.
To so razigrani akterji napravili zelo temeljito. Da bi
bilo uničenje popolno, so se spravili še na elekrično
napeljavo, luči in na krhko okensko steklo. Predstava
je trajala do druge ure naslednjega dne, ko so utrujeni
prireditelji zapustili mesto pustošenja. Škoda, povzro-
čena s to zgrešeno akcijo, znaša po približni oceni
okrog deset starih milijonov.
Vprašanje je sedaj, kdo bo nastalo škodo poravnal.
Menda bo najbolje, da še živeči udarniki iz prvih po-
vojnih let, zopet pljunemo v roke ali pa z denarnim,
prostovoljnim prispevkom, zacelimo rane.
Na koncu še umestna pripomba, da je v tem pri-
meru, naša samozaščita popolnoma zatajila.
FERDO ŠIRCA
Bogat program dela
SRC Golovec Celje
Delavci športno rekreacij-
skega centra Golovec so za
to leto sprejeli obsežen pro-
gram dela, ki naj bi zagotav-
ljal, da bodo dvorana, bazen,
kegljišče in drugi objekti na
Golovcu res postali središče
športno rekreativne in kul-
turno zabavne dejavnosti v
celjski občini.
Na Golovcu bodo letos pri-
pravili številna rekreativna
tekmovanja, prostore pa bo-
do odstopili tudi delovnim
organizacijam za rekreacijo
njihovih delavcev. Obsežen
program športnih aktivnosti
so pripravili tudi med seda-
njimi, zimskimi počitnicami,
podobno pa načrtujejo tudi
za poletne počitnice šolarjev.
Vsi športni objekti pa so se-
veda na razpolago tudi celj-
skim vrhunskim športni-
kom.
Obseg kulturno zabavnih
in družabnih prireditev bo
približno takšen kot v prete-
klem letu, le da bodo tokrat
bolje poskrbeli za delavce iz
drugih republik. Letos naj bi
organizirali kar sedemnajst
koncertov, od tega šest za
mlade in dva za delavce iz
drugih republik. Plesov bo
še osem, dva - novoletnega
in šoferskega - pa so že pri-
pravili.
Pomemben del dejavnosti
bodo tudi v tem letu zavze-
male sejemske prireditve.
Mednarodni obrtni sejem in
sejem »Vse za otroka« osta-
jata osrednji sejemski prire-
ditvi v Celju. Sejem obrti bo
približno enako obsežen kot
v prejšnjih letih, le da bodo
tokrat bolje predstavili
izvozne programe drobnega
gospodarstva v naši republi-
ki. Nekaj sprememb načrtu-
jejo tudi za druge, manjše
sejme. Sicer pa kolektiv Za-
voda ŠRC Golovec obljublja
tudi razširitev ponudbe in
kvalitetnejšo izvedbo del pri
organizaciji komercialnih
dni.
S. ŠROT
Klubska
dejavnost mladih
v Žalcu
Center za klubsko dej a'
nost mladih pri Občinsk
konferenci zveze socialistič
ne mladine Žalec je že izde-
lal program klubske dejav
nosti za leto 1983. »Vemo,di
pri centru za klubsko dejav
nost nismo mogli ustrei
vsem željam. Priznati mc
ram, da to ni bilo lahko. Čla
ni centra smo se potrudi
kolikor smo vedeli in znali i
upam, da trud, ki smo ga vl(
žili, ne bo zaman,<• je v pogc
voru najprej dejala Iren
Terglav, sekretarka organo
OK ZSMS in nato nadaljev«'
la: »Program, ki smo ga izdf
lali bo služil vsem mladim
občini. Klubske oblike del
so zanimive, različne, za vsi
kega nekaj. Med drugii
bodmo pripravili idejno-p
litično izobraževanje. Tu g'
za aktualno gospodarsko •
politično situacijo v naši ol
čini, zunanje politične d
godke, študentska gibanj
zgodovino delavskega gib
nja in drugo. Imeli bomo p
topisna predavanja z diap
žiti vi o potovanjih po Jug
slavij i, Aziji, Egiptu, po P
teh AVNOJA, Skandina
skih državah, Himalaji, 1
Slovenskih gorah itd., pred
vanja z glasbenega področ
klubske večere akustiči
glasbe, samostojne koncei
skupin ali posameznike
Posegli bomo na podroc
umetnostne vzgoje mlad:
mladinskega prostovoljne
dela itd. Program se bo l£
ko sproti tudi dopolnjev
pač glede na želje mladih
občini. Pri izbiri predava
ljev smo se omejili predvs«
na domače, ki bodo lah
prav tako zanimivo in pest
obdelali različne teti
»Skratka prosti čas bo
lahko mladi izkoristili prij
no in tvorno.«
Tam, kjer imajo mladi'
svoje prostore, ne bo teža
klubsko dejavnostjo, rtv
težje pa bo drugod, venda
iznajdljivostjo bodo tudi ti
lahko izpeljali program.
T. TAV&
MAJDA KOLŠEK
Zaposlena je v Pivovar-
ni Laško v materialnem
knjigovodstvu že drugo
leto. Aktivna je v mladin-
ski organizaciji in je pred-
sednica odbora kulturno
umetniškega društva Pi-
vovarne Laško. Tu je reži-
rala Molierovega Skopu-
ha, katerega premier o so
Laščani z navdušenjem
sprejeli prejšnji petek.
Doma je s kmetije. Tudi
fanta ima s kmetije in si
želi, da bi nekoč postala
prava kmečka gospodi-
nja.
»Doma imajo starši mo-
jo sliko na mizi, da ne po-
zabijo name«, pravi hudo-
mušno in se zasmeje s
prijetnim, nežnim gla-
som. »Človek mora biti
vesel, takrat mu vse stva-
ri lažje gredo od rok«,
pravi Majda. In ji lahko
verjamete, kajti tolikšne
aktivnosti terjajo tudi od
mladega človeka veliko
energijo in dobre volje.
Vzamimo samo primer
njene prve režije: »Za
tekst smo se hitro zedini-
li. Potem pa sem preta-
knila vse laške in celjske
knjižnice, da sem si na-
brala dovolj literature o
času v katerem se zgodba
čem, da je članov manj, a
vsi delajo. Največ naredi-
mo na kulturnem in
športnem področju. Ude-
ležujemo se mladinskih
delovnih akcij, raznih
kvizov in pohodov, aktiv-
ni so tudi mladi planinci.
Zadnje čase več pozorno-
sti namenjamo tudi vpra-
šanjem, ki zadevajo našo
delovno organizacijo.
Strokovni delavci se ude-
ležujejo naših sestankov
in nam razlagajo ekonom-
ska gibanja v delovni or-
ganizaciji. Imamo tudi
svoje predstavnike v sin-
dikatu, delamo pa na tem,
da bi se še bolj vključili v
vse ostale samoupravne
in družbenopolitične or-
ganizacije v pivovarni.
Kljub temu-pa menim, da
se še premalo odzivamo
na probleme, ki so živ-
ljenjskega pomena za
mlade, kot so zaposlova-
nje, izobraževanje, šti-
pendiranje in podobno.
Majda sešije sebi skoraj
vso garderobo, krojila je
celo kostume za predsta-
vo. Igra citre, kadar ji to
čas dopušča, planinari in
ljubi kmečko življenje.
Najbolje se počuti takrat,
kadar starše odpravi na
morje, sama pa lahko zai-
gra svojo najljubšo vlogo
- kmečko gospodinjo.
WE
dogaja. Zanimalo me je
vse, od tega, kako so se
ljudje takrat obnašali, kaj
so jedli, kako so se oblači-
li, do tega, kako so hodili.
Sploh pa je zame mikav-
no vse kar nekoliko diši
po zgodovini.«
Takoj ob prihodu v Pi-
vovarno se je vključila v
mladinsko organizacijo.
Najbolj je sodelovala na
kulturnem področju, ko
je recitirala na proslavah
in igrala v prvi njihovi
igri »Raztrganci«. Prej je
mladinska organizacija
imela več članov kot da-
nes. Sedaj pa lahko re-
27. JANUAR 1983

BJ M MfflIM?	NOVI TEDNIK - STRAN 7
Zasebna obrt med Kladivom in nakovalom
Letos bodo obrtniht Izvozili za 6 milijonov dolarjev. Na rešitev pa čaka še vrsta resnih problemov zasebnih obrtnikov
Prejšnji četrtek smo v ra-
diu Celje pripravili pogo-
vor o problemih zasebne
obrti, oziroma drobnega go-
spodarstva. Pred mikrofon
smo povabili podpredsedni-
ka Zveze obrtnih združenj
Slovenije Franja Verdnika.
Njegovi odgovori so bili za-
nimivi in nekaj jih objav-
ljamo tudi v Novem te-
dniku.
- V tem času so aktualne
priprave na spremembo
obrtnega zakona. V čem je
bistvo teh sprememb?
F.Verdnik: »Obrtni akt je
osnovni akt, po katerem se
usmerja zasebna obrt. Bi-
stvenih sprememb ne bo.
Zanimiv je bil predlog, da bi
glede na naraščajoče število
nezaposlenih, bilo mogoče
povečati število zaposlenih v
obratovalnici s sedanjih pet,
oziroma sedem, na deset.
Nekateri republiški organi
se s tem niso strinjali. Zveza
obrtnih združenj si bo še na-
prej prizadevala, tako da bi s
pomočjo nekaterih amand-
majev dosegla možnost za
zaposlitev deset delavcev.
Res pa je tudi, ds za to ni bilo
kakšnega posebnega in-
teresa tudi med obrtniki, še
zlasti zaradi zaostrenih pogo-
jev gospodarjenja. Druga no-
vost, ki je bolj boleča pa je ta,
da nekatere obrti, tu mislim
predvsem na žagarstvo, ne
morejo opravljati storitev za
družbeni sektor. To ni v skla-
du z osnovnimi načeli. Boji-
mo se, da bi se to razširilo na
druge poklice. Ze jutri lahko
prepovejo, denimo avtome-
haniku, da opravlja svoje
storitve za organizacije zdru-
ženega dela, peku da bi pe-
kel kruh za restavracijo go-
stinskega podjetja... Mi-
slim. da takšne omejitve niso
v skladu z ustavnimi dolo-
čili.«
- Problem žagarstva je še
zlasti velik v mozirski obči-
ni. Zakaj sploh so Žagarjem
prepovedali opravljati sto-
ritve za OZD?
F. Verdnik: »Na predzad-
nji seji komiteja za industrijo
in gradbeništvo pri izvršnem
svetu SRS je bila okrog tega
burna razprava. Vsi člani ko-
miteja so bili za to, da lahko
Žagarji opravljajo storitve za
OZD, s tem pa se nista stri-
njala predstavnika lesne in
papirne industrije. Zagotav-
ljala sta, da se lesna masa ne-
smotrno troši. Člani komite-
ja so zatrjevali, da je teh le-
snih mas v gozdovih več kot
pa v žagarskih obratih, doka-
zovali pa smo tudi to, da bi
lahko Žagarji del odpadne le-
sne mase vrnili gozdnemu
gospodarstvu. Tu ne bi sme-
lo biti problemov. Tudi avto-
mehaniki zbirajo odpadno
olje. Nekateri družbeni sveti
pri republiški skupščini se s
tem niso strinjali. Prepričan
pa sem, da bomo s pomočjo
nekaterih amandmajev le iz-
podbili to odločitev, ki je
navsezadnje tudi protiu-
stavna.«
- Kako se zasebni obrtni-
ki vključujete v izvoz?
F. Verdnik: »Pri Zvezi
obrtnih združenj je v zad-
njem času napredovala akci-
ja za neposredni izvoz. Slo-
venski obrtniki so izvažali že
dlje časa. Izvažali so preko
raznih organizacij združene-
ga dela in obrtnih zadrug in
to neposredno. Posredno so
izvažali tisti obrtniki, ki koo-
perirajo z raznimi OZD-i.
Doslej je ta izvoz bil nekon-
troliran. Zadnje dni decem-
bra se je pri SISEOT organi-
zirala 29. enota, preko katere
bodo obrtne zadruge izvaža-
le vse svoje izdelke. Zadruge
so za leto 1983 planirale šest
milijonov dolarjev direktne-
ga izvoza. Ta številka sloni
na realnih podatkih. Preko
29. enote SISEOT bomo
ustvarili možnost za aktivira-
nje mednarodnega kredita,
ki ga lani zaradi neustrezne
organiziranosti nismo mogli
izkoristiti. Zveza obrtnih
združenj Slovenije je naveza-
la stike z bavarsko obrtno
zvezo. Prvič bomo sodelova-
li na obrtnem sejmu Nemčije
in to z našim kompletnim
programom. Tam si obetamo
precej uspešnih poslov. Vse-
kakor pa bo končno tudi za-
sebna obrt lahko prišla do
lastnih deviznih sredstev, ta-
ko da bodo posamezni obrt-
niki lahko legalno kupovali
repromaterial, rezervne dele
in drugo.«
-	Kaj lahko poveste o
inovacijski dejavnosti v
obrti?
F. Verdnik: »Največ paten-
tov, ne samo pri nas, ampak
po vsem svetu, se rojeva v
obrtnih delavnicah. Stimula-
cij za novatorje pravzaprav
še ni, pa so uspehi kljub te-
mu lepi. To dokazuje tudi
celjski sejem obrti.«
-	Kateri so najbolj zna-
čilni problemi, ki trenutno
tarejo zasebne obrtnike?
F.Verdnik: »Največji pro-
blem je nabava repromate-
riala. Ne le, da ni kovinskih
izdelkov, primanjkuje tudi
repromaterialov za obrtnike
storitvene dejavnosti. Go-
stinci ne dobijo nekaterih
vrst pijač, frizerji nimajo pre-
paratov. Največji problem je
danes nabava repromateria-
lov in rezervnih delov. Če
obrtnik le pride do ten mate-
rialov, so cene izredno viso-
ke. Cene gotovih izdelkov in
storitev so zamrznjene. Po
najnovejši odredbi ZIS mo-
rajo obrtniki prijaviti nove
cene izdelkov in storitev na
zvezno skupnost za cene. V
ceni je zelo malo dohodka.
Kreditni pogoji bodo kmalu
takšni, da zasebni obrtnik ne
bo mogel najeti kredita za
obratna sredstva zaradi viso-
kih obresti. Nekatere banke
načrtujejo kar 30 odstotne
obresti. Ce je v nekem izdel-
ku polovico materiala in po-
lovico storitev, pride na go-
tov izdelek 15 odstotna ude-
ležba obresti. Vemo pa, da
niti deset odstotkov ne vse-
buje akumulacije.
Druga težava je v tem, da
zasebni obrtniki nimajo za-
varovanih plačil. Zanje torej
ne velja zakon, da mora biti
faktura, ki jo obrtnik izstavi
za svoje delo, poravnana v
zakonitem roku. Nekatere
OZD že v pogodbi določijo
roke za plačilo tudi do 120
din. Predstavljajmo si torej,
v kakšnem položaju je obrt-
nik, ki mora najeti kredit za
material, potem pa čaka na
plačilo do 120 din. Ob tem pa
mora plačati davek na obrt
vnaprej. Obrtniki plačujejo
davek tromesečno. Svoj do-
hodek morajo ob vseh teh
pogojih odvesti, pa čeprav
ne vedo ali bodo ustvarili
kakšen dinar dohodka ali ne.
Vprašanje je, kako se bo ob
takšnih pogojih razvijala za-
sebna obrt. Obrtniki so v
neenakopravnem položaju z
organizacijami združenega
dela tudi zato, ker morajo
ves repromaterial kupovati s
prometnim davkom, ki je
najmanjši 28,9 odstoten.
Precej je tudi težav zaradi
ukrepov ZIS. Polog, omeji-
tve porabe goriv in novi ca-
rinski predpisi so obrtnike
močno prizadeli.«
- Nekatere zakone spreje-
mamo na zvezni ravni, če-
prav je res, da je obrt v Slo-
veniji precej bolj razvita
kot v nekaterih drugih re-
publikah. Je prav, da vse
enačimo?
F. Verdnik: »V Sloveniji je
obrt sorazmerno dobro
razvita. V Sloveniji imamo
sklenjen družbeni dogovor o
razvoju malega gospodar-
stva. Resolucija o razvoju
malega gospodarstva je spre-
jeta na zveznem nivoju.
Kljub temu je razvoj šel v
vsaki republiki po svoji poti.
Vsi dokumenti, ki so na ni-
voju zveze in republike so
stimulativni. Zasebna obrt
bi se lahko lepo razvijala, ko
pa preidemo v posamezne
občine, vidimo, da se te stva-
ri že v Sloveniji različno
obravnavajo. V nekaterih re-
publikah je obrt izredno sla-
bo razvita, zato so problemi
v Sloveniji občutnejši. Slo-
venci potem težje prodremo
z našimi predlogi, kadar gre
za spremembo zveznih pred-
pisov. Vsi predpisi okrog
omejitve uvoza, depozit in
drugi so zveznega značaja.
Težko je potem prepričevati,
da imamo Slovenci večje po-
trebe, kot tam, kjer obrt ni
razvita.«
* JANEZ VEDENIK
filter za čiščenje zraka
uporablja se za odpraševanje
v vseh vrstah industrije
Mezde savinjskih splavarjev v letih po
fk* ^ krizi' do druSe svetovne voj-
je deloma mogoče primerjati z istoča-
snimi mezdami dravskih splavarjev, kakor
poročene v pisanih (tiskanih) virih. Ni
pa mogoče primerjati dobičkov savinjskih
bpiavarskih gospodarjev in dravskih lesnih
trgovcev (ti so namreč imeli v rokah tam-
Kajsnje splavarstvo), zakaj glede slednjih v
E!« ♦ Vlnh ni najli nadrobnejših podat-
ki*0 ' kako so se oskrbovali z lesom,
knrtne S° le na onem ozemlju cene lesa,
kouko voženj so opravljali na leto, koliko
^Piavov so obsegale te vožnje in naposled,
splava" Je bU Čisti dobiček od Podanega
dn?farSki sPlavarii so sredi tridesetih let
«segn z »mezdnim gibanjem« ali s stavko,
teriai njlhov zaslužek enotno« urejen;
dintLSe Je nilhova dnina povečala (za pet
narjev) pa tudi stroške za železniško vož-
knr dobl^ali v večji meri povrnjene ka-
nanr» Tako so od srede tridesetih let
mitn ^ Voljo zadosti natančni podatki za
ie rinK ?rav?kih splavarjev. Glede na to, da
do Hi,k del dravskih splavarjev vozil le
lesn, ; e pri Kotoribi in da je splavarski
Osiiek rZVečine šel iz Dravske doline v
dravskih ,tukaj ugotoviti zlasti zaslužek
*in splavarjev, ki so vozili do Dubra-
ve in Osijeka. Ti razdalji sta približno ustre-
zali vožnjam savinjskih splavarjev do Ru-
gvice in Slavonskega Broda, zakaj do Du-
brave so prihajali dravski splavarji po nava-
di tretji večer, včasih pa tudi že v dveh
dneh, medtem ko so do Osijeka vozili naj-
večkrat teden dni.
Mezde dravskih splavarjev so se od sa-
vinjskih razločevale najprej po tem, da so
se deloma ravnale po dnevih, ki so jih pre-
bijali na vodi, vendar tudi tu ne v celoti.
Dravski splavarji so namreč dobivali dnev-
nice, t. j. bili so plačani po številu dni, ko so
bili na splavih, poleg tega pa so dobivali
tudi potnino, t. i. »rajžo«, do določenega
kraja, vendar ne glede na to, koliko dni so
potrebovali, da so pripeljali do tega kraja. V
navedenih letih je znašala dnevnica okoli
30 dinarjev, potnina ali »rajža« do Dubrave
pa najprej okoli 100 dinarjev, 1938/39 150
dinarjev in 1940 230 dinarjev. Za potnino ali
»rajžo« do Osijeka so 1938/39 dobivali 350
dinarjev, 1940 pa 540 dinarjev. Hrano so si
I morali dravski splavarji kupovati sami,
splavarski gospodarji pa so jim plačevali
vso železniško vozovnico od Kotoribe do
doma in tri četrtine železniške vozovnice
od Osijeka do doma.
Do Dubrave so zaslužili dravski splavarji
okoli 160 ali 190 dinarjev, 1938/39 okoli 210
ali 240 dinarjev, 1940 pa okoli 290 ali 320
dinarjev. Za hrano in pijačo so porabljali
povprečno okoli 14 dinarjev na dan, saj so
jedli, če so si na vožnji sami kuhali, pred-
vsem le slanino, polento in kavo, toda ne
prave, tu in tam še kakšno jajce, poleg kru-
ha (in nekaj vina). Edinole če so se okrepča-
li v gostilnah, je bila poraba hrane drugač-
na (to je bilo večidel potem, ko so pripeljali
do svoje končne postaje). Tako so do Du-
brave zaslužili čistega okoli 118 ali 142 di-
narjev, 1938/39 okoli 168 ali 192 dinarjev in
1940 okoli 248 ali 272 dinarjev. Domov so se
vračali tretji ali četrti dan po odhodu.
»Rogličani«, ki so se vračali najpogosteje
tretji dan po odhodu ali potem, ko so bili
zdoma približno dva in pol dneva, so po
gospodarski krizi zaslužili čistega nekaj
manj ko 200 dinarjev, pred drugo svetovno
vojsko pa okoli 270 dinarjev. Z drugimi
besedami: čisti zaslužek »Rogličanov« je
bil na splošno boljši kakor zaslužek drav-
skih splavarjev, ki so vozili do Dubrave, pa
tudi (v denarju) neplačana hrana »Rogliča-
nov« je bila, v poglavitnem boljša.
Do OsijeKa so zasluzili dravski splavarji
1938/39 okoli 560 dinarjev. Za iztovarjanje
so, kot povedano, potrebovali dva do tri dni
(pri tem so dobivali dvojne dnevnice), tako
da so zaslužili na takšni vožnji vsega okoli
680 ali 740 dinarjev. Ce odštejemo od tega
stroške za hrano, se pravi okoli 138
(98 + 40) ali okoli 158 (98 + 60) dinarjev, jim
je, preden so šli na vlak, ostalo okoli 542 ali
582 dinarjev. Četrtina železniške vozovnice
za pot domov kakor tudi potovanje sta to
vsoto še malenkostno zmanjšala. L. 1940 je
znašal zaslužek za vožnjo do Osijeka okoli
750 dinarjev, za iztovarjanje pa 120 ali 180
dinarjev, kar je zneslo skupaj okoli 870 ali
930 dinarjev. Ce odštejemo od teh vsot stro-
ške za hrano, se pravi okoli 138 (98 + 40 ali
158 (98 + 60) dinarjev, je ostalo za pot do-
mov okoli 732 ali 772 dinarjev. Četrtina že-
lezniške vozovnice in potovanje domov sta
ti vsoti še malce znižala. Savinjski splavarji
pa, ki so vozili do Slavonskega Broda, so
zaslužili na tej razdalji najprej okoli 600
dinarjev, nato okoli 800 dinarjev ali, druga-
če rečeno, več ko dravski splavarji do Osije-
ka, vendar je trajala vožnja do Slavonskega
Broda nekaj dlje ko vožnja do Osijeka. Vrh
tega so savinjski splavarji na vodi, kot ome-
njeno, tudi bolje jedli (zastonj) kakor drav-
ski splavarji. (Zal ni mogoče po pisanih
virih ugotoviti, kolikokrat na leto so slednji
odhajali na vožnjo in koliko je tako v pov-
prečju znašal njihov letni zadevni zaslužek,
kakšna je bila pri njih napitnina za iztovar-
janje in ali so tudi oni prodajali krajnike,
kakor »Mitrovčani«.)
Ce so bile, kot smo videli, mezde savinj-
skih splavarjev enotne (čeprav ne do tiste
stopnje kakor pri dravskih splavarjih) in če
ob tem ohranjeno ustno izročilo spričuje,
da so splavarji pred vožnjo v poglavitnem
vedeli, kakšne bodo njihove mezde, naj bo
v zvezi s tem omenjeno, da je bilo glede
socialnega zavarovanja drugače.
Defavsko zavarovanje je pri nas uzakonil
1922 Zakon o zavarovanju delavcev. Ta za-
kon je urejal nezgodno, bolezensko in one-
moglostno, starostno in smrtno zavarova-
nje, ni pa zavaroval poljedelskih delavcev-
in poslov »v poljedelskem delu« kakor tudi
ne oseb, »ki šo samo ob priliki in nestalno
zaposlene v hišnem gospodarstvu, kakor
dninarji«. Delodajalec je moral po tem za-
konu »vsako osebo, ki je nameščena pri
njem in ki je zavezana zavarovanju, najka-
sneje v 8 dneh, ko vstopi v obrat... prijaviti
okrožnemu uradu za zavarovanje delav-
cev«. »Zaradi zavarovanja se uvrščajo zava-
rovane osebe po velikosti zaslužka v mez-
dne razrede.« Za nezgodno zavarovanje je
bila poleg tega potrebna še uvrstitev v t. i.
nevarnostne razrede. (V prvem zadevnem
seznamu 1922 so bili splavarji uvrščeni v
11. od 14 razredov, prav tako v zadevnem
seznamu 1934.)
Podobno kakor ni bilo zadostnega nad-
zorstva pri zavarovanju gozdnih in žagar-
skih delavcev, tudi ni bilo nadzorstva pri
zavarovanju splavarjev, vsaj do zadnjega
obdobja pred drugo svetovno vojsko ne.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
mi mm na me
27. JANUAR 198j
Jubilej mozirske knjižnice
Z razvejano dejavnostjo knjižnica bogati kulturni duh občanov
S snegom skopi dnevi
zimskih počitnic vplivajo
na to, da se je obisk mladine
v Matični občinski knjižni-
ci Mozirje občutno povečal.
Mladina v Mozirju in vsej
Gornji Savinjski dolini pač
nima takšnih možnosti pre-
življanja počitnic, kot nji-
hovi vrstniki v Celju in Ti-
tovem Velenju, zato je šol-
sko literaturo za nekaj časa
zamenjala z leposlovnimi
deli.
Večji obisk v sedanjem ča-
su pa seveda ne pomeni, da
knjižnica, ki bo letos prazno-
vala 10-letnico obstoja, ni do-
volj obiskana tudi med le-
tom. To velja tudi za vse iz-
posojevalnice v dolini, kajti
prizadevnim knjižničarjem
je ob pomoči občinske zveze
kulturnih organizacij uspelo
urediti izpostave matične
knjižnice v šestih krajevnih
skupnostih in v delovni or-
ganizaciji Elkroj. Ureditev
izposojevalnic pa načrtujejo
tudi v obeh preostalih kra-
jevnih skupnostih, v Lučah
in v Šmartnem ob Dreti, kjer
je edina ovira pomanjkanje
ustreznih prostorov, ter v
Ghnu Nazarje.
Pred desetimi leti je bilo v
skromno opremljenih klet-
nih 1 prostorih na policah
knjižnice 800 knjig, danes pa
jih imajo več kot 17 500. Po-
nosni so tudi na sodobno
urejene nove prostore v Kul-
turnem domu. Število vpisa-
nih članov v vsej dolini pre-
sega številko 2000, samo v
Matični knjižnici pa so do
decembra lanskega leta za-
beležili več kot 12 500 obi-
skov.
Svoje kulturno poslanstvo
pa mozirski knjižničarji bo-
gatijo z vzporednimi dejav-
nostmi, ki so bile in so še
lahko vzgled knjižničnim
ustanovam v vsej regiji. Vsa-
kih 14 dni prirejajo v matični
knjižnici ali v izpostavah
pravljične ure za najmlajše, v
svoji enoti pa skozi vse leto
prirejajo manjše tematske
razstave likovnih del, foto-
grafij, knjižnih novosti.
Skupno z Zvezo kulturnih
organizacij občine Mozirje
so v galeriji Kulturnega do-
ma v preteklem letu pripra-
vili razstavi Jožeta Horvata-
Jakija in akademika Boži-
darja Kovačeviča, gostili so
celjske likovne amaterje, ta-
piserije je razstavljala Beba
Kraševic, Biološki inštitut iz
Ljubljane pa je predstavil
zbirko »Pisani svet«. Kultur-
no ponudbo so nazadnje po-
pestrili še z razstavo fotogra-
fij Janija Toraša iz Ljubljane.
Ne tradicija, ne visoka do-
datna finančna sredstva niso
potrebna za opravljanje vseh
dejavnosti, s katerimi mozir-
skimi knjižničarji dvigajo
kulturnega duha svojim ob-
čanom. Le volja, da je zraven
še nekaj veselja do dela, pa
ni potrebno poudarjati.
RADO PANTELIC
V Elkrojevi knjižnici, ki je odprta že dve leti, je danes
včlanjenih 81 delavcev. Na policah je že okoli 800 knjig,
veliko so jih kupili v Elkroju sami, ostalo pa je dobavila
Matična knjižnica v Mozirju. Bralci si izposodijo 8-12
knjig dnevno, kar je več kot v katerikoli krajevni skupno-
sti občine Mozirje. Od strokovnih knjig ima knjižnica na
razpolago enciklopedije, leksikone, razne brošure, slo-
varje, publikacije, leposlovna dela pa zapolnjujejo ro-
mani, novele, satire, povesti, črtice.
Beli buflalo
ZDA. REZIJA: J. I,ee Thompson.
Igrajo: Charles Bronson, Jack VVarden, VVill Samson,
Kim Novak idr.
V	sivini celjskega filmskega sporeda prihodnjih dni
zaslužita delček pozornosti resnejšega filmskega ob-
činstva pravzaprav le dva filma. Ameriški Ulice nasilja
(z Jamesom Caanom v glavni vlogi), ki ga vrtijo v kinu
Union in pa ameriški western Beli buffalo (bizon), ki je
v mladinskem sporedu kina Dom.
Vprašljivo je sicer, če ta zmes westerna in grozljivke
sodi prav v mladinski spored. Prej bi dejali, da ne.
Kajti v spektakularni produkciji Dina de Laurentisa je
to predvsem film, zgrajen na efektih, trikih in režijskih
prijemih, ki naj bi pri gledalcu vzbujali grozo in strah.
Gre torej za še enega iz filmov o nenavadnih pošastih,
za modni film, kakršne je z velikim uspehom pričela
nova verzija King Konga, po kateri smo videli še ko-
pico podobnih (Kit Orca - ubijalec, Mravlje, Peklenske
čebele, Zrelo I in II, itd.).
Pa vendar ta film zasluži pozornost. Zasluži jo zaradi
izjemne scenografije, zaradi imenitnega modela belega
bizona, ki deluje živo, napadalno, grozljivo in slednjič
zaradi nonšalantne, a domišljene igre Charlsa Br<
sona in Willa Samsona (spomnimo se ga po vlogi na
dežno nemega indijanca v Letu nad kukavičjim g ne;
dom). Pozornost, slednjič, zasluži ta film zaradi
razkošne režije.
V	njem pa je odveč iskati kakšno globje sporočilo, pa
četudi ga skuša ponuditi, ko govori o trmi človeka, o
skupnem sovraštvu do divje pošasti, ki zbliža večna
nasprotnika v skupnem lovu, o maščevalni sli, ki je
sposobna premagati tudi najhujše naravne ovire, pasti
in zadrege.
In zakaj gre v tem filmu? V Skalnih planinah se
pojavi beli bizon, maščevalna pošast, ki uničuje vse
pred seboj s svojo silno močjo. Bizona lovita legen-
darni Wild Bili Hickok in indijanski poglavar, ki mu je
družino pobil beli bizon. In to je vse.
BRANKO STAMEJČIC
Žalec: prireditve
za kulturni teden
Ob letošnjem slovenskem
kulturnem prazniku 8. fe-
bruarju. bodo v žalski občini
pripravili kulturni teden,
kjer se bo zvrstilo več prire-
ditev. Osrednja bo 11. fe-
bruarja ob 18. uri v Domu
krajanov v Vrbju, kjer bo
osrednja občinska proslava s
podelitvijo Savi novi h na-
grad in plaket. Med ostalimi
velja omeniti gostovanje kul-
turno umetniške skupine
Kosta Abraševič iz pobrate-
ne občine Bačka Palanka z
večerom plesov in pesmi. Ta
skupina bo najprej gostovala
na Gomilskem in sicer 4. fe-
bruarja ob 19. uri in 5. fe-
bruarja ob 18. uri v telova-
dnici osnovnošolskega cen-
tra v Žalcu. Na dan praznika
se bodo po vseh osnovnih
šolah izvrstile proslave, 9. fe-
bruarja bo svečana seja
predsedstva in izvršnega od-
bora ZKO, 10. februarja bo-
do v Savinovem razstavnem
salonu odprli likovno
razstavo, istega dne zvečer
ob 18. uri pa bo v telovadnici
osnovnošolskega centra go-
stoval pihalni orkester Fran-
ce Prešeren iz Celja. Poleg
tega bodo v SIP Šempeter
odprli 7. februarja razstavo
likovnih del Nandeta Lesja-
ka iz Prebolda, ra obramb-
nem stolpu v žalcu bodo 5.
februarja odkrili spominsko
ploščo ob 800 letnici Žalca,
popoldne ob 16. uri pa bo
srečanje knjižničarjev obči-
ne Žalec.
T. TAVČAR
Koncert opernih
solistov v
Šoštanju
V Domu kulture v Šošta-
nju bo v petek, 28. 1. ob 18.
uri celovečerni koncert pod
naslovom VEM ZA MLA-
DENKO. S popularnimi ari-
jami, partizanskimi in slo-
venskimi narodnimi pesmi-
mi bodo nastopili solisti So-
nja Hočevar - sopran, Rajko
Koritnik - tenor in Ladko
Korošec - bas, ki bo hkrati
tudi povezovalec programa.
Vse tri operne pevce bo s
harmoniko spremljal Milan
Stante.
V. K.
Naša beseda
83
Pri občinski konferenci
ZSMS v Žalcu so se že
pričeli pripravljati na Na-
šo besedo 83. Na zadnjem
sestanku so se dogovorili,
da bo od 19. do 26. marca
na Gomilskem in v Vrbju,
večer z mladimi literati
pa bo v Savinovem salo-
nu v Žalcu. Dogovorili so
se tudi, da bodo letos
vključili tudi šolske sku-
pine mladih recitatorjev,
ki bodo pred tem imeli
svoje srečanje, najboljši
pa bodo sodelovali na Na-
ši besedi 83.
¥ Olimju bodo obnovili poleg
gradu še samostansko cerkev
V našem časniku smo že
pisali o obnovitvenih in pre-
zentacijskih delih na olimelj-
ski graščini, le mimogrede
pa smo omenili tudi dela na
cerkvi, ki je sestavni del nek-
danjega samostana in zaradi
svoje izjemno bogate opre-
me tudi zelo pomemben spo-
menik.
Cerkvena stavba se nam
na prvi pogled pokaže kot
preprosta zgodnjebaročna
arhitektura, ki komaj daje
slutiti, kakšno umetnostno
bogastvo hrani. Tu so bih na
delu baročni slikarji takšne-
ga formata kot sta bila Ran-
ger in Lerchinger. Tu je pre-
čudovit veliki oltar - poleg
crngrobskega na Gorenj-
skem nedvomno največji ol-
tar »zlatega« tipa 17. stol. na
Slovenskem, in tu je še vrsta
druge umetniško dragocene
opreme, od starinskih oljnih
podob na platnu do kvalitet-
nih baročnih plastičnih izde-
lokov. Res, cerkev je prava
umetnostna zakladnica in
napravi na vsakega obisko-
valca nepozaben vtis.
Najbrž v našem časopisu
ne bi pisali o tej stavbi, če ne
bi tudi na njej vzporedno z
obnavljanjem grajskega
kompleksa potekala spome-
niškovarstvena dela. Organi-
zacijsko jih v celoti vodi in
kajpak tudi financira župnij-
ski urad v Podčetrtku, med-
tem ko spomeniška služba
pri tem sodeluje s svojimi
strokovnimi nasveti in vsa ta
dela usmerja v skladu s spo-
meniškim značajem objekta.
Ze zadnjič smo zapisali, ka-
ko pusta in siva je bila doslej
cerkvena zunanjščina, zdaj
pa živi v svoji polni nekdanji
barvitosti. Pri sondiranju se
je namreč pokazalo, da se
pod beležem skriva izjemno
kvalitetna arhitekturna po-
slikava, ki so jo zdaj v vseh
potankostih obnovili tako
kar zadeva prvotne oblike
kot tudi prvotno barvno ska-
lo. Izdelane so bile posebne
šablone, s katerimi je bilo
mogoče obnoviti poslikavo
tudi tam, kjer jo je bil zob
časa uničil. Tako je cerkev
tudi na zunaj dobila obleko,
kakršno je imela pred stolet-
ji, ko so jo bili na novo posta-
vili in je tako v sozvočju tudi
z notranjščino, kjer je župnij-
ski urad že prej poskrbel, di
je bila na novo prebeljena.
Z ureditvijo cerkvene zu
nanjščine so glavna dela ni
tem spomeniškem objekti
začasno opravljena, čepra^
bo potrebno v prihodnje mi
sliti tudi na obnovo opreme
ki so jo ž^iudo načeli črvi ir
prhlina. To bo terjalo kajpal
ogromna gmotna sredstva
ki jih bo mogoče zbrati le
skupnimi prizadevanji.
Tesno sodelovanje občin
ske in republiške kulturn«
skupnosti, župnijskega ura
da, turističnega društva ir
zavoda za spomeniško var
stvo v Celju kot strokovnega
usmerjevalca teh del, je edi
no zagotovilo za uspeh. Take
pa je prav to medsebojno so
delovanje, kjer si vsi prizade
ti do največje mere pomaga
jo in usklajujejo svoje dele
garancija, da bo ta edinstve
ni kompleksni spomenik, ta
ko graščina kot z njim zra
ščena cerkev že v bližnji pri
hodnosti tako daleč urejen
da bo postal za številne obi
skovalce še privlačnejši. Ti s
bodo poslej poleg znamenit*
apoteke, ki jo je vzorno ure
dilo in jo tudi zgledno vzdr
žuje turistično društvo, lah
ko ogledali tudi impresiv
nost celotnega kompleksa
ki bo v svoji obnovljeni Pr
vinskosti gotovo še privlač
nejši in mikavnejši kot do
slej.
ZDENKA STOPAŠ
SatlriCni kabaret na Polzeli
Dramska skupina Svobode Polzela se že nekaj časa pripravlja na uprizoritev novega dela.
O tem, kaj bodo tokrat predstavili občinstvu, nam je režiser Jaka Jeršič povedal: »Tokrat
bomo uprizorili Satirični kabaret v gostilni pri treh klepetuljah. Satira je na Polzeli redkost,
sedaj pa se nam je ponudilo za to dovolj materiala in upamo, da bomo skupaj z ansamblom
Jutro pripravili prijeten kulturni večer.« Premiera bo 18. februarja ob 19. uri in ponovitev v
nedeljo 20. februarja ob 15. uri. O gostovanjih pa Jaka Jeršič pravi takole: »Vsekakor bomo
gostovali. Z veseljem bomo šli tja, kjer nas bodo radi sprejeli.«	TX)NE TAVČAR
27. JANUAR 1983
BJ M MfflIM?
NOVI TEDNIK - STRAN 9
»Porgy in Bess« - v CeSju
v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo
zavod za kulturne prireditve prihodnjo soboto pripra-
vil gostovanje mariborskih opernih umetnikov. V dvo-
rani Slovenskega ljudskega gledališča bodo izvajali
znamenito Gershvvinovo opero »Porgy in Bess«.
Tako bodo celjski ljubitelji operne glasbe po daljšem
času spet zaslišali z gledališkega odra zvoke opernega
dela. -Porgy in Bess« je bila v prejšnji sezoni najtežja
naloga mariborskega opernega ansambla, ki pa jo je po
mnenju vse slovenske kritike uspešno rešil.
Predstava opere, ki je pravzaprav labodji spev skla-
datelja G. Gershwina in ki zaradi učinkovitih pesmi
sodi med najučinkovitejše operne stvaritve nastale v
tem stoletju, bo v soboto, 5. febru"arja ob 19.30 v SLG
Celje. x
»Skopuh« je navdušil Laščane
V nabito polni dvorani Dušana Poženela v Laškem je
doživela premiera Molierovega Skopuha navdušen sprejem.
Prva letošnja predstava kulturno-umetniškega društva Pi-
vovarna Laško je tako ponovna spodbuda za mladince iz te
delovne organizacije in za druge mlade Laščane, ki so več
tednov zapored žrtvovali nešteto večerov in tudi noči za ta
solidni kulturni dogodek. S predstavo bodo gostovali tudi v
okoliških krajih in računajo, da bodo Skopuha ponovili vsaj
še dvajsetkrat.
Komedijo je režirala Majda Kolšek, vlogo Skopuha je
odigral Branko Maček, nastopali so še Alenka Kovač (Fro-
zina), Sabina Pušnik (Elza), Mirjam Zabukovšek (Marjana),
Bernarda Gorišek (služkinja) in drugi. Kot strokovni sveto-
valci sta mladim pomagala Štefan Zvižej in Anica Bregar.
Viden kvaliteten napredek moškega pevskega zbora Svoboda Zagrad
Moški pevski zbor Svoboda iz Zagrada so ustanovili pred sedmimi leti, da bi poživili kulturno delovanje in da bi
omogočili krajanom možnost organiziranega pevskega izražanja. Od 30 pevcev, kolikor jih danes prepeva v tem zboru, prej
skorajda ni nihče prepeval v kakšnem zboru ali skupini. Vsi so pričeli v Zagradu in kar je še bolj pomembno, na vaje, ki so
skoraj stoodstotne, prihajajo iz celega Celja. V omenjenem zboru prepeva namreč precej zaposlenih v Žični, ki zboru tudi
sicer precej pomaga. Zato zbor pogosto prepeva na slovesnostih in proslavah te delovne organizacije.
Razen tega zbor nastopa tudi na vseh proslavah v krajevni skupnosti, na srečanjih železarskih pevskih zborov, na
občinskih revijah in podobnih prireditvah V zboru so bili še posebej zadovoljni z lanskim nastopom na občinski reviji,
kjer je strokovna komisija ocenila, da so precej napredovali.
Prav gotovo sta za uspešno delo zbora zaslužna predsednik zbora Tone Žagar in predsednik društva Svoboda Zagrad
Vinko Bobnič, še posebej pa dirigent Emil Lenarčič. Po njegovih besedah je prav resno delo tako uprave kot samih pevcev
pripomoglo k uspešnemu delovanju zbora.	•
Moški pevski zbor Svoboda Zagrad se trudi, da bi tudi v bodoče gojili slovensko narodno, umetno in tudi revolucionarno
pesem. Trenutno imajo naštudiranih za samostojen koncert 22 pesmi. Seveda pa program vsako leto dopolnjujejo in
prilagajajo.	^
F. P.
Zadnjič Amadeus
Slovensko ljudsko gledali-
šče Celje bo v okviru prazno-
vanj letošnjega kulturnega
dneva uprizorilo dramo
AMADEUS, ki je bila v režiji
Dušana Mlakarja že doslej
deležna veliko pohval in
priznanj (Severjeva nagrada
Zvonetu Agrežu za vlogo
Mozarta), kandidira pa tudi
za Prešernovo nagrado.
Predstava bo v ponedeljek,
31. januarja ob 19.30 uri in je
izven abonmaja.
Vojni center za medicinsko
rehabilitacijo ni zaprt dom
Vojni center za medicin-
sko rehabilitacijo v Rim-
skih Toplicah je edini to-
vrstni v državi. Vendar pa
zdravilišče, ki ga je že leta
1945 prevzela JLA, ni zaprta
ustanova, saj poleg starešin
JLA in njihovih sorodnikov
zdravijo tudi civilne osebe,
če je seveda prostor. V nji-
hovih šestih ambulantah se
zdravijo tudi številni bolni-
ki iz okoliških krajev v la-
ški in hrastniški občini. Si-
cer pa center zelo dobro so-
deluje tudi s celjsko bolniš-
nico in ljubljansko vojno
bolnišnico ter s Kliničnim
centrom.
V zadnjih letih so dosegli
precej uspehov pri zdravlje-
nju revmatičnih, živčnih,
travmatičnih, ginekoloških
in drugih obolenj, kar je za-
sluga predvsem dobrih me-
dicinskih strokovnjakov, so-
dobne tehnične opreme in
seveda termalne radioaktiv-
ne vode (38 stopinj Celzija),
ki priteka tu na dan, je po-
udaril v razgovoru z novinar-
ji dr. Dragan Opačič.
Delo v centru je zelo dobro
organizirano, tako da bolniki
skoraj nič ne čakajo. Vendar
pa še boljše delo onemogo-
čajo stari prostori, kjer se se-
veda ne da urediti bistveno
boljših pogojev za delo. Ne-
katerih prostorov-ne morejo
prezračevati, tako da je vlaž-
nost stoodstotna. Za razvoj
zdravilišča je najbolj po-
membna obnovitev Sofijine-
ga dvora pred šestimi leti,
načrtujejo pa še obnovitev
drugih prostorov, seveda ko-
likor bodo dopuščale stare
zgradbe. Sicer pa v zdravili-
šču lahko sprejmejo približ-
no 300 bolnikov. Prihajajo iz
vse Jugoslavije, največ pa je
tistih z revmatičnimi obole-
nji.
S. ŠROT
Premiera, ki to
ni bila
Polna dvorana je dober do-
kaz za to, da si je eksperi-
mentalna skupina Ergo iz
Celja že s svojo prvo predsta-
vitvijo na Naši besedi 82 pri-
tegnila dobršen del mladega
občinstva.
Premiera, ki ni bila pre-
miera. Tako bi lahko označili
nastop skupine z Wildeovo
dramo Šaloma.
V	bistvu so uprizorili - va-
jo. Najprej bralno. Ubčin-
stvo se je smelo odzivalo na
razne režiserkine (Judita
Učakar) napotke igralkama
Viti Zivi-Mavrič (Šaloma) in
Mojci Dimic (Herodiada) ter
ostali ekipi, ki je zadolžena
za potek predstave.
V	drugem dejanju so se
igralci preoblekli v kostume,
na oder je padla domiselna
scena Dušana Korošca in se
je pričela vaja na odru. Ob
pojavu zbora plesalcev, ki
plesni vrhunec doseže s po-
javom kurenta, v odlični ko-
reografiji Damirja Zlatarja-
Freya, se je vsa stvar odigra-
la do konca.
WE
Ivan Povalej
Petinšestdeset let je
lahko veliko, lahko pa tu-
di ne. In tokrat gre za živ-
ljenjsko dobo človeka, ki
je v teh petinšestdesetih
letih storil veliko dobrih
stvari za sovaščane in tu-
di za našo domovino.
Prav zato je za vse, ki so
ga poznali teh petinšest-
deset let mnogo prekrat-
ka doba.
Njegovo življenje je bi-
lo težko, polno odrekanj
in prizadevanj za boljši
jutri nas vseh. O tem go-
vorijo tudi številna priz-
nanja, ki jih je dobil za
svoje delo. Njemu naj-
ljubša pa je bila medalja
za hrabrost in priznanje
Bračičeve brigade. Kot
borec Bračičeve brigade
je sodeloval tudi v naši
narodnoosvobodilni bor-
bi. "Lepi, a težki časi so
bili to«; se je večkrat spo-
minjal. Najtežje pa je bilo
prav gotovo ob pobegu iz
nemške vojske kamor je
bil mobiliziran. Težko za-
to, ker ni vedel, če mu bo
pobeg uspel in težko zato,
ker ni vedel kako ga bodo
partizani sprejeli. Nego-
tovost pa je tista, ki člove-
ka najbolj uničuje. A
sprejeli so ga lepo - in ne
zaman, saj se je izkazal
kot dober in požrtvovalen
borec. Delo za izgradnjo
nove domovine pa se ni
končalo ob koncu vojne.
Nadaljevalo se je vse do
danes in tudi Ivan je so-
deloval kot član krajevne
konference ZZB Blagov-
na in občinske konferen-
ce ZZB Šentjur.
Ne spominjamo pa se
ga samo kot borca. Prav
tako pomemben je tudi
njegov topel in človeški
odnos do soljudi. Pa še po
nečem ga pozna veliko
ljudi.' To je bila njegova
sposobnost pomnenja.
Velikokrat je kdo v šali
dejal, da Primožlani tako
ali tako ne potrebujejo
kronike. Za vsako roj-
stvo, smrt in druge po-
membne dogodke daleč
naokoli je vedel. Potreb-
no ga je bilo le vzpodbu-
diti in potem je spregovo-
ril. Zadrege ob izbiri pri-
povedovane snovi m po-
znal. Njegovo življenje in
izkušnje so mu jo nareko-
vale.
Vse te_ lastnosti pa so
dovolj, da človeka ne po-
zabiš tako hitro.' In Ivan
Povalej je bil človek, ka
terega ne bomo tako hitro
pozabili...
I. F.
V EKSPOZITURI LAŠKO
Dobra dva meseca sta,
odkar je na čelu ekspozitu-
re Ljubljanske banke
Splošne banke Celje v La-
škem diplomirani ekono-
mist Bertold Hartman, do-
mačin, ki ima za seboj že
petnajst let dela v bančniš-
tvu, od tega kar dvanajst v
celjski temeljni banki na
področju ekonomskih
odnosov v tujino.
»Zdaj sem se v bistvu
vrnil domov. Vesel sem jaz
in družina. Sprejel sem de-
lo, ki me veseli. Zanj sem se
odločil že po končanem
študiju in pri njem namera-
vam tudi ostati,« je poudar-
il v kratkem pomenku.
Ekspozitura celjske te-
meljne banke Ljubljanske
banke v Laškem deluje na
območju laške občine. V
njenem sestavu je agencija
v Radečah, dve hranilni
blagajni v organizacijah
združenega dela (Pivovar-
na Laško in Tovarna doku-
mentnega in kartnega pa-
pirja Radeče) ter dvanajst
pionirskih hranilnic v
osnovnih šolah te občine, v
katerih je med varčevalce
vključenih okoli 95% vseh
učencev.
"To je ekspozitura, ki
opravlja vse posle z občani
tako na dinarskem kot de-
viznem področju, prav tako
tudi komisijske posle za
sklad skupnih rezerv obči-
ne Laško.
Ta bančna enota se je tu-
di lani aktivno vključevala v
zbiranje dinarskih in deviz-
nih sredstev občanov. Tako
je konec lanskega leta zna-
šalo stanje zbranih sred-
stev 362 milijonov dinarjev,
ali za 40% več kot ob skle-
pu 1981. leta. Prevladovala
so dinarska sredstva, ki so
znašala 249 milijonov,
medtem, ko je bilo deviznih
113 milijonov dinarjev.
Kako pomembno je zbi-
ranje sredstev občanov po-
ve podatek, da predstavlja-
jo ta sredstva že 27% vseh
zbranih sredstev v banki in
so po višini izenačena s
sredstvi delovnih organiza-
cij.«
Na podlagi zbranih sred-
stev občanov je ekspozitu-
ra Laško lani odobrila po-
sojila občanom za najra-
zličnejše namene v skup-
nem znesku 44,6 milijona
dinarjev. Največ posojil je
bilo odobrenih na podlagi
odprodaje tujih plačilnih
sredstev in sicer 18 milijo-
nov dinarjev. Prav tako je
ekspozitura namenila pre-
cejšnja sredstva (20 milijo-
nov din) za razvoj gospo-
darske dejavnosti, ki jo
opravljajo občani na po-
dročju pospeševanja kme-
tijske proizvodnje, oziroma
pridelovanja hrane.
Vtem ko je od zbranih
sredstev občanov 40% na-
menjenih za posojila obča-
nov, preostala sredstva
uporabljajo organizacije
združenega dela za svoje
redno poslovanje.
»Kako naprej?«
»Predvidevamo, da se
bodo zbrana sredstva ob-
čanov letos povečala za 82
milijonov dinarjev. Od tako
povečanih sredstev bomo
24 milijonov namenili za
posojila občanom, preosta-
la pa usmerili v naložbe v
gospodarstvu, vse to seve-
da v skladu s planskimi
usmeritvami. Vrh tega pri-
čakujemo, da se bodo zara-
di povečanih obrestnih mer
znatno povečale še vezane
hranilne vloge. Na področ-
ju kreditiranja občanov pa
bo ekspozitura pospeševa-
la zlasti kreditiranje na
osnovi prodaje konvertibil-
nih deviz.
In ne nazadnje, priprav-
ljamo se na celodnevno po-
slovanje v ekspozituri, to je
od 7.30 do 17.30 ure, da bi
tako zaposlenim#zagotoviii
opravljanje vseh denarnih
zadev v banki tudi zunaj
njihovega rednega delov-
nega časa«
10. STRAN - NOVI TEDNIK
Jl upjillcjjL	27. JANUAR 1983
Različne odkupne cene še
dušijo kooperantske odnose
Planiranje kmetijske proizvodnje v šmarskl občini je težavna naloga
O kmetijstvu zadnje čase
veliko razpravljamo, ko bije-
mo bitko za domačo prehra-
no in za izvoz pridelkov in
proizvodov kmetijske proiz-
vodnje. V ospredju je torej
problematika kmetijske pro-
izvodnje, srednjeročni plani
in načrti, ki so dokaj smeli in
bo zato potrebno veliko tru-
da za njihovo uresničitev.
Pri tem pa je potrebno po-
udariti, da na uresničitev
programov kmetijske proiz-
vodnje vplivajo tudi dejavni-
ki, na katere načrtovalci
kmetijske proizvodnje in tu-
di kmetijske organizacije
združenega dela, nimajo ne-
posrednega vpliva. S takšni-
mi dejavniki se srečujejo zla-
sti kmetijci v občini Šmarje
pri Jelšah. Osnutek resoluci-
je o družbenoekonomski po-
litiki in razvoju te občine
opredeljuje, poleg izvoznih
ciljev, pospeševanje kmetij-
ske proizvodnje s cljem več-
je proizvodnje hrane kot te-
meljne naloge v letu 1983.
Ze dlje časa je znano, da je
tržišče s kmetijskimi proiz-
vodi med SR Hrvatsko in
Slovenijo neurejeno in da so
že vrsto let v sosednji repu-
bliki znatno višje odkupne
cene za nekatere kmetijske
proizvode. V takšnih razme-
rah pa se poraja vprašanje
kaj se lahko šteje za kmetij-
sko proizvodnjo: ali dejan-
sko ali pa samo tista, ki »od-
haja« na organizirano tržišče
za znanega kupca? Za pona-
zoritev naslednji podatek iz
občine Šmarje pri Jelšah.
Po staležu govedi, ki znaša
približno 18 tisoč glav, se na
šmarskem območju prav go-
tovo že sedaj proizvaja 1500
ton tržnih viškov- te proiz-
vodnje, lani pa je TOK Koo-
peracija odkupila le okrog
800 ton. V takšnih razmerah
pa je seveda težko karkoli
realno planirati.
Neurejeno tržišče ima mo-
čan vpliv na nadaljnji razvoj,
kooperacijskih odnosov. V
šmarski občini je vedno več
primerov kršitev kooperacij-
skih pogodb ali pa jih kmetje
ne želijo več obnavljati.
Mnogim kmetom najbolj pri-
ja, da so sami, brez kakršnih
koli obveznosti in odvisno-
sti, saj lahko tako prodajajo
svoje proizvode na prostem
tržišču po načelu »kdo da
več«. V takšnih razmerah je
otežkočeno tudi delo kmetij-
ske pospeševalne službe, saj
si mnogi kmetje ne želijo, da
bi imela ta služba pregled
nad njihovo proizvodnjo.
Boje se namreč, da bi v tem
primeru morali, tako kot do-
loča kooperantska pogodba,
proizvode oddati TOK Koo-
peracija. Nastalo stanje ima
torej poleg ekonomskih tudi
negativne politične posledi-
ce. Nerazumljivo je, da so ce-
ne na prostem tržišču veliko
višje kot so za organizirano
proizvodnjo zaznanega kup-
ca. V kolikor se stanje na tr-
žišču ne bo uredilo, ni priča-
kovati povečane kmetijske
proizvodnje ter jačati in širiti
kooperacijskih odnosov.
V zadnjem času se že
razpravlja o tem, da naj bi
nove kooperacijske pogodbe
temeljile na menjavi določe-
nih dobrin. Konkretno: za
toliko in toliko litrov mleka
in mesa naj bi bilo kmetu
zagotovljeno toliko in toliko
količin nafte, umetnih gno-
jil, zaščitnih sredstev. Torej
pogodbe na principu daj-
dam. Mogoče se bo dalo na
tak način doseči nekaj več
organiziranega odkupa kme-
tijskih proizvodov. Ob tem
pa obstaja tudi bojazen, da
se bodo dosedanje kmetijske
zadruge spremenile v ne-
kakšne državne institucije,
ki pa z dosedanjim zadruž-
ništvom ne bodo imeli kaj
dosti skupnega. Zna se tudi
zgoditi, da se bodo odnosi
med kmetom in zadrugo še,
bolj ohlajali in da bodo
kmetje pripravljeni sklepati
kooperacijske pogodbe le za
določene proizvode.
Tako razmišljajo v občini
Šmarje pri Jelšah, pa morda
še kje. Eno je gotovo: zadruž-
ništvo šepa, kmet pa razmiš-
lja po svoje. Najbrž pa ne ve-
lja kriviti kmeta za nastalo
stanje oziroma odnose. Obo-
jestranska računica terja tu-
di obojestranske kalkulacije,
in če lahko kmetu le kaj oči-
tamo, je to, da se v tem času
premalo zaveda, da si mora-
mo breme današnjih težav
približno enako razdeliti in
vsak po svojih najboljših
močeh prispevati v bitki, ki
ne bo lahka.
MARJELA AGREZ
Še o
preprečevanju
mastitisov
Krave je treba dobro ne-
govati in pravilno krmiti.
Hlevi za molznice morajo
biti pravilno grajeni, skrbe-
ti je treba za suh in zdrav
nastil, predvsem še za pra-
vilno in higiensko molžo.
Posebno pozornost je treba
posvetiti poškodbam se-
skov in vimena. Različne
rane na koži vimena in se-
skov je treba zdraviti. Molz-
nik si mora umiti roke po
molži vsake krave ali pa si
jih vasj razkužiti v vedru z
razkužilom. Tudi vime je
:->)
treba pred molžo očistiti in
če je zelo umazano, oprati 2
razkuZilom ali vsaj s toplc
vodo. Molznik mora imeti
dovolj brisač za brisanje vi.
mena in rok, najbolj pa se
obnesejo papirnate, ki jih
po uporabi zavržemo.
Pri preprečevanju novih
okužb je zelo uspešno
razkuževanje seskov po
molži. Razkužimo jih tako,
da jih približno do polovice
namočimo v razkužilo, ki
ga imamo v posebni posodi
in ga zavržemo šele tedaj,
ko razkužimo seske približ-
no 60 krav. Razkužilo zašči-
ti sesek od zunaj, prodre pa
tudi v seskov kanal. Zaščita
traja približno 7 ur. Pripo-
ročljivo je tudi razkuževa-
nje seskov brejih krav in
prvesnic, in sicer dvakrat
dnevno 14 dni pred poro-
dom.
dr. JANEZ MARINŠEK
Letos bomo potovali že enajstič
in sicer 25. in 26. marca
znova v Rovinj
Leto je naokoli in priprave za 11. izlet »100 kmečkih žensk na morje« so se
začele. Pred vami je tudi prvi kupon, objavili bomo štiri. Vse skupaj boste
izpolnjene poslale na naše uredništvo, kjer jih bomo razvrstili po občinah,
nato pa opravili javno žrebanje, da ne bo nepotrebnega (pa tudi neupraviče-
nega, saj smo bili vedno pošteni!) negodovanja.
Izlet bo trajal dva dni, 25. in 26. marca. Pot je znana: Celje, Ljubljana,
Postojna, Portorož (postanek v gostišču Tomi), Rovinj in stalna baza hotel
Eden, vožnja z ladjico do Crvenega otoka, ogled Pulja z areno in ladjedel-
nico, ogled Lipice, povratek v Celje. Vmes bo kot vedno še nekaj presene-
čenj.
Letos je pokrovitelj SOZD Hmezad, Kmetijska zadruga Savinjska dolina, tozd
Lastna proizvodnja in SIP Šempeter. Torej se vračamo med tiste, ki bi za
takšen izlet morali že pred leti skrbeti. Peljali se bomo z dvema Izletnikovima
avtobusoma, spremljal pa nas bo ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca. Več o
izletu pa pri vsakem naslednjem kuponu.
Ureditev planinskih pašnikov obeta ob dobri izkoriščenosti več mleka
Zanimanje za planinsko pašo
na Mozirskem spet narašča
V Gornjesavlnjskl In Zadrečkl dolini urejajo zanemarjene
pašnike
Intenzivnejše urejanje in
izkoriščanje pašnikov s paš-
no-košnim sistemom na ni-
žinskih pašnikih, ki ga je
narekovala usmeritev v go-
vedorejo in proizvodnjo
mleka, je vplivalo na to, da
je zanimanje za planinsko
pašo upadlo. Vzreja ple-
menske živine, večji odkup
mleka in dejstvo, da na pla-
nini prepašena mlada živi-
na omogoča prihranek pri
domači krmi, pa na planin-
ske pašnike spet prinaša
več življenja.
Na Kmetijsko-zemljiški
skupnosti Mozirje so se
skupno s predstavniki Gor-
njesavinjske kmetijske za-
druge in pašnih skupnosti
domenili, da ostane, razme-
jitev pašnikov in gozdov
takšna, kot-so jo določili že v
letih 1953 in 1958. Do manj-
ših korektur in zamenjav
parcel je prišlo le na nekaj
pašnikih. Ureditvene pro-
grame pašnikov na področju
Solčave, Luč, Ljubnega, Mo-
zirskih planin in Menine so
izdelali pri Zivinorejsko-ve-
terinarskem zavodu Celje in
v letu 1979 so pričeli z ureje-
vanjem. Ker je bilo dosti paš-
nikov že precej poraščenih z
gozdnim drevjem, so za pašo
neprimerne površine name-
nili za gozdno proizvodnjo,
nekatere gozdne površine,
primerne za pašo, pa so na-
menili za kmetijsko rabo.
Vse je bilo torej vrisano,
ostalo je le še delo na terenu,
označevanje mej in ureditev
lastništva v zemljiški knjigi.
Tako so v prejšnjem letu na-
črtovali, da bodo uredili vsaj
štiri pašnike. Praktično delo
je pokazalo, da so si zadali
presmelo nalogo, saj jim je
uspelo urediti le pašnik na
Mozirski planini in pašnik
Ter v sklopu Starih stanov.
Terensko	razmejitev
opravljajo delavci GG Nazar-
je, predstavnik ZKZ Mozirje
in člani posameznih pašnih
skupnosti. Kljub kadrov-
skim težavam jih v prihod-
njem letu čaka še precej de-
la, kajti z intenzifikacijo ob-
stoječih površin pašnikov bi
te površine zadoščale še za
obremenitev 500-600 glav ži-
vine.
Lani je bilo očiščenih pi
bližno 270 ha pašnikov, o
novljene so bile staje za žr.
no na Travniku, Gospodi
Gloče in Ravni, Starih stan
in Lepenatki, obnovljene
bile pastirske koče na G
spodni-Globača in Robnik
vi planini, večja vzdrževali
dela pa so bila opravljena)
kočah na Travniku in Star
stanih. Pri delih je pomag«
tudi mladinska delovna b
gada.
Število iz leta 1955, ko se
na planinah prepaslo 16
glav živine, verjetno še nek
časa ne bo doseženo, vend
pa je v zadnjih letih na plar
nah vedno več živine. Tal
se je že lani na vseh planinž
paslo 1100 glav živine, s
več kot leto prej, kar portf
ni, da kmetijski delavci
Mozirju ubirajo prava po'
pri nadaljnem razvoju pan
ge, ki jo danes postavljamo
ospredje.
RADO PANTELI
27. JANUAR 1983
mrnnm
NOVI TEDMK - STRAN TI
Oživitev turizma v Gornji Savinjski
dolini je zahtevna in odgovorna naloga
Turistični delavci so uskladili svoja hotenja v skupni recepcljskl služhl
Nosilca turistične ponud-
be v Gornji Savinjski dolini
bosta odslej Zgornjesavinj-
ska kmetijska zadruga Mo-
zirje in Kompas. Tako so za
skupno mizo sklenili pred-
stavniki Gornjesavinjske
turistične zveze, Kompasa,
Obrtnega združenja Turist
Nazarje, ZKZ Mozirje in
RTC Golte. Vsi ti so tudi
podpisniki samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi
skupne recepcijske službe,
- Od rekordnih (>0.000 no-
čitev je to število do leta
1981, ko so zabeležili 21.000
nočitev, vztrajno padalo, v
lanskem letu pa je število
nočitev spet naraslo na
25.000. Na turističnih kme-
tijah so lani zabeležili 6373
nočitev.	Izkoriščenost
zmogljivosti je le 30 dni na
posteljo, kar je napram 90.
dnem, kar bi bilo gospodar-
no, premalo.
ki naj bi predstavljala osno-
vo za prodajo kapacitet,
hkrati pa bi z napotili
uslužbenca v recepciji in-
formirali goste kje, kako in
po čem preživeti oddih v
dolini, kam oditi na izlet.
Rezultati pri ustvarjanju tu-
rističnega proizvoda so bili
iz leta v leto slabši, dosedanji
nosilci turističnega razvoja
so bili premalo aktivni pri
naporih za izkoriščanje ob-
stoječih kapacitet, predvsem
pa je bilo premalo storjenega
na razvoju in povezovanju
turističnega gospodarstva. V
gostinskem podjetju Turist
so imeli preveč težav z reše-
vanjem svojih problemov,
da bi lahko ob tem mislili še
na oživljanje turistične de-
javnosti v vsej dolini. Tudi v
tem letu, kaj več kot le
izboljšanje gostinske ponud-
be v Turistu ni mogoče pri-
čakovati, posebno še, ker s
strani SOZD Merx ne priča-
kujejo kakšne večje finanč-
ne injekcije.
Tako lani v dolini niso iz-
dali načrtovanega skupnega
prospekta, tudi glede recep-
cijske službe niso imeli enot-
nega mnenja. Ob slabem ob-
veščanju in preslabi izven-
penzionski ponudbi niso bili
doseženi željeni rezultati.
Amaterji
uspešnejši
Če v vs£j dolini ne bi bilo
toliko prizadevnih amater-
skih turističnih delavcev in
ljubiteljev, bi bilo prireditev
v dolini še manj. Pustovanje,
Flosarski bal, Čebelarski
praznik in še vrsta drugih
prireditev slone na ramenih
turističnih društev, ki za svoj
trud vsekakor zaslužijo poh-
valo. Ne smemo tudi pozabi-
ti, da so Luče bile lani po
oceni revije Arena drugi naj-
lepši turistični kraj v Jugo-
slaviji, za kar so predstavniki
kraja prejeli srebrno srno. In
končno, velikemu pozna-
valcu doline Aleksandru Vi-
dečniku, ki je pred leti izdal
vodič »Po Gornji Savinjski
dolini,« se je z izdajo knjižice
Solčava in njena okolica pri-
družil še Valent Vider.
Pohvalna so tudi prizadeva-
nja TD Ljubno, ki izkupiček
s flosarskega bala namenjajo
- V Logarski dolini, ki jo
nekateri primerjajo z
norveškim biserom Rams-
dal, je bilo po zapisih okoli
leta 1900 tudi kopališče. Da-
nes tega ne premore cela
Gornjesavinjska dolina, ki
pa ima toliko naravnih in
kulturnozgodovinskih le-
pot, da na bazen turisti še
pomislili ne bi, le če bi jim
te lepote znali ponuditi.
za razvoj svojega kraja, prav
tako tudi TD Gornji Grad
pomaga svojemu Planinske-
mu društvu pri izgradnji pri-
stave na Menini planini.
Vsa ta amaterska dejav-
nost je hvale vredna, slabo je
le to, da v posameznih krajih
s preveč zavisti gledajo na
uspehe svojih sosedov, na-
mesto da bi tekmovalni duh
združili v skupne napore za
boljši turistični proizvod vse
doline.
Letos drugače?
Zaskrbljujoče upadanje
nočitev naj bi zajezila že
omenjena recepcijska služ-
ba, ki bo prodajala kapacite-
te vseh nosilcev ponudbe,
družbenega sektorja, kmeč-
kega turizma in zasebnih go-
stincev. Več bodo namenili
tudi propagandi, saj bodo v
kratkem izdali nov prospekt,
razen entuzijastov pa naj bi
tudi Turist in ZKZ med le-
tom pripravila vsaj eno turi-
stično prireditev. Vsi nosilci
turistične dejavnosti bodo še
v tem mesecu sodelovali na
seminarju turistične abece-
de, za razvoj turizma pa naj
bi primaknili tudi nekaj
sredstev (600 milijonov) iz
naslednjega referendumske-
ga programa.
Program za oživitev turi-
stičnega gospodarstva, ki ga
bodo sprejemali tudi delega-
ti v Skupščini obeh zborov,
ni ne majhen, ne preobsežen,
vendar terja od vseh nosil-
cev turistične ponudbe več
in boljšega dela.
RADO PANTELIČ
Predstavljamo vam
Tokrat grmovnice, ki cvetijo na pro-
stem tudi pozimi.
ZIMSKI CVET (Chimonanthus prae-
cox) cvete od januarja do marca na sta-
rem lesu. Grm je srednje velik, doma na
Kitajskem. Zvezdasto zvonasti cvetovi
so na zunanji strani voščeno rumeni, na
notranji rjavo rdeči. Grm sadimo najraje
ob steno na sonce, kjer je tudi zavetno.
V vinorodnem podnebju raste lahko od-
prto na trati. Cvet diši po vaniliji.
NEPOZEBA (Hamamelis japonica) je
z Japonskega. Njen cvet je nenavaden.
Poznamo več sort v rumeni ali rdeči
barvi. Ozko trakast cvet je malo širši,
rumen ali oranžno rdeč. Vonj je nežno
opojen. Cveti celo tedaj, ko sneži.
PRAVI JASMIN (Jasminum nudiflo-
rum) je razširjen na Primorskem. Veliko
ga je na Trsatu. Grmiček je s Kitajskega.
S svojimi tankimi vejicami spominja na
košeničice. Cvetovi so rumeni in prijet-
no dehtijo.
Na posnetku: Vejica kitajskega nepo-
zebnika januarja v cvetju. Nepozebnik
včasih obdrži veliko odmrlih listov tja
do cvetenja in pomladi.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
Kino Vojnik
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo. 30
januarja ob 17.00 in 19 30 uri slovenski film Razseljena oseba
Knjižnica Edvarda Kardelja
Knjižnica Edvarda Kardelja pripravlja v okviru praznovanja
slovenskega kulturnega praznika ob obletnici rojstva Edvarda
Kardelja podelitev priznanj knjižnice, sočasno pa bo tudi otvo-
ritev razstave Prežihov Voranc 1893-1950. in razstava slikar-
skih del Staneta Petroviča, člana Društva likovnih amaterjev
Celje. Razstavo bodo odprli danes ob 11. uri.
Na dan obletnice Kardeljeve smrti pa bo v knjižnici Edvarda
Kardelja v Celju odkritje doprsnega kipa Edvarda Kardelja,
delo umetnika Stojana Batiča.
Likovni salon
V	likovnem salonu v Celju bo 4. februarja otvoritev razstave
kiparskih del, s katerimi se bo predstavil akademski kipar
Franc Purg.
Kino Šmarje
V	kinodvorani v Šmarju bodo predvajali: Četrtek, 27. jan. ob
19. uri: ameriška kinotečna drama Na razpotju. Petek, 28. jan
ob 19. uri: angleški glasbeni film: Expresso bongo. Sobota, 29.
jan. ob 19. uri in nedelja, 30. jan. ob 18. uri: ameriška ljubezen-
ska drama: Meja na Riu Grande.
Kulturni dom Šmarje
V	avli kulturnega doma v Šmarju je odprta razstava likovnih
del učencev osnovne šole Šmarje.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo 4. februarja
odprli razstavo slik slikarja Jožeta Horvata - Jakija.
Avla Poslovnega centra ingrad Celje
V	avli Poslovnega centra je odprta razstava slik akadem-
skega slikarja Jožeta Megliča iz Smartnega pri Litiji. Razstava
je odprta samo še danes in jutri in je prodajnega značaja.
Hotel Doisrava Zreče
V	hotelu Dobrava v Zrečah so v tem tednu pripravili Teden
prekmurske in madžarske kuhinje, ob tem pa tudi bogat kul-
turni program. Tako bo danes ob 19.30 uri nastopil Tomaž
Domicelj, jutri, v petek ob 19.30 uri pa bo v hotelu Veseli večer,
na katerem se bodo predstavili Janez Klasinc, Marjan Bačko,
Anica Sivec in Milena Muhičeva.
V	tem tednu je v hotelu odprta tudi razstava časopisa Pvlihe,
ki predstavlja svoje karikature, za zabavo ob večerih pa skrbi
ansambel Baranja s pevko.
Slovensko ljudsko gledališče
Četrtek, 27. jan. ob 20.30. Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Gostovanje v Novi Gorici v okviru Goriškega srečanja malih in
eksperimentalnih odrov.
Ponedeljek, 31. jan. ob 19.: Peter Shaffer: AMADEUS. Izven.
Torek, 1. febr. ob 19.: dr. Alenka Goljavšček: SREČANJE
NA OSOJAH. Abonma tehniška šola in izven.
Sreda, 2. febr. ob 15.30: dr. Alenka Goljavšček: SREČANJE
NA OSOJAH. III. mladinski abonma in izven.
Četrtek. 3. febr. ob 19.30: dr. Alenka Goljavšček: SREČA-
NJE NA OSOJAH. Gostovanje v MGL v Ljubljani.
Dom kulture Šoštanj
V	domu kulture v Šoštanju bo jutri ob 18. uri prvi od koncer-
tov, ki so ga pripravili solisti ljubljanske opere, Ladko Koro-
šec, Sonja Hočevarjeva, Rajko Koritnik in Milan Stante, v
celjski regiji pod naslovom Vem za mladenko. Program vse-
buje partizanske in slovenske narodne pesmi, operne arije in
duete.
4. februarja bodo prav tako ob 18. uri nastopili v delavskem
domu Nazarje, 11. februarja ob 18.30 uri pa v kinodvorani v
Šentjurju. Predstavili pa se bodo tudi na nekaterih šolah na
našem območju.
Kinematografi v Celju
Union: od 24. do 30. jan: ameriška grozljivka - Ulice nasilja,
od 31. 1. do 3. 2.: ameriška drama: Angel maščevanja.
Mali union: do 29. 1: ameriški film - Butch in Sundance. od
31. 1. do 5. 2: angleška drama - Kasandrin most.
Metropol: od 27. do 30. 1: francoski erotični film. Sence
enega poletja, od 31. 1. do 3. 2: zahodnonemški erotični film -
Begunke.
Matineja - Metropol: 29. 1: francoska kriminalka - Tri je.
treba ubiti.
Dom: od 27. do 30. 1: ameriški vestem - Beli bufalo, do 3. 2:
ameriški karate film - Zob za zob.
Cankarjev dom Ljubljana
V	hali Tivoli bo v ponedeljek, 31. januarja ob 19.30 uri
koncert na katerem bo nastopil angleški kitarist Alvin Lee.
V	okviru prireditev 12. Goriškega srečanja malih odrov, ki se
bodo predstavili tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo
jutri ob 19.30 uri v Mali dvorani Cankarjevega doma avtorska
predstava O Ušeh in igralcih španskega gledališča E1 Teatro
Fronterizo iz Barcelone.
Prav tako v Mali dvorani bo v soboto. 29. januarja ob 18. uri
predstava Martina Shermana Rožnati trikotnik v režiji Jakova
Sedlarja in izvedbi Centra za kulturno djelatnost.
V	srednji dvorani pa bo v soboto, 29. jan. ob 20.15 in v
nedeljo ob 18. uri predstava Jovana Raduloviča Golobnjača v
izvedbi Študentskega kulturnega centra iz Beograda.
Turistični namig:
v Zreče in na
Roglo
Ta teden priporočamo izlet
v Zreče in na Roglo. V Zre-
čah imajo zdaj teden prek-
murske kuhinje in napove-
dujejo bogato izbiro odličnih
prekmurskih jedi, za razve-
drilo pa igra popularni an-
sambel Baranja. Po večerih
imajo zabavne prireditve.
Sicer pa nas pelje pot na-
prej po dobro pluženi in
vzdrževani cesti na Roglo.
Tam so v zadnjih petih letih
zgradili sodoben rekreacij-
ski center na višini 1481 m
(hotel Planja z vključeno sta-
ro kočo in dependansami -
nad 200 ležišči, plavalni ba-
zen 8 x 15 m, solarij in dve
savni, klasična in samopo-
strežna restavracija z okoli
450 sedeži) z izredno lepimi
smučišči na 10 hektarih, šti-
rimi vlečnicami pa še 20 km
tekaških prog. Rogla ni zani-
miva samo za smučarje, tem-
več tudi za prijeten enodnev-
ni izlet. Cene v hotelu Dobra-
va v Zrečah in v hotelu Pla-
nja na Rogli niso pretirane.
Iz Celja sta Zreče in Rogla
dosegljivi po stari cesti proti
Mariboru (22 km), z odce-
pom na Zreče (2 km) in na-
prej na Roglo (18 km). Še to:
zdaj vozi na Roglo smučar-
ski avtobus iz Celja ob 7.15
in se vrača ob 18. uri.
Z.V.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Jl upjillcjjL
27. JANUAR 1983
Pleši, pleši črni kos
Obiskala sem diplomira-
nega plesnega mojstra Lu-
dvika Simončiča, ki že okoli
30 let vodi Občinsko plesno
šolo v prostorih TVD Parti-
zana Gaberje, sam pa pleše
že 53 let. Ludvik Simončič:
»Nikoli si nisem reklame de-
lal s fotografijami, oglasi,
plakati... Moja reklama je
moje delo!«
Le kdo ne pozna obraza
Ludvika Simončiča, ki že
vrsto let Celjanom vliva zna-
nje s plesnega področja. Si-
cer pa »Dober glas seže v de-
veto vas« in tako plesnega
mojstra poznajo tudi drugod
po Sloveniji in tudi v svetu.
Marsikdo sobotne popoldne-
ve preživi v telovadnici v Ga-
berju, kjer se priučuje ple-
snih veščin ali pa pride tja
zato, da si poteši svojo ple-
sno žilico. Mnogo obrazov se
ponavlja v plesni šoli Ludvi-
ka Simončiča še po osvoje-
nem znanju. Končno je to tu-
di edina prilika ob kateri lah-
ko uveljaviš znanje s tega po-
dročja.
»Če bi bil še enkrat
mlad...«
Na prve plesne vaje pona-
vadi vsi prihajajo z neko ne-
razumljivo tremo in negoto-
vostjo pred nečem, česar še
niso spoznali. Zbere se pre-
težno mladina, takšna in
drugačna, mlajša in starejša.
In včasih se čisto po nakluč-
ju zbere približno enako šte-
vilo fantov in deklet. Letos
jih je blizu 200. Vsi so na za-
četku svoje življenjske poti,
na tistem razpotju, ko se od-
ločajo o svoji bodočnosti...
»Življenjska pot me je po
končanem mariborskem uči-
teljišču peljala na Visoko šo-
lo za telesno kulturo. Že v
Mariboru sem se zelo rad in
zelo veliko ukvarjal s špor-
tom. Predvsem z nogome-
tom in smučanjem. Vendar
pa študiju na VŠTK v Ljub-
ljani nisem hotel postati uči-
telj, ker so v tistem času vse
učitelje pošiljali na vas, tja
pa nisem hotel, ker tam ne bi
mogel razvijati svojih aktiv-
nosti, ki jih ni bilo malo.
Istočasno sem veliko telova-
dil tudi pri Sokolu, kjer smo
veliko tudi plesali. Plesni
učitelj je zbolel, pa sem jaz
nadaljeval s poučevanjem.
Vsako stvar, na kateremkoli
področju sem vzel zelo re-
sno, ne kar tako približno,
ker sem videl, da to vse sku-
paj nič ni. Rekel sem si:, Ti si
moraš sedaj nekje pridobiti
ustrezno znanje, da boš lah-
ko učil druge!'«
Mojster Simončič potem
obiskovalce razdeli po spolu.
Na eno stran telovadnice de-
kleta, na drugo stran fante.
Sprva so pogledi uprti v tla
ali v učitelja, kmalu pa se na-
pletejo prva poznanstva, ki
pomagajo premagovati prvo
krizo...
»Tako sem odšel v Gradec
v plesno šolo, ki jo je vodil
Dalmatinec Mirkovič. To je
bilo leta 1929. To so začetki
mojega plesanja. Po prihodu
domov sem opravil še izpit v
Beogradu, leta 1933 pa sem v
Mariboru v Gosposvetski
ulici že odprl svojo prvo pri-
vatno plesno šolo. Tu sem
delal tako dolgo, dokler me
niso med vojno izselili v Sr-
bijo. Po vrnitvi sem deloval
naprej, še vedno kot privat-
nik, potem pa so nas priklju-
čili h KUD Jože Hermanko,
kamor spadamo še danes.
Sedaj sem sicer že v pokoju,
ker pa se moj poklic šteje
med umetniške, nisem ve-
zan na noben zakon in lahko
delujem še naprej.«
Sledi »uvodni« govor ple-
snega učitelja, ki je name-
njen predvsem mladini, tisti
mladini, ki potrebuje nekaj
splošnih pravil o lepem ve-
denju, o obleki, ki sodi na
plesne vaje, na splošno o ra-
zliki med obnašanjem na ne-
kem plesu ali v disco klubu.
Zal, premnogi tega ne ločijo,
zanje ne obstaja tu nobena
razlika. Tisti pa, ki se odloči-
jo za plesni tečaj pri Ludviku
Simončiču vsaj izvedo za to,
vsaj enkrat slišijo kako je
prav, pa četudi potem poza-
bijo ...
»Mladi niso sami
krivi«
»Mladina ima danes čisto
drugačno vzgojo kot nekoč.
Končno mladi niti niso sami
krivi kako so usmerjeni.
Vzgoja je odvisna od men-
torjev, manj od staršev. Svoj-
čas mladi niso imeli toliko
prostosti. Bili so vezani na
določeno kontrolo, npr. niso
smeli obiskovati lokalov,
upoštevati je bilo treba ,ho-
ra-legalis'. Danes pa so mladi
brez vsake odgovornosti.
Kar se tiče dejavnosti, je bila
mladina nekoč veliko bolj
samoiniciativna, delali so ve-
liko bolj z idealizmom. Zase
se spomnim, ko smo kot štu-
dentje ustvarili svojo opere-
to. Danes jih je treba za lase
vleči, če hočeš, da kaj nare-
dijo. «
Mnogi si zastavljajo, pre-
den se odločijo obiskovati
plesne vaje vprašanja, zakaj
bi sploh obiskovali plesne
vaje, saj jim znanje ne bo
prišlo nikjer prav. Zal je res
premalo prireditev na kate-
rih bi se izognili le divjaštvu,
ki ga mladina s takim vese-
ljem sprejema za svojega...
»Včasih nismo imeli po-
sebnih prostorov za ples.
Plesi so morali biti organizi-
rani. Imeli smo mladinske
organizacije, kot npr. obrtni-
ška mladina. Imeli so svoje
plesne tečaje in plese vsako
soboto in nedeljo. Srednje-
šolci smo imeli tudi svojo or-
ganizacijo, prirejali smo ple-
se v današnjem Domu armi-
je. Naši plesi takrat so bili
klasični, nismo še poznali
takšnega divjanja, kot ga
imajo danes. V mojih časih
smo bili mladi tako vzgojeni,
da si nismo upali iti na javne
prireditve, če nismo prej na-
redili plesne šole. Mislim, da
je s tem dovolj povedano.«
Ustanovitelj
slovenskega plesa
Kdo ve kako bi bilo s kul-
turo Slovencev na plesnem
področju, če ne bi bilo Lu-
dvika Simončiča. S svojimi
idejami in ustvarjalnostjo je
sodeloval pri ustanovitvi
vseh večjih plesnih središč v
Sloveniji. Tako je ustanovil
poleg svoje plesne šole v Ma-
riboru še plesni športni klub,
v Ljubljani je deloval pri Ti-
ne Rožancu svojih 20 let,
ustanovil je plesni klub Ka-
zina, katerega častni član je
še danes, aktivno deloval v
njem pa. je 15 let. V Celju
vodi Občinsko plesno šolo že
tudi približno 30 let. Veliko
je preplesal kot učitelj po
drugih državah Evrope, tako
omenimo tečaje v Avstriji,
Nemčiji, Angliji in na Nizo-
zemskem. Je član mednaro-
dne plesne zveze v Londonu,
od koder mesečno dobiva
poročila o novih plesih in po-
dobno. Enkrat ali dvakrat-
letno pa se zberejo tudi na
svojem kongresu.
Takrat, ko je bil na plesni
akademiji v Gradcu, se je
moral ukvarjati z vsem. Tudi
z baletomin folkloro. Tega si-
cer ni razvijal naprej, ker se
je odločil za standardne, la-
tinsko-ameriške in moderne
plese, katere danes v celoti
obvlada. V Mariboru vodi se-
daj pet tečajev in enega v Ce-
lju. Sedaj se bodo začele tudi
vaje za maturante, kasneje
pa še tečaj za odrasle in za-
konce.
»Mladina potrebuje
predvsem
vzgojitelja!«
Lahko bi rekli, da pred-
stavlja mladina plesnemu
učitelju Simončiču tisto za-
dovoljstvo, kateremu posve-
ča zelo veliko časa. Zeli jih
naučiti vsaj tista osnovna
pravila, ki jih najdemo v
bontonu...
»Ne moti me več tako hu-
do, ko prihajajo na plesne
vaje v kavbojkah, v tenis co-
patah in z žvečilno gumo v
ustih. V drugih deželah ni
nič bolje, vendar vseeno
imajo takšne prostore v kate-
re smeš le »kulturno« oble-
čen, kajti v nasprotnem pri-
meru omalovažuješ kulturo.
Moram pa poudariti, da niso
vsi enaki. Odvisno od vzgoje.
Takoj po vojni je moral priti
plesalec na plesne vaje v pro-
menadni obleki in s kravato.
Se danes jim veliko govorim
o obleki, ki je zelo pomemb-
na. Gre za to, da jih naučim
kulturnega obnašanja in
oblačenja, ne za to, da jih
bom gledal, kdo je lepše
oblečen. Saj ne zahtevam od
njih smokingov, rad bi samo
spoštovanje do kulture. Mo-
ram povedati, da sem vedno
primerjal mlade, ki sem jih
učil, med seboj. Vedno je
celjska mladina na prvem bi-
la mestu. Kar se tiče vzgoje
in olike nisem imel nikoli
pritožb.«
Vsako stvar je enkrat po-
trebno začeti in kot radi re-
čemo: »Vsak začetek je te-
žak!« Prav tako tudi učitelju
Simončiču na začetku ni šlo
kot po maslu...
»Moj prvi plesni korak
sem izvedel nekje v prvem
letniku, ko smo med odmori
poizkušali plesati. Prvi ples,
ki sem se ga naučil je bil,one
step', en korak, ki bi danes
najbolj odgovarjal ,passa-
doublu'. Seveda smo plesali
tudi valček in polko. Koliko
tečajnikov je že šlo skozi mo-
je šole, bi težko rekel, če ma-
lo seštejemo številke bi jih
bilo verjetno tam okoli 3000
v enem letu.«
Kaj pa ples pomeni Ludvi-
ku Simončiču?
»Ples mi pomeni
življenje!«
»Ples mi pomeni življenje,
ne samo vir dohodka za živ-
ljenje. Jaz rad del%
idealizma, ker vidita
kaj ustvarjam, oosej
mladini, kar ji m mjld
lotni izoorazbi v. rn3
in bontona. K bo, to
da tudi to, da znaš
plesati. Vsaj male da
polen laik. Uživam,
dim, da so zadovolji
jim delom. Včasih p
meni, ko so že stare
krat, ko ste nam g0
oliki smo si mislili, i
toliko govorite, mi
plesali! Toda daness
damo, kaj so pomen
besede!'«
In kje je potem sl<
njegovega uspeha? ■
»Če hočeš uspeti i
sni učitelj, moraš bii
vsem dober pedagog,
todik. Tu ni da znaš p
sliko nekega plesa, p
je znati pristopiti k
mladini. To je tako ki
Lahko je učitelj mati
izredno dober materr.
ti čisto nič ne korist:
zna snovi razlagati ti
bi ga vsi razumeli. Zr,
raš tudi na duhovit na
bližati predmet posl
Nekdo, ki pride na
vaje ne sme biti niti.
brez dela, niti trenui
ne sme biti dolgčas,
mora biti zaposlen.
»Poidem na prejo«
Ivan Roje iz Zabukovice že več kot trideset let izdeluje kolovrate
Stari, zlati časi. Pozimi se je
zbrala vsa družina, pa še sose-
dje so prišli. Kmečka peč je
grela, na zapečku je sedela ba-
bica ali dremuckala mačka.
Dekleta so predla volno, fant-
je so razdirali okrogle. Korist-
no s prijetnim, bi dejali danes,
ko nas preganja neusmiljeni
čas.
Vendar predenje povsod še
ni povsem izumrlo. Se se naj-
dejo posamezniki, predvsem
so tQ starejše ženske, ki znajo
vrteti preslico, sukati kolo-
vrat. Lahko bi rekli, da ta obrt
spet majčkeno prihaja v mo-
do, pa bolj zaradi potrebe kot
zaradi prijetnih večerov, ki so
bili običajno povezani s pre-
denjem.
Ivan Roje iz Zabukovice, ki
zn? še izdelati kolovrate po
starem, vendar zaenkrat samo
en prototip, pomni še čase, ko
je kolovrate delal za prejo.
Zaposlen je kot čuvaj pri
Minervi, v prostem času pa
mu je izdelovanje kolovratov
konjiček, s katerim se je začel
ukvarjati odkar je strgal zad-
nje šolske hlače. To je bilo več
kot pred tridesetimi leti, ko se
je te obrti izučil pri mojstvu v
Rečici pri Laškem. Cez čas si
je nabavil potrebno opremo in
zdaj je njegova delavnica pol-
na strojev, stružnic, dlet in po-
dobnega orodja. Ročna spret-
nost pa je skrita v Ivanovih
rokah. Iz samouka je nastal
mojster, da takšnega ni daleč
naokoli. Vendar izdela na leto
samo po dva kolovrata, prodal
pa bi jih tudi petdeset. A ne
toliko za predenje kot pa za
okras, ki ga ljudje postavijo v
dnevni prostor, kot spomin na
nekdanje dni.
Ivan ne miruje. Razmišlja,
kako bo napravil še en tip ko-
lovrata, ki se bo razlikoval od
sedanjega. Ustvarjalna žilica v
njem ne izumira, čeprav je od
začetnega grobega lesa do
končnega izdelka dolga pot.
Ivan ne šteje ur, ne dnevov. V
prostem času se zgpre v delav-
nico in čas mu je tu notri ve-
dno prekratek. Za sebe še ni
utegnil napraviti kolovrata
oziroma ga obdržati pri hiši.
Vse sproti mu spulijo iz rok. V
tem pa je tudi zadoščenje, ki
ga Ivan ne skriva.
ZDENKA STOPAR
Nepravi ulomki
Janezkova mati se silno razjezi, ko sliši, da se v šoli
učijo o nepravih ulomkih.
- Mar nimamo dovolj pravih, da se je treba ukvar-
jati še z nepravimi? pravi vsa zagrenjena.
JI je povedal
Marta: »Vašega moža sem videla v gledališču, pa
me ni prepoznal.«
Monika: »Ja, mi je povedal.«
Odlična či
Sestavine:
ke, 14 dkg ma
orehovih jec
Rumenjak«
korno moko
čano čokola*
bro vmešali,
mase. To bo '
damo še zrrij
sneg iz belj&
pekač za toftj
moko. Vanj *
čemo v doW
Ko je torta p®
da se ohladi-j
mo. Eno plo&
krijemo z
no torto preJ*
me. Zgornji1
tolčeno smei
ki smo jih p**
smetano lah|
močenimi v <
1983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Veseli hmeljarji za naše
rojake in prave Američane
Nepozabni vtisi po gostovanju v ZDA bodo spodbuda za nadaljnje delo ansambla
Člani narodno zabavnega
ansambla Veseli hmeljarji iz
Žalca so bili ob lanskem ju-
bileju, dvajsetletnici obstoja,
najbolj veseli darila, ki je
prišlo v obliki vabila za več-
tedensko gostovanje po
Združenih državah Amerike
in Kanade, kjer naj bi igrali
in prepevali za naše rojake,
njihove sorodnike in prijate-
lje, pa tudi za »prave« Ameri-
čane. Na dolgo, vendar sila
privlačno pot, so se odpravili
nekaj dni pred koncem pre-
teklega leta, vrnili pa so se 18
januarja polni nepozabnih
vtisov.
V državah Amerike so pri-
pravili koncerte v Clevelan-
du (bilo jih je sedem, od tega
eden v največji slovenski
dvorani »Slovenski dom«) in
enega v Pittsburgu. V Kana-
di so imeli tri koncerte: vTo-
rontu, kjer deluje kanadsko
slovenska skupina za kultur-
ne izmenjave, v Hamiltonu,
kjer je slovenska skupina
»Bled« in v Kitchenrju za
slovensko skupino »Sava«.
Igrali so tudi med koncer-
ti. Tako sta Hajni (Zalokar,
op. p.) in Pavlek (Knez) igra-
la za rojstni dan »teti Neži-
ki«, ki je sicer doma iz Pre-
vorja pri Šentjurju, mož pa je
Ribničan. Zanimivo je, da je
imela po kuhinji celo zbirko
»frajtonaric«. Sploh je to de-
žela »frajtonaric«, saj jih ima
vsaka slovenska hiša v Ame-
riki in Kanadi, nekateri celo
po več primerkov. To je
razveseljivo, bolj žalostno pa
je, da zna nanje le malokdo
tudi igrati. Tako so bolj za
okras in spomin na rodno
domovino."
Silvestrski poljub
za srečno '83
Silvestrovali so v Cleve-
landu, kjer je bilo enkratno
vzdušje. Prehod iz starega v
novo leto je podoben naše-
mu. Samo pričakovanje No-
vega leta pa je bilo pri glav-
nem organizatorju turneje
Frenku Sterletu v »Sloven-
ski narodni hiši«. Sploh jim
je organizator in gostitelj
Frenk Sterle izjemno veliko
pomagal. V njegovi gostilni
je samo slovenska hrana, na-
takarice pa so oblečene v slo-
venske narodne noše. In ob
prihodu jim je Frenk Sterle
rekel: »Tu niste v Ameriki,
tu ste doma!«
Za vsak koncert so jim ob-
javili sliko v časniku s prilož-
nostnim tekstom. Izredno
pozornost sta jim namenila
tudi televizija in radio. Tako
so bili v Clevelandu gostje
Tonija Petkovška, ki je ure-
dnik Radia za slovensko po-
dročje. Pripravili so oddajo
»v živo«, televizija pa je po-
snela dva koncerta.
Iz ZDA v Kanado
Ansambel bi se skoraj
razpolovil, saj je vodja Vili
Ograjenšek založil rumen li-
stič za prehod meje. Mislili
so že, da bo ansambel nada-
ljeval brez Vilija, ki bi se mo-
ral vrniti domov. Ko so po
vztrajnem iskanju vse pre-
metali, se je Vili spomnil in
pogledal še v kovček, kjer
ima »zlato« trobento. Pod
njo je bil iskan listič in pot
naprej je bila odprta.
V Kanadi so si ogledali
znamenite Niagarske slapo-
ve (Vili pravi, da bo kot spo-
min nanje zložil pesem) in se
povzpeli na najvišji stolp na
svetu v Torontu, ki je visok
553 m.
Vili Ograjenšek je obiskal
tudi čisto ta pravi ranč, ki ga
vodi nekdo iz Vrhol. Mož de-
la vse sam po »slovensko« -
salame, budjole, reberce,
šunke... Zaželel si je, da bi
Vili ostal kar pri njem, saj
potrebuje pomočnika za za-
htevno delo na ranču. Vili se
je odločil za vrnitev na do-
mači ranč.
Kot humorist in povezova-
lec programa je Vesele hme-
ljarje spremljal tudi Andrej
Meze, bolj znan kot Celjski
Poldek. Malokdo pa ve, da'
zna Poldek biti tudi na moč
resen. Kadar se ne ukvarja s
humorjem, v Štorah skrbi za
pionirski gasilski naraščaj. V
Clevelandu se je spoznal s
tajnikom tamkajšnjih gasil-
cev Stivom Valenčičem. Pol-
dek je z njihovimi gasilci de-
žural celo noč ter tako postal
njihov častni član. Dobil je
uradno pisano diplomo cle-
velandskih gasilcev in čela-
do, ki je drugačna od naših.
Dogovorili so se tudi za po-
bratenje med gasilci Štor in
Clevelanda.
Richy Vadnjal je bil pred
leti s svojim ansamblom
izredno priljubljen v Slove-
niji. Na turneji so se ga spo-
mnili tudi Veseli hmeljarji,
ko so izvedeli, da je hudo
obolel in da je v bolnišnici.
Poslali so mu šopek rož in
vizitko z željami da bi čim-
prej ozdravel.
Marsikdo bi se
vrnil...
Res je. Marsikateri starejši
Slovenec bi se vrnil v domo-
vino. Vendar v Ameriki ali
Kanadi so si ustvarili dom,
tam so njihovi otroci, vnu-
ki... Trganje družinskih vezi
na stara leta pa je, kljub le-
pim spominom na domovi-
no, pretežko!
Veliko ljudi dela na kultur-
nem področju in radi priha-
jajo na kulturne prireditve.
Starejši se zelo trudijo, da
učijo otroke doma in v šoli
slovenščino, materin jezik.
Veseli hmeljarji so srečali
veliko mladih, ki so bili roje-
ni v Ameriki ali Kanadi in
odlično govorijo slovensko.
Zanimivo je, da so trgovi-
ne po Ameriki in Kanadi bo-
lje založene od naših v Slove-
niji in to z našimi proizvodi.
Kave (Droga, »turkec«, Bar
kaffe...) so polne police. Na-
ših testenin in vseh Vrst kek-
sov je dovolj, kot je tudi do-
volj Radenske in slovenskih
vin,. »da so mi solze dol te-
kle«, kot je rekel harmonikar
Hajni in dodal: »Pili smo
prave slovenske špricarje -
,radajnerja' mešanega s ču-
dovitim Ljutomerčanom!«
Veliko je tudi izdelkov Ste-
klarne iz Rogaške Slatine in
še bi se kaj našlo.
Zdaj Veseli hmeljarji ure-
jujejo vtise, ki so se nabrali
na dolgi turneji. Privajajo se
tudi na šesturno časovno
razliko med Ameriko in Slo-
venijo. »Še zdaj vstajam ob
eni uri zjutraj in jem,« pravi
harmonikar Hajni in še do-
da: »Vrnili smo se kot »po-
pipsane« muhe... Bilo je le-
po, vendar naporno.«
TONE VRABL
Z ansamblom je bil tudi
celjski Poldek in postal
častni gasilec Clevelanda
Veseli hmeljarji so vsepovsod poželi navdušen sprejem. Tako je bilo tudi v Clevelandu, od koder je tudi posnetek.
plesne šole pa zatrpajo obi-
skovalca s programom, ker
pač ne vedo, kaj naj bi dru-
gega delali. To pa je velika
napaka. Naredijo tri ali štiri
»rukerje«, potem pa propa-
dejo. Tudi živce moraš imeti
zelo dobre, odvisno pač od
človeka. Jaz vedno ohranim
mirno kri. Razburim se edi-
no v primeru, če pride na va-
je kakšen takšen, ki sem ne
spada. Ampak takih prime-
rov je zelo malo.«
Vedno bolj tone ples in vse
lepote, ki so povezane z
njim, v pozabo. Odvisno je
od generacije, kaj bo le-ta
sprejela za svoje. Vse preveč
pozabljamo na zgodovinska
izročila in se zapiramo v
svoj, moderen in betonski
svet. Edinole ob takšnih pri-
likah, kot so maturantski
plesi, se še spomnemo in
ozremo v preteklost. Zakaj?
Se je mar sramujemo?
»Bodočnost plesa je bolj
slaba. Mislim, da ples naza-
duje, ker ni strokovnjakov.
Začnejo še, toda k :r nimajo
pravega načina dela ne uspe-
jo in odnehajo. Če hočeš re-
snično uspeti moraš biti pro-
fesionalec, z dušo in telesom
moraš oiti za ples. Za takšno
obliko p* se ljudje danes ne
odločajo. Mislim, da sem še
edini profesionalec te vrste v
Jugoslaviji.«
»Počutim se zelo
dobro, če delam««
»Kot sem dejal, mi ples po-
meni življenje (navsezadnje
je tudi svojo ženo spoznal na
plesnih vajah). Nadaljeval
bom z njim dokler bom zmo-
gel fizično, če bo šlo, tudi do
stotega leta in še čez. Poču-
tim se enkratno, če delam.
Če ne bi delal, ne bi bil
zdrav. Jaz se v svoje delo vži-
vim v celoti. Posvetim se mu
z dušo in telesom.«
Tem zadnjim besedam ple-
snega mojstra pa morate ver-
jeti, tudi če nočete. Kar vese-
lje ga je pogledati, ko prične
govoriti o plesu in o svojem
življenju, ki je tako tesno po-
vezano z njim. Vedno je pri-
jazen, nasmejan, sploh dobre
volje. Izžareva ogromno vo-
lje do dela in volje do življe-
nja. Z radostjo se spominja
vseh 74 let, ki jih je uspešno,
s trudom in voljo, priplesal
do današnjih dni. Sam si je
ustvaril ime, ki ga poznajo
številni ljudje.
In ko ga takole ponovno
opazujem na naslednji ple-
sni vaji, kako mladostno in z
zagnanostjo se vrti med mla-
dimi po parketu, takrat po-
mislim, kako lepo je, če osta-
neš večno mlad.
• MATEJA ZALOŽNIK
na torta
idk§ sladkorne mo-
^ čokolade, 14 dkg
oke, maslo.
Urr»ešamo s slad-
>m. Dodamo zmeh-
mo vse skupaj do-
r 0 eno skodelico
" Preostali masi do-
zhco moke in trd
^aslom namažemo
t^ ° P°tresemo z
sortno maso in spe-
tvr^101 (Eno
od ?m° in Potimo
^olgem razpolovi-
jo s kremo. Po-
m laku sestavlje-
l Preostankom kre-
L^hko okrasimo s
fga^mi mandelji,
^olupili. Tolčeno
gmo z vilicami, po-
Sarme
Potrebujemo: eno celo skisano glavo
zelja, pol kg mešanega govejega in svinj-
skega sesekljanega mesa, 150 g narezane
čebule, 50 g svinjske masti, 100 g napol
skuhanega dobro odcejenega riža, pol li-
tra soka od kislega zelja, štiri žlice para-
dižnikove mezge, nekoliko goveje juhe,
velik kos kože od slanine, pol litra goste
kisle smetane.
Čebulo prepražimo svetlo rumeno na
masti in jo ohladimo. Sesekljano meso
dobro pomešamo s 50 g čebule in z rižem,
začinimo s soljo in poprom. Zeljno glavo
razdelimo na posamezne liste in iz večjih
listov izrežemo žile. Na vsak list položimo
približno eno veliko žlico nadeva, in zvije-
mo v lepo oblikovano sarmo. Preostalo
kislo zelje drobno zrežemo in z njim oblo-
žimo dobro namaščeno posodo. Nanj na-
ložimo zeljne zvitke in jih prekrijemo z
ostanki kislega zelja. Vse skupaj zalijemo
z zeljnim sokom, paradižnikovim sokom
in juho, potresemo s preostalo čebulo in
prekrijemo s slaninino kožo. Pokrito po-
časi dušimo v pečici približno dve uri.
Sarme vzamemo iz posode, lepo zložimo
na oval in okrasimo s kuhanim kislim
zeljem. Zraven serviramo kislo smetano,
ki si jo vsak gost sam prelije preko sarm.
Zraven ponudimo krompir v kosih, zabe-
ljen z domačimi ocvirki. Grlo si poplakne-
mo s kozarcem briškega tokaja, ki pa se
pri nas le redko dobi.
Mil	j m" UMI II
m mms
21. JANUAR 1983
Cesta, dolga leto
dni
Danes zjutraj, ko sem priš-
la v službo natanko minuto
do šestih, je moja leto in pol
trajajoča jeza dosegla višek.
Sodelavke so me namreč
premerile od pete do glave,
potem pa planile v smeh.
Končno je ena le spravila iz
sebe:
»Si prišla iz Karpatov ali
pa si vso noč po Boču iskala
blato?«
Čeprav sem vedela, da so
moji škornji rjavi od blata,
vendarle nisem slutila, da so
tudi moje hlače in plašč tako
poškropljeni, da so le še za v
čistilnico. Zjutraj sem nam-
reč vstala pet minut prepoz-
no in potem tekla v službo.
In tu se pojavi problem, ki
mi že leto in pol načenja živ-
ce - meni in še ostalim se-
deminštiridesetim prebival-
cem Spodnjega Negonja, ki
vsak dan hodimo po cesti -
ki tega imena skorajda ne za-
služi.
Zgodba se je začela jeseni
1981. leta, ko je GOKOP iz
Rogaške Slatine kupil v Sp.
Negonju zemljišče in pričel z
delom. Buldožer je pridno
razkopaval nekdanje travni-
ke in njive, cesta pa, ki teče
tod mimo, je postajala vse
bolj in bolj blatna.
Vaščani Negonja smo do
1981. leta sami vzdrževali ce-
sto, z lastnimi sredstvi in s
prostovoljnim delom smo
tudi zgradili most preko po-
toka, ki teče ob gradbišču
GOKOP.
Zato nismo mogli brez be-
sed prenesti dejstva, da se
cesta vsak dan uničuje, da
preko mostu z majhno nosil-
nostjo dan za dnem vozijo
težki tovornjaki zemljo, ka-
menje in pesek. Vsekakor je
največji absurd, da so na
gradbišče navozili že tisoče
in tisoče ton gramoza in pe-
ska, da pa niti pomislili niso
na to, da bi kakšen tovornjak
gramoza že takoj v začetku
posuli po cesti.
Vaščani smo negodovali,
večkrat smo telefonirali na
GOKOP glavnemu direktor-
ju, kasneje pa direktorju
Tozd Gradbeništvo in obrt
tovarišu Kitu. Sama sem v
novembru in decembru 1981
štirinajstkrat zavrtela njiho-
vo številko (doma namreč
natančno vodimo evidenco
telefonskih pogovorov)" in
odpravljali so me s takimi in
podobnimi obljubami:
»Da, tovarišica, naslednji
teden prav gotovo.«
»Da še niso posuli? Ce ne
bo čez tri dni posuto, ponov-
no pokličite.«
»Najbolje, da napišete pi-
smeno prošnjo!« (in smo jo
tudi napisali, vendar brez vi-
dnega uspeha).
»Tovarišica, do praznikov
bo vse urejeno!« (mislili so
29. 11. 1981)
»Najbrž so pozabili, po
praznikih pa zagotovo...« in
tako dalje, da je zapadel sneg
in so imeli ponovno izgovor.
In v blatu nam je minilo Sil-
vestrovo 81. leta in v blatu
smo začeli novo leto dvaino-
semdeseto in smo upali, da
bo le kaj boljše.
Začeli smo osebno hoditi
na GOKOP in govorili s to-
varišem Kitom. Po dolgem
dolgem času so nekje v za-
četku pomladi le nasuli ne-
kaj lopat peska pred in za
mostom, ostali del ceste se
jim je najbrž zdel še dovolj
dober. Za nameček pa so za-
suli še jarke ob cesti, da se
od tistega časa voda zadržuje
v velikih in majhnih mlaku-
žah kar na cesti.
Za nas je poskrbelo polet-
je, ko se je blato posušilo in
so ga tovornjaki lepo zgladi-
li, da smo se v lepem vreme-
nu počutili, kot da hodimo
po asfaltu. Toda ne vprašaj-
te, kako je bilo, kadar je de-
ževalo.
A poletje je minilo, z jese-
njo pa so se spet pojavile sta-
re težave: telefoniranje, ob-
ljube, ogorčenje... Dvakrat
jeseni 1982. so se odgovorni
na GOKOP le omehčali in na
gradbišču (zdaj se imenuje
GOKOP betonarna in skladi-
šče) v Negonju, so dobili do-
voljenje, da nasujejo cesto.
Toda, ko so pesek posipali
(spet le okrog mostu), smo se
resno začeli spraševati, kakš-
ni so ljudje, ki so za to odgo-
vorni, kajti: na blatno cesto
so nasuli drobnega belega
peska, ki se je pod tovornja-
ki že čez nekaj dni spremenil
v blatno brzgo in stanje je
bilo še slabše.
Zdaj je začetek 1983. leta.
Dan za dnem se opisana
zgodba ponovalja. Mar res
nihče odgovornih v GOKOP
ne razume, da ljudje vsak
dan hodimo in se vozimo po
tej cesti? Da želimo, oz. ima-
mo pravico do takšne ceste,
kakršna je bila takrat, ko
smo še sami skrbeli zanjo.
Kaj nam pomaga 1981. leta
obljubljeni asfalt, ko pa dan
za dnem uničujemo avtomo-
bile, čevlje in obleko! Mar
bomo morali spet sami va-
ščani zbrati denar in kupiti
nekaj tovornjakov gramoza,
da bomo ubogemu GOKOP
dostojno uredili cesto? Ali
pa se bomo morali pritožiti
na pristojni organ v KS ali
občini. TOda vprašanje je,
kako dolgo bi vse to rajalo
(če tak organ sploh obstoja)
in koliko let bomo še morali
biti žrtve malomarnosti
neodgovornih tovarišev.
Vse naše dosedanje proš-
nje in pritožbe na vodilne de-
lavce GOKOP so naletele na
gluha ušesa. Vendar imamo
kljub vsemu še malo upanja,
da bo tokrat drugače, da bo
nekdo vendarle prebral ta
prispevek, se nad njim zami-
slil in nam skušal pomagati -
vsaj z nasvetom, na koga se
lahko v našem kraju oz. obči-
ni še obrnemo za pomoč ali
posredovanje.
H. B. NEGONJE v imenu 13.
družin
UREDNIŠTVO:
Ne moremo seveda jamči-
ti, da bo javna objava opisa
malomarnosti C.O-KOP kaj
pomagala. Že predolgo vas
vlečejo za nos. Morda pa je
vmes še kaj? Vsekakor pozi-
vamo odgovorne pri tem
podjetju, da javnost obve-
stijo o tem, kaj bodo ukreni-
li in kdaj, za sanacijo nevz-
držnega stanja, kot ga popi-
sujete.
Zahvala
pivovarni Laško
V Pivovarni Laško uspeš-
no ohranjajo stike s svojimi
nekdanjimi delavci - upoko-
jenci. Enkrat ali dvakrat na
leto nas povabijo na srečanje
v delovno organizacijo ali
kje v neposredni bližini, vsa-
ko leto nam omogočijo tudi
udeležbo na izletu po Slove-
niji.
Sredi meseca januarja smo
ponovno imeli srečanje v
prijaznem gostišču Suhel.
Tu smo se poveselili. po-
kramljali in obujali spomine
ter prisluhnili besedam, ki
so oblikovale naš pogled v
prihodnost.
Upokojenci prejemamo
tudi časopis delovne organi-
zacije in SOZD hp, saj tako
lahko bolj podrobno sprem-
ljamo dogajanje v naši bivši
delovni organizaciji. Mnogi
upokojenci so večino svoje
delovne dobe tudi delali v
Pivovarni. Med njimi je tudi
89 letni Anton Cankar, ki pa
še krepko stopa, saj se rad
pošali in njegov spomin je
bolj bister kot najčistejši po-
toček. Vsega se spominja kot
bi se dogajalo v trenutku, ko
pripoveduje.
V imenu vseh naših upo-
kojencev in njihovih zakon-
skih tovarišev se iskreno
zahvaljujem kolektivu in
vodstvu Pivovarne Laško za
skrb in sodelovanje z upoko-
jenimi delavci. Hkrati jim že-
limo v letu 1983 kar največ
delovnih uspehov!
JOŽE VEBER
Zanimivo za pokal
množičnosti
Končano je tudi tekmovanje za
nagrado množičnosti v letošnjih
sindikalnih športnih igrah v Ce-
lju. Med moškimi je v skupini
delovnih organizacij, ki zaposlu-
jejo do 100 delavcev zmagala eki-
pa Zapori 206 točk pred Tkanino
66. Pri ženskah pa je bil vrstni
red naslednji: Obnova 143, Zapo-
ri 55, Klima 15, Interevropa 12.
Najbolj zanimivo in z močno
konkurenco se je končalo tekmo-
vanje med DO s 100 do 500 zapo-
slenimi. Tu je bil končni vrstni
red naslednji:
Moški - Savinja 1047 točk, Zla-
tarna 375, Obnova 366, Blagovni
center Merx 316, Klima 315, Avto
Celje 177, Libela in Elektro 24,
Žična in Metka 19, PTT 15, Izlet-
nik 14, Komunalno podjetje 10.
Ženske - BC Merx 212, Savinja
110, Ingrad 100, Tkanina 48, Met-
ka 30, Center 23, Zlatarna 17,
Ljubljanska banka 15, Osnovne
šole 14, srednje šole 11 in Elektro
10.
Med podjetji z nad 500 zaposle-
nimi je vrstni red: moški - Aero
3401, Železarna 3232, Kovinote-
hna 2871, Emo 2730, Cinkarna
820, Ingrad 149, Nivo 110, Gradiš
82, ZTO 12. Ženske - Kovinote-
hna 1554, Aero 906, E o 720, žele-
zarna 280, Cinkarna 278, Zdrav-
stveni center 35 in Toper 19.
J. K.
RAZVOJNI CENTER CELJE
Delavski svet TOZD inženiringi
v skladu z določili 103. člena statuta TOZD
razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega
organa
DIREKTORJA TOZD
Poieg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politi-
ke, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima visoko izobrazbo ali specializacijo eko-
nomske ali druge ustrezne smeri,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in
nalogah,
-	da ima pravilen odnos do samoupravljanja in da je
širše družbeno aktiven
Kandidati morajo v skladu z družbenim dogovorom
o kadrovski politiki v celjski občini priložiti k vlogi še
predlog o načinu realizacije razvojnega programa
TOZD in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji le-tega
Dela in naloge v tem razpisu bo izbrani kandidat
opravljal 4 leta
Kandidati naj vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na
naslov RAZVOJNI CENTER CELJE (za razpis), Ulica
XIV. divizije 14. 63000 C.elje.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh
po izbiri.
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
VODENJE GOSPODARSKE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	visoka šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih
izkušenj ali
-	višja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izku-
šenj
-	sposobnost organiziranja in vodenja
Poskusno delo traja 3 mesece.
Za delavca, ki bo izbran na objavljena dela in naloge
bo na razpolago kadrovsko stanovanje (2 1/2 sobno)
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
ŽG TTG Ljubljana, TOZD Gostinstvo Celje, Aškerče-
va 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po
opravljeni izbiri.
Ob starih upodobitvah Jakob-
skega dola smo nekoliko v zadre-
gi. G. M. Vischer je na svojem
zemljevidu Štajerske 1678 skiciral
renesančno graščino z urnim stol-
pičem, obdano z obzidjem, okrep-
ljenim z okroglimi stolpiči. V svoji
Topografiji je na starejšem od
obeh bakrorezov upodobil eno-
nadstropno stavbo brez urnega
stolpiča, ki ima v tlorisu obliko
črke L in katere šestosna čelna
fasada je poudarjena z renesanč-
nim rustičnim portalom. Graščina
na mlajši upodobitvi ima pročelje
poudarjeno z oglatima stolpičema
ob straneh in s stebriščnim porta-
lom baročnih oblik, na začelni
strani onkraj dvorišča je gospo-
darsko poslopje, na zadnji, nepozi-
dani strani pa zapira notranje dvo-
rišče visok zid. Ribnik ob graščini
je tu narisan na drugi strani kot na
prejšnji upodobitvi, kar kaže, daje
ena od obeh vedut zrcalna, kar pri
Vischerju ni izjema. Relacijo med
posamičnimi upodobitvami in se-
danjim stanjem bodo morale opre-
deliti nadrobnejše stavbnozgodo-
vinske raziskave.
Jareninski dvor
(Jahringhof), dvor,
graščina
V ravnini, Polički vrh 1 pri Jareni-
ni. Občina Maribor.
Tu je bilo od 12. stol. dalje sredi-
šče admontske posesti v Podravi-
nju. V 12. in 13. stoletju domnevno
nastopa rod jareninskih vitezov.
O. 1190 se kot prva omenjata En-
gelberon iz Jarenine in njegov sin
Oton.. Engilbero de Jaringin et
filius eius Otto, od 1329 dalje pa je
ohranjena vrsta imen admontskih
administratorjev v Jarenini. Do
1669 so bili laični, nato redovni do
1907, potlej spet laični. Danes so v
stavbi poslovni prostori in stano-
vanja.
Jareninski dvor je enonadstrop-
na stavba, pozidana na pravokot-
nem tlorisu, k njej pa je na zaho-
dni strani poprek prislonjena ka-
pela z baročnim, še s skodlami kri-
tim strešnim zvoničkom. Nad
vhodom v graščino je vzidan šči-
teč z admontskim grbom in ini-
cialkami P. N. K. Vhod v kapelino
pritličje je kamniten, profiliran,
baročen, zavarovan s kovanimi
vratnicami. Na zahodni strani ka-
pele so sledovi izpranih fresk v
baročnih okvirih. Okna v nad-
stropju graščine imajo na čelni in
začelni strani kamnitne okenske
okvire s kovanimi baročnimi mre-
žami, podobnimi tistim na Brane-
ku ali na Fali. Mreže so pritrjene
tudi na oknih kapele, ki so okraše-
na z volutastimi čeli. Celotno prit-
ličje graščine in kapele je obokano
in rabi za kleti. Oboki so križni in
jih srečamo tudi v veži nadstropja.
Od tu so dostopne nekdanja kape-
la in gosposke sobe. V več sobah
je na stropih ohranjena štukirana
tračna ornamentika, sredi katere
je v veliki dvorani štukiran ad-
montski grb. Štuk na stropu nek-
danje kapele je zaradi prezidav
uničen. V zvoničku visi mali bro-
nasti zvon iz 1828.
Vischer nam je ohranil dve upo-
dobitvi Jarenine. Na obeh vidimo
mogočno dvonadstropno stavbo z
dvoriščnim krilom in rustično
oblikovanimi vogali, ki ima v tlori-
su obliko črke T, vendar je na
mlajši od obeh k stavbi prislonjen
še manjši stolpič, izza nje pa se
vzdiguje zvonik s čebulasto kapo.
Jakobski dol, graščina ob koncu 17. stoletja
Jarenina, graščina ob koncu 17. stoletja
27. JANUAR 1983
BJ M MfflIM?
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Kaj bom postal?
Večkrat me domači sprašujejo, kaj bom postala. Želim si, da bi
postala učiteljica 2e sedaj mi je ta poklic všeč, pa čeprav hodim v
tretji razred. Učila bi otroke in jih spraševala snov, ki so se jo naučili.
Vsak dan bi se morala pripraviti na pouk. Dela bi imela veliko.
Pozimi bi šli v telovadnico in telovadili. Želim si, da bi se mi želja
uresničila, in da bi postala učiteljica.
DARJA JESENICNIK
Novinarski krožek, OS VITANJE
Prihajam na pot odraščanja in samostojnega življenja. Trda je ta
pot, še huje je takrat, ko moraš razmišljati, kaj boš svoj del življenja
delal, da boš lahko živel. Saj znan pregovor pravi: »Brez dela ni jela!«
Vsakdo mora delati, da si prisluži svoj kos kruha.
Dolgo sem razmišljala o tem. Ze ko sem začela hoditi v prvi razred.
Mnoge misli so se rojevale, a sedaj, ko se moramo dokončno odločiti,
sedaj je vse utihnilo. Izgubila sem veselje do poklicev, ki so mi bili v
prejšnjih letih pri srcu. Pri nekem poklicu ni več zagotovljene
službe, pri drugem nasprotujejo starši, prihaja do neprestanega pre-
rekanja. Doma sva samo jaz in desetletna sestra, ki je bolj bolehna.
Imamo srednje veliko posestvo, ki ga oče in mati ne bosta imela v
rokah vse večne čase. Postarala se bosta, s starostjo bodo odšle
sposobnosti za delo. Odločila sem se, da bom ostala na kmetiji. Odšla
bom v kmetijsko šolo in potem imela doma posestvo.
Povsod je zame lepo, a vzljubila sem te njive in gozd, od katerega
bi se težko ločila. Pšenico in druga žita lahko pridelam na polju.
Kruh, ta najvažnejši vir življenja, imam doma. Ostala bom sredi
pohorskih njiv in hribov ter uživala svež zrak v bujni in čudoviti
naravi, ki je tako draga. Ne zna jo ceniti vsak, a ko bo postalo huje,
bodo mnogi spoznali njeno pravo ceno.
Narava, velika je tvoja cena, če bi te znali ceniti!
BRIGITA KOVSE, 8. b
OS VITANJE
Sedaj, ko sem v osmem razredu, že moram razmišljati o svojem
bodočem poklicu.
V nižjih razredih sem si želela postati učiteljica. Pisanje po tabli in
ocenjevanje se mi je zdelo strašno zanimivo. Pozneje ko sem spoz-
nala. kako naporno je dejo učitelja, mi ta poklic ni bil več všeč.
Pozneje so mi bili všeč še drugi poklici. Zadnja leta pa sem začela
razmišljati: »Če bom imela v šoli lepe ocene, si bom lahko izbrala
tudi poklic, ki me bo veselil! Torej se je vredno potruditi, saj se ne
bom mučila kar za prazen nič. »Takšne so bile moje misli Med
mnogimi poklici sem izbrala poklic gradbenega tehnika. Ta smer me
namreč najbolj veseli in tudi največ smisla imam zanjo. Vsaj dozdeva
se mi, da je tako. Ko gledam druge sošolce, ki jih še mučijo razne
poklicne želje, se mi kar zasmilijo, saj nekateri še sploh ne vedo, kam
bodo šli. Nagaja jim uspeh, zato se ne mprejo vpisati na šolo, ki jih
veseli. Včasih o tem odloča samo ena ocena.
SUZANA ZELENJAK, 8,d
OS Primoža Trubarja, LAŠKO
De bi bil učitelj...
-	učencem ne bi dajala veliko domačih nalog in na slabše učence
ne bi vpila.
-	vedno bi vstopila v razred nasmejana.
-	ne bi spraševal za plus in minus.
-	pri uri telovadbe bi z učenci telovadila. Za izlete in športne
dneve bi se športno oblekla.	.
-	bila bi za vsako zabavo, ki bi si jo izmislili učenci.
-	pri slovenščini ne bi pisali spisov.
-	vsak teden bi vprašala samo enega učenca, ne pa pet v eni uri.
-	učenci bi lahko imeli žvečilni gumi.
-	učenci bi lahko sedeli, kot bi želeli.
Učenci 7.a
OS bratov Juhart. ŠEMPETER
Kako je pri nas
DOMA SE IMAM V REDU.
MILAN RAD DELA. MARTINA
MAMICI POMIJE POSODO.
=tAD HODIM K SOSEDU IN
IMAM ATEKA RAD IN MA-
MICO.
JOZEK MATAVSEK, 1. r
OS STRANICE
Moj dom
Moj dom je v Crešnovi. Tam je
rialo hiš. Malo naprej od Crešno-
je trgovina. V Crešnovi imamo
<rnetije. K eni od kmetij hodimo
Po mleko. V svojem domačem
*raju se zelo dobro počutim.
JERICA CRESNAR, 3. c
OS ZREČE
Nastopali smo
BIL JE PETEK. MI OTROCI
SMO OSTARELIM LJUDEM
NASTOPALI. TAM SMO PELI
[N DEKLAMIRALI.
KATJA URSIC, 1. d
OS ŠENTJUR
Tudi med
Počitnicami delamo
Prvi ponedeljek počitnic smo
dopisniki imeli izlet v Maribor,
^o sredo pa se nas je v šoli
'-bralo pri krožku 11. Pisali smo
5Pise, pregledali kroniko, ker
sčemo zanimivosti o pionirskem
odredu. Dogovorili smo se, da
>remo v petek na obisk k sošol-
^ni mami, da bomo naredili po-
govor z njo, naslednjo sredo pa
bomo vadili branje pesmic za li-
;erarni večer.
Skupaj z nami se pripravlja tu-
ii likovni krožek. Med počitnica-
mi bomo obiskali še nekdanje
oionirje, ki nam bodo pripovedo-
vali o delu v šoli nekoč. Urejali
Domo spise za glasilo. Ne bo nam
dolgčas. Ce ni snega, si bomo pa
ako krajšali čas.
MAJA OLUP, 2. r
OS STRANICE
V tovarni
Nekega dne je tovarišica rekla,
la naj pridemo ob desetih pred
šolo. Ko smo bili že vsi, se nam je
oridružil še a razred. Skupaj smo
adšli v obrat LIO. Tam nas je
/odil tovariš Jelenko. Opozoril
nas je, da ne smemo prijemati
strojev. Pokazal nam je sušilnico
in razložil, kako se obdeluje les.
Videli smo tudi vzorčne izdelke.
Veliko izdelkov izvažajo v tujino.
Dpozoril je, da dobijo devize. V
tovarni mi je bilo zelo všeč.
MATEJ ROTOVNIK, 3. b
OS VITANJE
Moja prva knjiga
Ko sem bil star tri leta, sta mi
namica in očka kupila prvo zbir-
ko knjig. V teh knjigah so bile
večinoma slike. V paketu je bilo
skoraj dvajset knjig. Ker sem že
jd vsega začetka pazil na knjige,
so še do danes ostale neraztrga-
ie. Ta zbirka knjig se je imenova-
la Zlata knjiga. Ker takrat še ni-
sem znal brati, mi je brala mami-
ca. Velikokrat sem stopil na stol
n si z veliko zanimivostjo ogle-
doval slike. K tem knjigam so mi
dokupovali vedno nove knjige in
kmalu sem jih imel polno polico.
Ko sem začel hoditi v prvi razred,
sem jih počasi začel brati sam.
Ker rad berm knjige, mi mamica
prinese iz preboldske osnovne
tole veliko zanimivih pustolov-
skih knjig. Do sedaj sem prebral
približno 60 knjig. Že od tretjega
razreda sodelujem pri bralni
mački in mislim, da bom še na-
prej bral.
MIRAN DOLINAR, 6. b
OS ŠEMPETER
Moja noga
Bila je sobota in brat je imel
'ojstni dan. Veliko otrok se nas je
ibralo. Mama je rekla, naj se gre-
no kaj igrat. Sli smo na travnik
spuščat zmaja. Nekaj časa smo se
zabavali, nato smo se naveličali.
Potem je brat rekel, da se gremo
ovit. Vsi smo bili navdušeni.
Prva sem lovila jaz. Mislila sem
idariti brata, pa se mi ni posreči-
lo in stopila sem v jamo. Vsi smo
3ili prestrašeni, jaz pa najbolj.
Brat me je nesel v hišo, ker ni-
sem mogla hoditi. Ko sem pokli-
cala mamo in ji rekla, da me boli
noga, se je zelo prestrašila. Rekla
ie, naj ležem na kavč. Dajala mi
ie obkladke, pa ni nič pomagalo.
Potem sem zaspala. Ko sem se v
ledeljo žbudila, sem videla, da
imam zatečen gleženj. Ati je re-
■cel, da bom morala v bolnišnico.
Sli smo v Celje. Tam so mi slikali
iogo in rekli, da moram v mav-
Sarnico. Tam sem bila hitro goto-
va. Zdravnik je bil prijazen. Ko
sem šla v ponedeljek v šolo, mi je
Dilo hudo, ker nisem mogla telo-
vaditi.
ZINKA FIDERSEK, 4. a
OS Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Vesele počitnice
Vse šolsko leto sem se pridno
trudila, da sem zdaj ob počitni-
cah vesela. Odličen izkaz mi je v
vzpodbudo. Vesela sem ga jaz in ■
moji starši, ki mi vedno govore,
da brez učenja ne bo km ha. Ta-
koj bom odpotovala z atekom v
Švico in se srečala s starimi prija-
telji. Med počitnicami bom brala
knjige, pisala sošolkam in se spet
veselila povratka v domovino.
Ko se bo začela šola, bom spet
napela možgane, da bo uspeh na
koncu leta enak, če ne še boljši.
IRENA SVAB, 4. r
OS STRANICE
Radi plešemo
Razdelimo se v pare. Zasliši se
prijetna, ritmična glasba in noge
kar same zaplešejo prve korake
angleškega valčka. Vse hiti
okrog tebe in medtem, ko plešeš,
pozabiš na težave in skrbi.
Najbrž bo vsakdo uganil, kaj
hočem opisati. Da, prav imate -
to je plesni krožek. Mnogo nas je
vključenih vanj; število se pribli-
žuje že petdesetim in vsi ga radi
obiskujemo, saj se tam sprosti-
mo in pozabimo, da pišemo na-
slednji teden kontrolno, da ima-
mo še ogromno naloge...
Tovarišica, ki nas uči, skuša
doseči, da bi se vživeli v glasbo,
začutili njeno mehkobo, spoznali
njen ritem, se pri plesu ravnali
po njem.
Naučili smo se že plesati angle-
ški valček, ki spada k standar-
dnim plesom, in latinsko-ameri-
ški ples ča-ča-ča, ki je vsem prira-
sel k srcu - mogoče zaradi po-
skočne glasbe in hitrih korakov,
ki jih ča-ča-ča vključuje. Spozna-
li smo, da ni vse v disco plesih in
ročk and rollu, ampak da so tudi
druge oblike plesa, ki te sprostijo
in jih vzljubiš.
Mogoče kdo obiskuje ta krožek
samo zato, ker ga obiskuje nje-
gov sošolec in noče ostati v oza-
dju, vendar kdo* resnično ljubi
ples in vse, kar je v zvezi z njim,
ga obiskuje samo zato, da bi se
kaj naučil, da bi še bolj spoznal
čarobni svet ritma in glasbe.
»Plesne vaje«, kot jih sami
imenujemo, imamo vsak pone-
deljek po pouku. Zato se vedno
veselim prvega dne v tednu, če-
prav vem, da je pred mano še en
naporen teden učenja in šolskih
obveznosti. Kljub mnogim dru-
gim dejavnostim, ki jih ima vsak-
do izmed nas, nam ni težko
vključiti v tedenski urnik še te,
kajti po napornem dnevu pride
sprostitev kar prav.
MELITA BERZELAK, 8. b
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Sobotno popoldne
V soboto popoldne smo priča-
kovali obisk strica in tete. Bilo pa
ju ni tako dolgo, da smo že vsi
obupali. Ko smo bili že prepriča-
ni, daju ne bo, smo sedli h kosilu.
Ko smo že skoraj pojedli smo za-
gledali dolg avto temnordeče
barve. Ko sem ju zagledal, sem
pustil juho in jima stekel" na-
sproti.
Bila sta me zelo vesela. Ko se je
zvečerilo, smo se pri mizi pogo-
varjali. Stric mi je povedal, kako
je bilo v Afriki, kjer je bil še kot
mlad fant. Teta pa mi je pripove-
dovala, kako je bilo v Avstraliji.
To je bil zame zares vesel in prije-
ten obisk.
BOŠTJAN JAVORNIK, 4. a
OS Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Brezskrbni dnevi
Petek. Prva in druga ura pouka
mineta, kot bi pihnil. Tretja in
četrta pa se vlečeta v neskonč-
nost. Zvoni. Konec četrte ure. Na
vrsti je podelitev spričeval. Tova-
rišica jih deli kar po abecedi. Naj-
prej dečki, med katerimi je samo
iden odličen. Potem deklice.
Prvim dvem je razredničarka že
jddala spričevali, še dve in na
vrsti sem jaz.
»Same petice!« zakričim. Vese-
la sedem v klop. Razredničarka
razdeli spričevala še drugim in
nas pohvali, saj smo bili kar pri-
dni. Po pouku stečem domov in
razkazujem, svoje spričevalo vsa-
kemu znancu, ki ga srečam. Naj-
bolj pa se ocen veselim sama, saj
so bile težko prislužene.
V soboto pa se začenjajo prave,
pravcate počitnice. Vsi, ki smo se
potrudili in razveselili z uspe-
hom starše in sebe, se bomo med
počitnicami zabavali in imeli kaj
od njih. Tisti pa, ki so vse polletje
počivali, bodo morali med počit-
nicami poprijeti za delo. Tako!
URŠKA KRIŽNIK, 6. c
OS Primož Trubar
LAŠKO
Pomagala sem
V	soboto sem šla v Zreče naku-
povat. Neki invalid se je pripeljal
z motorjem. Pred samopostrežno •
trgovino je čakal, da sem prišla
tja. Odprla sem vrata, on pa me je
poklical. Rekel je, če bi mu lahko
prinesla mleko. Rekla sem, da
lahko. Zelo dolgo sem čakala v
trgovini. Ko sem bila gotova,
sem mu hitro odnesla mleko. In-
valid se mi je zahvalil. Vrnila sem
mu denar. Hitro sem odšla do-
mov. Zelo rada sem pomagala te-
mu invalidu, čeprav ga nisem
poznala.
VERICA HORVAT, 4. b
OS ZREČE
Ljubi zemljo
V	majhni hišici, v bližini gozda
živi Rozika Podpečan. Kljub 73
letom je pridna, vedno dobra in
silno rada pomaga ljudem pri
kmečkih opravilih. Kar trikrat
sva jo iskala, preden sva jo našla
doma.
8 Kako je bilo v vaši mladosti?
8 Ko sem bila stara tri leta, me je
mama dala k tujim ljudem. Do-
ma smo bili revni in morala sem
služiti kruh sama. Pasla sem kra-
ve in pomagala pri vsakem delu,
seveda, kolikor sem zmogla.
-	Kako ste se preživljali poz-
neje?
' - Med prvo svetovno vojno
je bilo slabo za hrano, jedli smo
predvsem tisto, kar smo pridelali
doma. Zato je bila zemlja vedno
veliko vredna. Zemljo še zdaj
spoštujem in jo cenim.
-	Kaj ste največ jedli?
-	Kmečko hrano.
-	Kaj svetujete mladim9
-	Naj bodo pridni, lepega in
poštenega vedenja.
-	Kako preživljate svoja leta?
-	Včasih dobro, včasih slabo,
kakor pač dopuščata zdravje in
razpoloženje.
DOMEN IN GOJKO
JEVSENAK
OS STRANICE
Dan v šoli
Hodim v 3. c razred COS v Zre-
čah. Pouk se prične ob 7.45. Po
prvi uri imamo.malieo. Potem se
dve uri učimo. Nato imamo re-
kreacijo, da se malo razgibamo in
nadihamo svežega zraka. Po re-
kreaciji imamo samostojno uče-
nje. Takrat se že kar prileže kosi-
lo. Se ura raznih krožkov, dve uri
rednega pouka in. naš delovni
dan je končan.
Šolski dan je zelo dolg in napo-
ren. Vseeno sem vesel, da sem
zdrav in lahko hodim v šolo.
IZTOK PRELOZNIK, 3. c
OS ZREČE
Zima
Sedaj je zima. Otroci smo vese-
li, ker je sneg. Lahko se kepamo,
sankamo in smučamo. Z brat-
cem sva naredila sneženega
moža.
NATAŠA KOČAR, 1. d
OS ŠENTJUR
Sem hruška
Sem rumena hruška. Najprej sem cvetela. Potem sem bila
majhna hruška. Lepe zelene barve. Sonce lepo sije name.
Kadar pada dež, mi ni prav. Včasih pa pridejo otroci in me z
dolgo palico klatijo z drevesa. Skrivam se za listje, a tako dolgo
mečejo vame kamenje, dokler ne padem. Nekaj časa me gle-
dajo, potem me pojedo. To je moj konec.
BERNARDKA GRM, 3.b
OS ZREČE
Atkina zanka
Atka gre na smučanje. Kam. pa boš ugotovil, če boš pravilno
rešil uganko. Vpiši imena stvari, ki jih bo Atka vzela s seboj, v
prazna polja, v debelo označenih poljih pa boš lahko prebral
odgovor.
Napiši ga na dopisnico, pripiši svoj naslov, razred in ime
šole, ki jo obiskuješ, ter jo pošlji na naš naslov do torka. 1.
februarja 1983. Tovarna AERO bo nagradila enega med reše-
valci.
V prejšnji številki se nam je v križanko prikradla napaka.
Izpustili smo namreč eno okence. Upoštevali smo vse rešitve,
ki so imele pravilno vpisano ime AERO. Nagrado bo dobil:
Darja Kukovec, 63301 Petrovče 33 d.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
Jl upjillcjjL	27. JANUAR 1983
27. JANUAR 1983
HUlilHT ll»ll* HM MMlMi IHMI 'm I— I
Uspeli drsalcev
Člani celjskega hokejsko
drsalnega kluba Cinkarna
Celje so v soboto dosegli
svoj prvi letošnji uspeh. V
medklubskem dvoboju z Je-
senicami, ki je vsakoleten,
so Celjani znova zmagali z
rezultatom 88:65.
Toda, ne toliko moštveni
uspeh, temveč predstava
celjskih drsalcev nas je to-
krat presenetila. Mladi celj-
ski tekmovalci in tekmoval-
ke so od lani izredno napre-
dovali. Resda nista nastopila
odlična Mateja Aubreht in
Matej Pangrl, ki sta na pri-
pravah v tujini, toda to, kar
je prikazala Metka Hladin,
dalje Mateja Grenko in naj-
boljše pionirke, potrjuje, da
se pri celjskem drsalnem
klubu načrtno dela in da je
Celje center slovenskega
umetnostnega drsanja. To pa
so rezultati trenerjev Mitje
Škete, Mateje Jakob, Mile
Juršiča, Lidije Cene in dru-
gih.
Celjani so v soboto osvojili
kar sedem prvih mest. Med
članicami je zmagala Metka
Hladin, ki se bo letos borila
za tretje mesto na državnem
prvenstvu in za prvo mesto
skupaj z Aubrehtovo v repu-
bliškem članskem prven-
stvu.
Med mladinkami je prese-
netila Mateja Grenko. Od la-
ni je napravila izreden na-
predek- Presenetila je na-
sprotnice in zmagala. Vseka-
kor bo popravila svojo naj-
boljšo uvrstitev z zadnjega
prvenstva. Ob njej je bila
Lea Vodušek tretja in Nataša
Meznarič šesta.
Največ uspeha so Celjani
poželi med pionirkami in
pionirji. Tu so si priborili pet
mest v republiški reprezen-
tanci, ki bo nastopila v poka-
lu republik in pokrajin v No-
vem Sadu. Tja bodo potovali
Jerneja Pere in Klavdija Per-
lič, ki sta bili najboljši med
starejšimi pionirkami, Špela
Pere in Petra Prodan, naj-
boljši pri mlajših pionirkah
ter najboljši pionir Jernej
Lakner.
Dovolj uspeha je bilo tudi
v skupini najmlajših drsal-
cev - skupini C. Tu je med
pionirji zmagal Miha Stre-
har, pri pionirkah pa Petra
Kuralt, medtem ko je bila
Alja Beccari druga in Mojca
Brezingar tretja.
Cez 14 dni bo na Jesenicah
republiško prvenstvo, sledi
državno pionirsko prvenstvo
v Beogradu in državno pr-
venstvo mladincev in članov
v Ljubljani.
J.KUZMA
Kegljači čez oviro
Celjski kegljači KK Celja
so že stopili z eno nogo v
republiško kegljaško šest-
člansko ligo, v katero vseka-
kor spadajo kot najboljši slo-
venski kegljaški klub v lan-
skem letu. Toda kljub uspe-
hu na državnem prvenstvu,
ko so bili četrti, leto dni prej
pa tretji, so na republiškem
prvenstvu nepričakovano,
največ zaradi lanske neho-
mogenosti, osvojili komaj
peto mesto. S tem so morali
kot šestoplasirana ekipa
Tekstil - Slovana v kvalifika-
cije s prvakom vzhodne in
zahodne II. republiške lige,
proti Brestu iz Cerknice in
Rudarju iz Trbovelj.
Kvalifikacije obsegajo dva
dvojna nastopa. Prvi je bil v
Ljubljani na težjem keglji-
šču Maksa Perca in lažjem
kegljišču Gradisa. Celjani so
dobro opravili prvi nastop.
Na obeh kegljiščih so bili
prvi. Na gradisovem za 35
kegljev, na M. Perca pa za 60
kegljev. Tako vodijo pred
Tekstil-Slovanom za 95 keg-
ljev, pred Brestom za 106 in
pred Rudarjem za 166 keg-
ljev. Seveda razlika ni velika
in zato bo potrebno v pre-
ostalih dveh nastopih v Cate-
ških Toplicah in Krškem zai-
grati prav tako borbeno in
zbrano. In ker je sedaj celj-
ska ekipa mnogo bolj homo-
gena, tehnični vodja je Jože
Lubej, lahko pričakujemo
tudi tu uspeh.
Celjani so prvi dan porušili
5225 in drugi dan 4932 keg-
ljev. Posamezne rezultate pa
so dosegli tile tekmovalci:
Tisovec Jože 1672 (822-853),
Danilo Sivka 1644 (800-844),
Viki Vanovšek 1693
(815-878), Ivan Šrot 1689
(822-867), Alojz Urh 1702
(825-877) in Stanko Nareks
1757 (848-909) kegljev.
J. KUZMA
Najboljši atleti v Celju
V	odlični organizaciji celjskega AD Kladivarja je bilo v
soboto v pokritih prostorih dvorane stadiona Borisa Kidriča
v Celju izbirno in pregledno tekmovanje najboljših jugoslo-
vanskih šprinterjev v teku na 60 m in 60 m z ovirami. Nasto-
pilo je 50 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 jugoslovanskih
klubov.
Med najboljšimi so nastopili tudi celjski atleti. Tu sta
dosegla zelo dobre rezultate Rok Kopitar in Simunovič.
Kopitar je bil drugi v teku na 60 m z ovirami z rezultatom
8.50, Šimunovič pa četrti na 60 m s 7.06, s tem, da ima isti
rezultat kot drugi, Aras iz Beograda.
V	štirih disciplinah so v Celju zmagali na 60 m z ovirami
pri moških Pisič iz Crvene zvezde 8.31, na 60 m pa Bogdano-
vič (CZ) 7.01. Med dekleti na 60 m z ovirami Papič (Dinamo)
8,87 in na 60 m Ištvanovič (Pa) 7,70.	J. K.
Izbirajmo najboljše v občini Celje za leto 82
Športnik 82:	Športnica 82:
1__l--
2__2--
	3__3--
	4__4--
	5___5--
Kupon izpolnite z imenom in priimkom športnika oziroma
športnice, izrežite, nalepite na dopisnico in vse skupaj pošljite v
naše uredništvo, najkasneje do sobote, 29. januarja Izmed vseh
prispelih odgovorov bomo tri izžrebali in nagradili! Razglasitev
najboljših bo v petek, 11. februarja v hali Golovec.
Jerneju IJerc
Klavdija Perlič
Jernej Lakner
Špela Pere
Petra Prodan
Peterica celjskih drsalcev pred pokalom v Novem Sadu
V soboto in nedeljo bo v
Novem Sadu pionirsku tek-
movanje za Pokal republik
in pokrajin. To je najvišje
pionirsko tekmovanje pri
nas v umetnostnem drsanju.
Nastopajo pa tekmovalci in
tekmovalke v starosti do de-
set in dvanajst let. Na izbir-
nih tekmah, ki so bile v so-
boto v Celju so celjski pred-
stavniki dosegli izreden
uspeh, kar pet se jih je uvr-
stilo v slovensko reprezen-
tanco.
Potniki za Novi Sad takole
ocenujejo svoj uspeh in mož-
nosti v Novem Sadu:
Jerneja Pere - zmagoval-
ka izbirnih tekem v Celju v
skupini A. »Pri obveznih li-
kih mi ni šlo najbolje. Toda
upam. da bom v Novem Sa-
du v tem delu nastopa bolj-
ša. Sicer se pripravljam za
republiško prvenstvo.«
Klavdija Perlič - drugo-
uvrščena med starejšimi
pionirkami: »Z uspehom
sem zadovoljna. Kaj tudi ne
bi bila, kajti iz leta v leto mi
gre bolje. V Novem Sadu bo
težje, kajti tudi iz Hrvatske
in Vojvodine bodo prišle naj-
boljše.«
Jernej Lakner - zmagova-
lec med pionirji: »Danes ni
sem imel težav. Zmagal sem
brez konkurence, kajti bil
sem sam. Drugače pa bo v
soboto, ko bo potrebno za
našo reprezentanco priboriti
največ točk. Bo že nekako
šlo.«
Špela Pere - najboljša
med pionirkami B.: »Vadim
že štiri leta in med pionirka-
mi skupine B. sem zmagala
pred klubsko kolegico Pro-
danovo. Me mlajše tekmo-
valke se še ne poznamo do-
volj dobro zato tudi ne more-
mo napovedati rezultata.«
Petra Prodan - druga med
mlajšimi pionirkami: Pre-
ko leta smo pridno vadile in
sedaj so prvi uspehi že tu.
Želim še več in tako tudi v
Novem Sadu. Vadim šele pe-
to leto, rezultati pa pridejo
po sedmih do desetih letih.«
JOŽE KUZMA - TONE
TAVČAR
Nov uspeh
košarkarjev v
gosteh
Košarkarji Libele so
znova pričeli drugi del
tekmovanja v drugi zvez-
ni ligi nezadržno, prodor-
no in odlično. V Ljubljani
so namreč premagali zelo
močno Ilirijo s 133:115
(61:50).
Pokazali so odlično
igro v dinamičnem sreča-
nju, ko so v zadnjih dese-
tih minutah imeli prilož-
nost za igro tudi mlajši
igralci. Ti so vse pogoste,
priložnosti tudi temeljito
izkoristili in držali korak
z dobrimi domačini. S
takšno igro pa pridobiva-
jo tudi potrebne izkušnje
za težje tekme.
Celjski košarkarji so s
to zmago ostali krepko na
vodilnem prvem mestu in
imajo prednost pred za-
sledovalci za šest in osem
točk. V prihodnjem kolu
bodo v soboto ob 19. uri
igrali v športni dvorani
Tehniškega centra v Ce-
lju proti Osijeku.
Koše proti Iliriji so v so-
boto dosegli:
Gole 21, Cencelj 8, Ula-
ga 1, Tovornik 36, Aničič
10, Pipan 23, Medved 20,
Kahfedžič 2 in Kralj 7.
J. KUZMA
Klasično
prvenstvo v šahu
Redno, klasično šahovsko
prvenstvo Celja v igri na 2,5
ure se bo pričelo za vso regi-
jo 1. februarja v celjskem ša-
hovskem domu. Pravico na-
stopa imajo mojstrski kandi-
dati in prvokategorniki.
Božo Štucl regijski
prvak
Marljivi šahisti celjske šahov-
ske regije so že izvedli regijsko
hitropotezno prvenstvo posa-
meznikov v šahu. Nastopilo je 30
šahistov iz Celja, Žalca, Titovega
Velenja, Slovenskih Konjic in
Laškega ter Šentjurja.
Po predtekmovanju so v final-
ni skupini zaigrali najboljši. Naj-
več točk sta zbrala lanskoletni
prvak Božo Štucl in Franc Pešec
in to 9. Ker pa je imel boljši rezul-
tat proti zmagovalcem mladi Bo-
žo Stucl, je osvojil naslov prvaka.
V tolažilru skupini je bil najboljši
Peter Zalokar iz Celja 12 točk,
pred Cvarom iz Titovega Velenja
11,5 in Brnikom iz Slovenskih
Konjic 10,5.
Vrstni red najboljše deseterice
v finalni skupini je bil naslednji:
Štucl in Pešec 9, Mikac (vsi Ce-
lje) 6,5, F. Brinovec str. in F. Bri-
novec ml. (oba Žalec) 6, Pertinač
(Celje) 5,5, Črepan (Za), Bervar
(Ce) in Kristan (T.Velenje) po 5
točk.
Uspešne kegljavke
Celja
Celjske kegljavke se pridno
pripravljajo za nove tekme v
moštvenem in posamičnem pr-
venstvu. Tako so med tednom
premagale doma Gradiš z
2542:2462. V tem srečanju so bile
v celjski ekipi odlične Gobec 449,
Šeško 433, Pečovnik 421, Kranjc
414, Razlag 416 in Bajde 409.
Celjanke so bile uspešne tudi v
povratnem dvoboju v Ljubljani
in tam sta bili najboljši Gobec
406 in Šeško 396 kegljev.
ftlasovno v Laškem
Strelska družina Dušana Pože-
nela v Rečici pri Laškem je prire-
dila tekmovanje z zračno serijsko
puško za vse kategorije. V zani-
mivem tekmovanju so bili dose-
ženi nadpovprečni rezultati.
Zmagali so:
Člani: Ader 362, Goluh 346, Pe-
klar 345 krogov; Članice: Zora
Lavrinc 324, Silva Jeram 315, He-
da Peklar 279; mladinci: A. Pe-
klar 345, Krašovec 328 in Brečko
322 krogov; mladinke: Helena
Lavrinc 321, Hermina Peklar 291
in Brigita Goluh 222 krogov.
V. Lavrinc
nov občinski rekord
Melanška
V 8. kolu občinske strelske lige
v Žalcu so strelci Žalca potrdili
svojo prednost, med posamezni-
ki pa je Mladen Melanšek posta-
vil z rezultatom 374 krogi nov ob-
činski rekord. Rezultati v tem
predzadnjem kolu so bili:
Moštva: Žalec 1423, Uboje
1400, Griže 1381, Prebold 1353,
Šempeter 1299, Žalec II. 1270, Li-
boje II. 1265, SIP 1216, Braslovče
1146. Posamezniki: Melanšek
(Žalec) 374, Uplaznik (Prebold)
363. R. Kotnik (Za) 362, Novak
(Liboje) 359, F. Kotnik (Žalec)
357 krogov.
Prve zlate puščice
V	občini Žalec so že izvedli v
nekaterih strelskih družinah
prva tekmovanja za Zlato pušči-
co. Tako so tudi že podelili ta
priznanja. V družini Slavko Šlan-
der v Šempetru je značko dobila
s prvim mestom Poldka Zagorič-
nik 520 krogov, druga je bila Ber-
ta Povše 492 in tretji Brane V tač-
ko 492.
V	Sipu Šempeter je normo do-
segel le Justi Smrkolj.in z rezul-
tatom 495 tudi značko družinske-
ga zmagovalca v streljanju za
Zlato puščico. Sledita: Beričič
484 in Zupane 478 krogov. Kvali-
teten je bil nastop deveterice v
strelski družini Prebold. Trojica
je dosegla normo za občinsko
tekmovanje, zmagal pa je Uplaz-
nik, ki je zadel 522 krogov. Sledi-
ta: Pinter 522 in Urankar 500 kro-
gov.
D. Grešak
Naslov v Braslovče
Marljivi skakalci iz smučarske-
ga kluba Braslovče-Andraž so na
republiškem prvenstvu na Plani-
ci dosegli lepe uspehe. Naslov re-
publiškega prvaka je namreč
osvojil starejši ciciban Franjo Až-
man, ki je bil prvi z dvema sko-
koma 21,5 metra. V isti konku-
renci je bil mlajši ciciban Robi
Oblak dvaindvajseti s skoki 21,5
in 21,5.
Mlajši mladinci so skakali na
60 metrski skakalnici. Tu je član
Braslovč - Andraža Jože Verdev
osvojil drugo mesto in to s sko-
koma 61 in 61,5 metra. Jani Jager
je bil osmi, skočil pa je 54 in 56
metrov. Oba sta potem nastopila
še med starejšimi mladinci. Ska-
kali so na 90 meterski skakalnici
in tu je Jože Verdev s skokoma
76 in 78 osvojil osmo mesto ter
Jani Jager z 66 in 68 metri trinaj-
sto mesto. •
J. Oblak
Zimski
nogometni turnir
V hali Golovec se odvija že
četrti tradicionalni Zimski
nogometni turnir v malem
nogometu. O tem tekmova-
nju, ki bo letos združevalo
vse do 30. marca preko 1000
nogometašev, nam je več po-
vedal organizator turnirja,
Ernest Marguč:
»V našem Zavodu Golovec
smo že prejšnja leta na širo-
ko odprli vrata vsem špor-
tom. Toda, največ zanimanja
je v teh zimskih mesecih za
mali nogomet. Po novolet-
nem turnirju na katerem je
nastopilo preko 50 ekip, ima-
mo sedaj v rednem zimskem
prvenstvu kar 75 ekip. Te
ekipe so razdeljene v pet lig
po jakostnih skupinah.
To so ekipe iz celotnega
območja Celja. Igrajo ekipe
krajevnih skupnosti, delov-
nih organizacij, športnih
ekip, ulic, vasi in raznih
,klap' iz Celja, Titovega Vele-
nja, Slovenskih Konjic, Kri-
stan vrha, Rimskih Toplic,
Laškega, Štor, Šentjurja,
Žalca in Vojnika. Skratka,
pisana paleta športnikov, ki
najdejo v malem nogometu
svoje mesto za rekreacijo in
oddih.«	J. K.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 37
V ponedeljkovih oddajah Radia Celje »Športno do-
poldne« so doslej sodelovali mnogi športniki in
športnice ter šahisti, med njimi tudi znani slovenski
mednarodni mojster. Kdo izmed omenjenih treh je
bil to?
Svo Baiec dr. Vojko Musil Bruno Parma
Kupone izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite
na naše uredništvo najkasneje do 10. februarja.
Tokrat nagrajuje Zlatarna Celje.
27. JANUAR 1983
ffilMMMM
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	Zijad R. in Salem S., ki
delata v zreškem Uniorju, sta
se odpravljala na obisk v
rojstni kraj Tešanj. Sorodni-
ke sta hotela razvesebti z da-
rili, zato sta se v Uniorju
oskrbela s kar zajetnim kom-
pletom orodja. Brez vednosti
drugih, seveda. Težko oto-
vorjena sta na celjski železni-
ški postaji postala sumljiva
miličnikom, ki so ju ustavili.
Odvzeli so jima nakradeno
orodje, tako da za sorodnike
v Tešnju ni ostalo nič.
•	Prejšnjo sredo zvečer so
neznanci ukradli bencin iz
devetih avtomobilov, ki so
bili parkirani v Skapinovi uli-
ci v Celju. Tri noči kasneje so
se odpravili v Skapinovo uli-
co miličniki. Odkrili so kar
šest odklenjenih avtomobi-
lov v katerih je bil bogat plen
za morebitne tatove. Tatovi
so torej kar dobro obveščeni.
V Skapinovi ulici pogosto
kradejo, ker jim tamkajšni
stanovalci z malomarnim
odnosom do lastnine najbolj
olajšajo delo.
•	Anton M. se je prejšnjo
sredo odpravil na pivski po-
hod. Ker pa je le malo pretira-
val, so se mu ulice postavile
pokonci, tako da ni našel poti
nazaj domov v Iršičevo ulico.
Znašel se je na Muzejskem
trgu in se ves obupan vlegel
na tla. Iz neprijetnega položa-
ja so ga rešili miličniki in ker
je bil le premočno vinjen, so
mu zagotovili tudi prevoz v
celjsko bolnišnico.
•	Zdravko O. je prišel
prejšnji četrtek vinjen v služ-
bo v Železarno Store. Napa-
dal je tudi sodelavce, zato so
ga odpeljali miličniki in pri-
držali do iztreznitve. Zdravko
se zdaj razburja, ker mu ure,
prebite na postaji milice, niso
všteli med delovni čas.
•	Razprodaje v trgovinah
so privabile veliko kupcev.
Največ je žensk, ki v nakupo-
valni mrzlici tekajo od pulta
do pulta, pri tem pa marsik-
daj pozabijo na torbico. Preš-
nji teden so bile ob torbico
(in seveda denarnico) kar tri
strastne nakupovalke: Roza-
lija Z., Nada T. in Ana M.
S.S.
Pomanjkljiva samozaščita,
voda na mlin nepridipravom
Nadaljevanje s 1. strani
Medtem ko v Sloveniji sta-
tistike govore o povečanju
gospodarske kriminalitete,
pa na celjski UNZ ugotavlja-
jo, da le-ta na našem območ-
ju lani ni narastla. Res pa je,
da na tem področju ljudje
premalo sodelujejo z organi
pregona in da je prijav obča-
nov, pa tudi samoupravnih
delavskih kontrol in drugih
organov v delovnih organi-
zacijah zelo malo.
Pač pa se je lani precej po-
večalo število požarov. Zabe-
ležili so jih 217 oziroma 101
več kot leto poprej. V poža-
rih je nastalo skupaj za nekaj
več kot 32,5 milijonov dinar-
jev škode, med vzroki zanje
pa je še vedno na prvem me-
stu malomarnost in pa seve-
da neupoštevanje požarno
varnostnih predpisov. Kot
najbolj očiten primer bi lah-
ko navedli delovno organiza-
cijo TOLO, obrat Planina pri
Sevnici. Pri pregledu tega
obrata so miličniki ugotovili,
da je objekt zgrajen v na-
sprotju z vsemi predpisi o
požarni varnosti. Obstaja
precejšnja nevarnost, da bo
prišlo do nesreče, ki bi lahko
terjala tudi človeška Življe-
nja.
Mladoletniki so lani storili
650 kaznivih dejanj, kar je
tudi precej več kot leto po-
prej. Zaskrbljuje pa ugotoi-
tev, da niso samo storili več
kaznivih dojanj, ampak tudi
hujša. Tatvine so sicer še ve-
dno na prvem mestu, toda
lani so mladoletniki izvršili
tudi precej ropov, goljuij,
seksualnih deliktov itd. Mi-
ličniki ugotavljajo, da so na
tem področju premalo aktiv-
ne službe oziroma organi, ki
se ukvarjajo z mladimi in tu-
di skrbijo, da se mladi delik-
venti vrnejo na pravo pot.
Statistike s celjske UNZ
kažejo, da se je v preteklem
letu v skoraj vseh občinah na
celjskem območju povečalo
tudi število kršitev javnega
reda in miru.
Vzrok so predvsem bolj pol-
ne gostilne, saj je tudi med
kršitvami najbolj narastlo
prepiranje, kričanje in nedo-
stojno vedenje na javnem
kraju. Velik del teh kršitev
so storili vinjeni občani.
Miličniki na Celjskem so
tudi v preteklem letu name-
nili precej časa preventivni
dejavnosti. Preventivne ak-
cije pripravljajo vsako leto,
zadnja takšna pa je bila v ok-
tobru lani. Kljub poprejš-
njem stalnem opozarjanju so
ugotovili, da se v večini de-
lovnih organizacij na tem po-
dročju ni obrnilo kaj prida
na bolje. Nekatere delovne
organizacije se na primer še
vedno obnašajo kot slabi go-
spodarji in izdelke surovine
in drug material skladiščijo
kar na prostem, kjer seveda
hitreje propada. Miličniki
naštevajo samo nekatere naj-
večje grešnike kot so EMO
Celje, Vegrad-GIP Titovo
Velenje, KK Hmezad - DOM
Šmarje pri Jelšah itd. Zelo
slabo so še vedno varovana
gradbišča. Miličniki so ugo-
tovili še kup drugih malo-
marnosti, ki pa jih delovne
organizacije kljub nekajkrat-
nim opozorilom še niso od-
pravile. Slaba družbena sa-
mozaščita pa je seveda voda
na mlin tatovom in drugim
nepridipravom.
S.ŠROT
Zgorelo
ostrešje
V nedeljo popoldan je za-
gorela hiša last 75-letne An-
tonije Otorepec iz Eme pri
Podčetrtku. Požar je zakrivil
njen sosed, ki je pri njej di-
mil svinjsko meso in verjet-
no preveč zakuril. Zgorela je
streha, škode pa je za približ-
no 150.000 dinarjev.
Visoke kazni za tatinsko skupino
Vlomilci, ki so zdaj obsojeni, bodo morali povrniti tudi vso škodo
Senat celjskega temeljne-
ga sodišča je obsodil na za-
porne kazni skupino petih
vlomilcev, ki so v letu 1981
in v prvi polovici pretekle-
ga leta kradli v Celju in
okolici. Vodja tatinske sku-
pine, ki je tudi nagovarjal
druge k izvrševanju kazni-
vih dejanj, je bil 34-letni
Ivan Velenšek. Sodišče je
dosodilo denarne kazni tudi
šestim drugim obtožencem,
ki so prikrivali kazniva de-
janja ali pa preprodajali na-
kradene predmete.
Obsojenci so začeli z vlo-
milsko dejavnostjo v noči na
19. november leta 1981, ko so
Ivan Velenšek, 38-letni Dra-
go Šinkovec-Belič in 33-let-
na Agata Povalc vlomili v
delavnico Marjana Mančka v
Miklošičevi ulici v Celju.
Plen iz prvega podviga je bil
sorazmerno majhen - 500 di-
narjev. V novembru tega leta
so potem v celjski Cinkarni
ukradli še štiri bale svinčene
pločevine.
Bolj aktivni so bili v prvi
polovici preteklega leta, ko
so v skupini ali posamič izvr-
šili kar 27 tatvin. Največ ško-
de so naredili celjski Cinkar-
ni, kamor so večkrat vlomih.
Tatinskih pohodov pa sta so
poleg omenjene trojice ude-
leževala še 32-letni Edvard
Veler in 35-letni Martin Sa-
mec.
Lani so tako od februarja
do maja kar štirinajstkrat
vlomih v celjsko Cinkarno,
vse skupaj pa so odnesli iz te
delovne organizacije 5.531
kilogramov odpadnega ba-
kra, več kilogramov kositra
in svinca, več metrov elek-
tričnega kabla, brusilni stroj,
ključe in salonitne plošče ter
s tem Cinkarno oškodovali
za približno 700.000 dinarjev.
Tatinsko skupino so odkri-
li v začetku junija v pretek-
lem letu, ko so najprej priprli
Šinkova in Samca, trinajst
dni kasneje pa še Velenška.
Agata Povalc je bila takrat že
na prestajanju kazni, saj so
jo 22. februarja istega leta
obsodili na leto dni in dva
meseca zapora za tatvine, ki
jih je izvršila že pred tem.
Dva dni potem, ko so ga
prijeli, je Ivan Velenšek po-
skušal pobegniti iz celjskih
zaporov. Prežagal je rešetke
v cehci in skočil na dvorišče
zaporov, vendar se je pri
padcu huje ranil.
Velenšek je sprva v prei-
skavi priznal vsa kazniva de-
janja, ki mu jih je očital toži-
lec, kasneje pa zatrjeval, da
se od padca dalje ničesar ne
spominja.
Psihiatri v Zagrebu so zato
Velenška še enkrat pregleda-
li in v svojem mnenju zapisa-
li, da je izguba spomina le
del obtoženčeve obrambe.
To izvedensko mnenje je
upoštevalo tudi celjsko sodi-
šče, sicer pa glede Velenško-
ve prištevnosti v času, ko je
storil kazniva dejanja, tako
ni bilo nobenih dvomov.
Senat je vsem petim vlo-
milcem izrekel sorazmerno
Prehiteval v
nepreglednem
ovinku
Na magistralni cesti med
Laškim in R. Toplicami, v
kraju Strmca, je voznik
osebnega avtomobila BE-
NJAMIN RAVNIKAR, 65 let
iz Radeč v nepreglednem de-
snem ovinku prehiteval to-
vornjak, ki ga je vozil VIN-
KO KAREL, 31 let, iz Kra-
nja. Nasproti je takrat pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
JAKOB JAGODIC, 36 let, in
prišlo je do čelnega trčenja,
Ravnikar pa je zadel tudi ob
tovornjak, ki ga je zaneslo s
ceste.
Kolesarja je
zanašalo
V Košnici pri Celju je voz-
nik tovornjaka BOŽIDAR
ŠTEFAN dohitel kolesarja
IVANA SKAJLETA. ki ga je
zanašalo po cestišču. Štefan
ga je nameraval obvoziti po
levi strani, med prehiteva-
njem pa je kolesarja zadel z
zunanjim ogledalom in ga
zbil po cestišču, pri čemer se
je Skale huje ranil.
visoke zaporne kazni, pri
tem pa upošteval, da so bili
že pred tem kaznovani. Tako
so Ivana Velenška obsodili
na šest let zapora, Draga Šin-
kovca-Beliča na štiri leta za-
pora, Martina Samca na leto
dni in šest mesecev zapora,
Edvarda Velerja prav tako
na leto in šest mesecev zapo-
ra in Agato Povalc na leto
dni in dva meseca zapora
oziroma ji izreklo enotno ka-
zen leto dni in deset mesecev
zapora (upoštevali so kazen
leto dni in dva meseca zapo-
ra, ki ji jo je celjsko sodišče
izreklo 22. februarja lani).
Vsi bodo morali povrniti
škodo, ki so jo naredili, sodi-
šče pa je do pravnomočnosti
sodbe tudi podaljšalo pripor
Ivanu Velenšku, Dragu Sin-
kovcu-Beliču in Martinu
Samcu.
Šestim obtožencem, ki so
prikrivali kazniva dejanja,
ali pa preprodajali nakrade-
ne predmete, je sodišče izre-
klo denarne kazni od 4.000
do 20.000 dinarjev.
SREČKO ŠROT
Zažgal
lastno
gospodarsko
poslopje
V	soboto, 22. januarja po-
poldan je 65-letni Alojz Len-
ko iz Spodnje Rečice ob Sa-
vinji zažgal svoje gospodar-
sko poslopje. Ko so prišli ga-
silci, jih je odganjal s sekiro,
poslopje pa še naprej polival
z bencinom. Ko je prišla na
kraj požara patrulja milični-
kov, jih je Lenko napadel z
zračno puško. Uspeli so ga
ukrotiti, ker pa je bil tudi vi-
njen, je preiskovalni sodnik
zanj odredil pripor.
Osumljen
posilstva
V	petek, 21. januarja je
prišla na postajo milice prija-
vit posilstvo 58-letna Ana C.
iz Javorja pri Gorici pri Sliv-
nici. S silo naj bi jo vzel njen
sosed, 18-letni Silvo K. Ana
je miličnikom povedala, da
jo je Silvo posilil že 13. de-
cembra lani, ko je zvečer pri-
šel v njeno stanovanje in
ugasnil luč.
Drugič je vdrl v njeno sta-
novanje v četrtek, 20. januar-
ja. Spet je ugasnil luč, ji za-
mašil usta, da ne bi kričala,
potem pa jo posilil.
Obtoženega Janka Meha so
izpustili iz pripora
Senat celjskega višjega sodišča je menil, da za Janka
Meha, 41-letnega zasebnega obrtnika iz Podkraja pri
Titovem Velenju ne obstajajo več priporni razlogi za-
radi begosumnosti. Zadostovala naj bi varščina
500.000 dinarjev (ki jo je Meh že vplačal).
Pravzaprav v tem primeru begosumnost še obstoji,
saj ima Janko Meh še vedno nemško državljanstvo.
Vendar pa je v priporu preživel že štirinajst mesecev
(od novembra leta 1981), kar se mu bo vštelo v kazen.
Ce ga bo prvostopenjsko sodišče v Titovem Velenju
seveda spoznalo za krivega in mu izreklo kazen. Tako
ie precejšnji del morebitne kazni že odslužil.
Janka Meha je tožilec obtožil utaje davščin in še
nekaterih drugih družbenih dajatev v skupni višini
približno sedem milijonov novih dinarjev. Prvo izve-
deniško mnenje o Mehovih utajah so naredili v celj-
skem Razvojnem centru. Vendar pa je obtoženčev za-
govornik to mnenje v večih točkah izpodbijal, zato so v
avgustu lani naročili novo izvedeniško mnenje pri za-
grebškemu Zavodu za sodno izvedenstvo. Lani, 27.
decembra je zagrebški zavod poslal izdelano izvedeni-
ško mnenje, ki pa v nekaterih točkah govori celo v prid
obtoženca.
Kljub temu je 11. januarja letos senat velenjske
enote celjskega temeljnega sodišča podaljšal pripor za
Janka Meha, vendar pa sta se obtoženec in njegov
zagovornik pritožila in dala predlog za varščino. Višje
sodišče je predlog sprejelo.
Sojenje Janku Mehu se bo nadaljevalo v naslednjih
mesecih na velenjskem sodišču.	g gRf/r1
Samoupravna kontrola - to smo mi vsi!
Samoupravna delavska kontrola
pomeni po črki ustave in zakona ti-
sto najširše družbeno nadzorstvo, ki
ga izvajamo vsi občani, v vseh oko-
ljih in sredinah, kjer delamo in kjer
uporabljamo rezultate dela, ah troši-
mo denar, ki je družbeno premože-
nje. Drugače povedano, pomeni to
tisto klasično dobro gospodarjenje,
ki ga kot samoupravljalci vložimo v
gospodarjenje z našim delom in re-
zultati dela.
V tej naši rubriki je o tem bilo že
precej zapisanega. Samoupravna
kontrola ima svoj tmelj v zvezni in
republiški ustavi, v zakonu o združe-
nem delu in še v posebnih zakonih.
To pa nalaga tudi dolžnost, da je
opisana in vnešena v samoupravne
splošne akte vseh delovnih sredin in
ostalih oblik združevanja občanov.
Njeno delovanje bi moralo biti
vseobsežno, prisotna bi morala biti
povsod, povsod bi se moral slišati
njen glas. To še zlasti danes, ko dela-
mo v zaostrenih pogojih gospodarje-
nja in ko čedalje bolj zahtevamo od-
govorno in vestno opravljanje vsa-
kega dela in dejavnosti.
Samoupravna kontrola pa v tem
smislu še vedno ni zaživela. Vzrokov
za to je vehko: od nerazumevanja
njene vloge; od nepoznavanja metod
dela pa tja do nenaklonjenosti posa-
meznikov, preko neodločnosti ti-
stih, ki opravljajo kontrole in do ne-
zainteresiranosti družbenopolitič-
nih organizacij (sindikat, zveza ko-
munistov) v marsikateri delovni sre-
dini in okolju. Tudi sami, občani,
nismo brez greha, saj ne uporabimo
priprave, za zakonito nadzorstvo, pri
čemer pa marsikdaj znamo kritika-
stersko in gostilniško povzdigniti
svoj »kritični« glas.
Stanje pa vendarle ni povsod tako
brezupno. Celjski sindikati so še
pred kratkim ugotovili stanje in si
zastavili delo na tem področju.
Odraz aktivnosti so tudi različni
praktični seminarji za člane organov
Piše mag. Ludvik Vidmar
samoupravne kontrole in sindikal-
nih organov v nekaterih predelih
celjske regije. V nekaterih sredinah
funkcionira ta samoupravni meha-
nizem. Še vedno pa naletimo na ne-
razumevanje. Tako sem bil navzoč,
ko se je o metodi dela skoraj že izo-
blikovalo stališče, da bi morah člani
samoupravne kontrole stati pri to-
varniški ograji in loviti delavce, ki so
lezli skozi luknjo v tej ograji pred
iztekom delovnega časa. K sreči so
razpravljalci le ugotovili, da mora
samoupravna kontrola v takem pri-
meru postaviti vprašanje navzgor:
kdo ne nadzoruje delovnega proce-
sa, kdo ne odgovarja za red pri delu,
kdo ne odgovarja za disciplino, kdo
si dovoli predčasni konec proizvod-
nega procesa?. V odgovorih na ta
vprašanja tičijo krivci. Tisti, ki leze-
jo skozi luknjo, so samo ljudje, ki
izrabljajo neodgovorno in nevestno
delo drugih, so le »majhne ribe.«
Tekom nekajletnih razgovorov s
člani samoupravne kontrole sem
ugotovil že silno pomanjkljivo sa-
moupravno ureditev v nekaterih de-
lovnih okoljih, ki si tega ne bi smela
privoščiti. Najobičajneje se predpi-
šejo določila zakona, v pravilnikih
pa ni opisov, kako se kontrola izvaja
(oblike, načine, metode dela itd.).
Navadno imajo vsa okolja določen le
organ samoupravne kontrole (komi-
sija, odbor), praktično pa ničesar za-
pisanega o neposredni delavski kon-
troli in kontroli po najvišjem samo-
upravnem organu (delavskem sve-
tu). Seveda se ta niti ne izvaja, če ni
sploh zapisana.
Odraz takšne (ne)pravne ureditve
pa je tudi dejansko izvajanje samo-
upravne kontrole. Izven delovnih
sredin ni stalnega in sprotnega
spremljanja te dejavnosti. Se vedno
je marsikje prisotno razumevanje te-
ga samoupravnega delovanja kot ne-
kakšne oblike samoupravne polici-
je, policijskega dela ali še bolj grobo,
da se odborom in njihovim članom
prepisuje vloga policaja v delovni
organizaciji. V krogih, ki niso naklo-
njeni samoupravi pa to vlogo še
umetno podpirajo. Bolj blaga obhka
takšne nenaklonjenosti pa je nezain-
teresiranost za delo in težave samo-
upravne kontrole in njihovih članov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
18. STRAN - NOVI TEDNIK
mi mm na me
27. JANUAR 198j
27. JANUAR 1983
BJ M MfflIM?
NOVI TEDNIK - STRAN 19
PRILAGAJANJE
Lovske zveze naj bi v bodoče prilagodili lovskim
okolišem. Žalčani pa, na primer, mislijo, da ne bi
bilo slabo, če bi raje spremenili okoliše in ne zveze.
Vsak pač razmišlja po svoje.
In misli na svoje!
NEZAPOSLENOST
Tudi pri nas je vse več nezaposlenih. Številke
prijavljenih na zavodih za zaposlovanje so vse
večje.
Škoda le, da ima vse to skupaj neko napako.
Veliko od teh, ki so prijavljeni, ne išče dela,
ampak le zaposlitev. ..
OBVOZNICE
V	Celju zaradi denarnih težav ne moremo
zgotoviti celotne obvozne ceste.
V	Rogaški Slatini so nekaj del na obvoznici
naredili, potem se je ustavilo.
V	Šentjurju je nova obvoznica zaenkrat slu-
žila le kot čakališče za vrste čakajočih na
bencin. Za zgotovitev ni denarja.
Z žalsko obvoznico, ki je sicer že končana,
je bilo veliko težav.
Čudno. Res čudno!
Ko pa smo vendar mi tako navajeni na
najrazličnejše obvozne poti.
DRSEČE TEŽAVE
Jugoslovanskemu ho-
keju močno drsi. Jasno
da, saj je na ledu. Toda
drsi mu predvsem zato,
ker so težave z denar-
jem.
Seveda, tudi dinarju
drsi, čeprav ni na ledu.
Le hokejistom drsi
premalo!
DELEGATI BREZ ZAGONA
Na zadnjih posvetih o razvoju delegatskega
sistema pri nas so mnogi opozarjali, da ta
sistem šepa tudi zaradi pomanjkanja bencina.
Predvsem tam, kjer je do »zbirnih« mest bolj
daleč.
- Če je res tako, potem predvideno podalj-
šanje veljave bonov in celo podražitev bencina
ne bo nič kaj ugodno vplivala na razvoj dele-
gatskega sistema.
Razen če ob bencinski krizi ne bo prenehala
kriza zavesti.
Optimizem
Z optimizmom je treba zreti v prihodnost. Kot na
primer celjska tovarna EMO.
Medtem ko mnogi tarnajo, da kmalu ne bodo
imeli kaj dati v lonec, bo tovarna EMO modernizi-
rala proizvodnjo gospodinjske posode.
Še sreča, da se bodo naši kmetijski proizvodi s to
posodo le srečali.
V tujini!
Človek se uči na napakah - kar pomeni, da
smo Jugoslovani zelo slabi učenci.
Z našimi metlami pometajo tudi v tujini
POŽAREVAC, 20. januarja (Tanjug) «- Delovna organizacija
Metkor'stxJi na območju požarevske občine med manjše, kljub temu
pa se je po uresničenem deviznem prihodku uvrstila med prve. Leta
I9K2 so izdelali 450 tisoč metel in zaslužili 85 milijonov dinarjev, od
lega 35 milijonov deviznih. Za letos so načrtovali 720 tisoč metel, od
katerih iih nameravajo v Italijo, Avstrijo. Francijo in ZR Nemčlv
Prav pa bi bilo, da bi vendarle najprej temeljito
pometli pred domačimi pragovi!
DOBRO SODELOVANJE
Ob branju si lahko tudi brundate našo, vse bolj
pozabljeno pesem Mi se imamo radi
-	Čuj Janez, jaz nisem ravno poznavalec vaše
delovne organizacije, pa se mi vendarle nekatere
stvari zdijo malo čudne. Pravijo namreč, da so
odnosi med vodstvenimi delavci in ostalimi slab-
šajo, jaz pa vidim, kako lepo ravna vaš direktor z
nabavnim.
-	A z Jožetom? Seveda, ko pa je to njegov zet.
-	Dobro, to še človek razume. Pa tudi s skladišč-
nikom se lepo razume.
-	Ja, ja, to je pa njegov svak.
-	A tako? Samo ne reci mi prosim, da se z
računovodkinjo tako lepo obrača zato, ker je nje-
gova snaha? Ha, ha!
-	Ne, ona je njegova sestrična.
-	Pa ona iz saldakonti oddelka?
-	Sestrina žena.
-	Beži no beži. Če mi še rečeš, da je tudi refe-
rentka za izvoz njegova sorodnica, bom pa pomi-
slil, da ima tu vso žlahto.
-	Bratova sestra.
-	Kaj, sestra njegovega brata?
-	Točno.
-	Ja potem je pa to res družinski kolektiv. Le
zakaj še potem za tajnico ni vzel kakšne sorodnice.
Kot sem opazil, se edino z njo ne ujema. Vedno se
nekaj prepirata.
-	Seveda. Tajnica je njegova žena!
Najtežja bolezen civilizacije ni rak ampak
- delosmrditfs.
ZDRAVILNE RASTLINE
Arnika
Arnika (Arnica montana L.) je zelo stara zdravilna
rastlina. Raste po planinskih livadah, gozdnih obron-
kih. Je lepa rastlina z oranžno rumenimi, cvetovi in z
značilnim aromatičnim vonjem, ki se ga ne da zame-
njati. Cveti od junija do avgusta. Nabiramo cvetne
koške, še preden se povsem odprejo. Cvetovi vsebu-
jejo malo eteričnega olja, flavonske glikozide, precej
inulina, čreslovin rastlinsko barvilo.
Včasih so jo uporabljali le za grgranje pri hripavosti,
pri zdravljenju ran in zmečkanin. Šele v zadnjem času
so s poizkusi na živalih ugotovili, da arnika vpliva na
delovanje srca in sicer na starajoče se srce z arterios-
klerotičnim oženjem venčnih žil na srcu. Arnika po-
spešuje prekrvavitev venčnih žil, srce bolje dela, ker
nastajajo v njem fosfati, ki dajejo mišičnim celicam
srca energijo, ki jo potrebujejo za svoje nepretrgano
delo. Pozneje so tudi določili delujočo učinkovino. To
so flavonski glikozidi, snovi, ki so slične karotinu in
dihalnemu fermentu. Flavoni so v naravi zelo razšir-
jeni, vendar se med seboj razlikujejo po zgradbi in
učinkovitosti. Nenavadno je, da so našli v arniki po-
dobne učinkovine kot v glogu. Tudi po učinku se
arnika razlikuje od močnih srčnih zdravil, kot je digita-
lis. Ta deluje na dolge srčne mišične celice, ki se krčijo,
ko srce dela in s tem opravljajo mišično delo srca. Za to
potrebujejo energijo. To jim dovajajo druge manjše
celice, ki ležijo med temi dolgimi kontraktilnimi mišič-
nimi vlakni. In na te vmesne celice deluje arnika in
prav tako tudi glog.
Arniko uživamo v zelo majhnih količinah, ker lahko
povzroči omotico, drhtavico in živčne motnje. Zato jo
uživamo v obliki tinkture, ki, si jo lahko pripravimo
sami tako, da namočimo en del cvetov v devet delov
90% alkohola, oziroma jo kupimo v lekarni. Tinkturo
jemljemo le po kapljicah v blagem glogovem čaju. Prvi
dan 1 kapljico, drugi dan dve in tako naprej do sedem
kapljic. Potem pa postopoma zmanjšamo na eno kap-
ljico ter zopet nadaljujemo do sedem itd.
Zunanja uporaba je uspešna kot zdravilo pri zdrav-
ljenju posledic udarcev, in padcev. Njene učinkovine
obnavljajo tkivo, odsranjujejo krvne strdke, ki nasta-
nejo pri podplutbah, odrgninah, izpahih in izvinih.
Pospešuje celjenje starih ran, čisti ture in zdravi mozo-
ljavost. Za vse to uporabljamo tinkturo, ki jo redčimo z
petkratno količino prekuhane vode oziroma s kamilič-
nim čajem. Obkladke menjamo vsake dve uri in takšni
obkladki tudi ugodno vplivajo na vnete sklepe in
vnete vene na nogah.
BORIS JAGODIC
Janez, snaga
in ugled
domovine
Janez. V dveh pogledih bo
to njegova turneja, čeprav se
to nikakor ne sme reči. V
prvem delu bo temeljito »gor
plačal« za vsa naša neznanja
angleščine. Kot v Figarovi
ariji: Janez sem, Janez tja,
Janez reci, Janez'vprašaj, Ja-
nez prevedi... V drugem de-
lu, tam med našimi v Cleve-
landu, bo pa sploh videti, da
jim je šlo bolj za Janeza kot
za vse drugo. V Ameriškem
Slovencu je več pisalo o šar-
mu gospoda Janeza, bivšega
kratkoročnega izseljenca
tam gori, kot o vsej vesoljni
slovenski folklori.
Za vse registre Janezovega
šarma ne morem vedeti. Za
njegov smeh pa lahko prise-
žem, da je unikaten, zmeraj
enako zgovoren in topel, da
zaleže za vsakršno rabo in
prehiti sleherno težavo ali
slabo voljo - ali pa jo vsaj
razoroži. S tem svojim brka-
tim smehom je bil ves čas za
korak pred drugimi, za glavo
nad drugimi, in kar moral si
ga imeti rad. Tudi Milici se je
tako zdelo.
Snaga in letališča. Snaga
ne škoduje. A če je je preveč,
postane zoprno;
Letališča v ZDA niso pov-
prečne zgradbe za povpreč-
ne državljane s povprečnimi
žepi itd. A kar je res je res:
Kennedy-terminal v New
Yorku, pravi osir avijonov in
mravljišče potnikov, je če-
den in čist, da sem mirno se-
del v kotu čitalnice na tla.
Letališče v Atlanti (Georgia)
je v resnici serija letališč, le-
po postrojenih (kano mladi
vojaki, ča na vojsku gredu),
pa tako čedno, da bi si ga še
pogledati ne upal s kakšno
nečedno mislijo v glavi. Le-
tališče v Orlandu (Florida)
pa skoraj ni več letališče, je
le bolj cvetličnjak, razstavi-
šče in, no, denimo še dvorec
za slavnostne sprejeme. Tu
se čistoča kar sama od sebe
razume. Pa mi pride na mi-
sel, da sodobna arhitektura,
če naj bo to, kar hoče biti,
sploh ne more brez snage.
Ne poudarjene, prej neopaz-
ne, a temeljite.
Slovesen sprejem smo pa
tudi zares učakali opolnoči,
kc smo prileteli (pri nas do-
ma bi bila že zgodnja jutra-
nja ura). Tako lepo so nam
zaželeli dobrodošlico, da
smo kar zrasli v svojih očeh.
Ugled domovine. Na letali-
šču je nekdo od kolednikov
odvrgel droben prosojen pa-
pirček, nekdo od gostiteljev
pa ga je samogibno pobral.
Ugled domovine! Nekdo bi
si prižgal cigareto v prosto-
ru, kjer, glej ga vraga, ni pe-
pelnikov. Ugled domovine!
Nekdo ne posluša tačas, ko
vodstvo sporoča direktive.
Ugled domovine! Nekdo si
je na krožnik naložil več, kot
bo mogel pojesti. Ugled do-
movine! Nekdo je zamudil
na zborno mesto, morali smo
ga čakati. Ugled domovine!
Nekomu se celo ne da prav
vneto sodelovati na vaji.
Ugled domovine! Da rajši ni-
ti ne omenim tistega, ko bi si
kdo malomarno zategnil pas
pri narodni noši; tedaj bi
ugled domovine najbrž kar
sedel v travo in se razjokal.
V travo? To pač ne, to se
ne sme! Le kaj bi si mislili
gostitelji? Trpel bi - ugled
domovine!
Kar priznaj, ljubi naš
ugled domovine, da smo de-
lali s teboj kot z jajci in da se
ti ni ves čas nič neprijetnega
zgodilo!
Posadka zmagovitega »osmerca« velenjskih Kolednikov
20. STRAN - NOVI TEDNIK
mi mm na me
27. JANUAR 198j
i racionalni rabi energije
Samoupravna interesna
skupnost za varstvo zraka v
celjski občini tudi letos orga-
nizira predavanja o racional-
nem izkoriščanju fosilnih
goriv, zmanjšanju onesnaže-
vanja zraka ter požarni var-
nosti.
V letošnjem ciklusu preda-
vanj bodo predavanja po
vseh krajevnih skupnostih,
predavali pa bodo priznani
strokovnjaki iz EMA in De-
lavske univerze v Celju. Po
vsakem predavanju bodo tu-
di odgovarjali na konkretne
težave, s katerimi se srečuje-
jo lastniki ogrevalnih na-
prav.
Vsa predavanja se bodo
pričenjala ob 17. uri, krajev-
ne skupnosti pa se bodo zvr-
stile po naslednjem vrstnem
redu: 24. januarja bosta pre-
davanii v KS Aljažev hrib in
Ljubečna, v KS Frankolovo
v gostišču Turist in KS Med-
log v prostorih KS bosta pre-
davanji 25. januarja. V KS
Center, v dvorani KS v Cu-
prijski ulici ter v dvorani KS
Nova vas bosta predavanji
27. januarja, 31. januarja pa
bosta predavanji v KS Dolgo
polje, v Vrunčevi ulici ter v
KS Hudinja, v dvorani KS.
. V osnovni šoli Ivana Kova-
čiča - Efenke bo predavanje
1. februarja, 3. februarja pa
predavanji v KS Slavko
Slander in KS Savinja sku-
paj v predavalnici AMD
Slavko Šlander ter v dvorani
KS Gaberje za KS Gaberje.
Na Vranskem bo
pustni karneval
Člani Turističnega društva
Vransko bodo po nekajlet-
nem premoru letos znova
pripravili pustni karneval, ki
bo letos naravnan na temo
stabilizacije in ukrepov ZIS.
Na karnevalu lahko sodelu-
jejo vozovi, oziroma skupine
iz vse celjske regije. Prijaviti
se morajo pismeno na turi-
stično društvo Vransko. Kar-
neval bo 13. februarja, popol-
dne.
Za obveščene
krajane
V krajevni skupnosti Go-
tovlje so se že lani odločili,
da bodo izdajali informacije
za vse krajane v krajevni
skupnosti. Tako so konec
decembra lani izdali glasilo,
ki se imenuje Glas Gotovelj.
To glasilo, ki naj bi ga dobilo
vsako gospodinjstvo v kra-
jevni skupnosti, so pričeli iz-
dajati z namenom, da bi bili
vsi krajani informirani o de-
lu krajevne skupnosti, dru-
štev in organizacij. Urednica
glasila je Mateja Dolar, ki
obiskuje 3. letnik gimnazije
v Celju. O glasilu nam je ta-
kole povedala: »Pobudo za
izdajanje smo dali mladi. Ta-
ko smo ustanovili uredniški
odbor, si zastavili naloge, kaj
bo kdo napisal in po dobrih
desetih dneh je bilo gradivo
zbrano.«	T. TAVČAR
Razbite svetilke v mestnem parku
V zadnjem času so nekateri vročekrvneži, ki jih moti
mestna razsvetljava razbili več lestencev na mostu, ki pelje v
celjski park. Le kaj jih je nagnilo k temu? Morda preobilje
moči ali pa le kljubovanje mestni straži, ki ob svojem ob-
hodu poskrbi tudi za take reči. Tokrat, žal, zlikovcev še ni
dobila!
Obširen program
Laških planincev
Minulo sredo zvečer so se
v Laškem zbrali člani mla-
dinskega odseka Planinske-
ga društva Laško, da bi oce-
nili delo v letu 1982 ter spre-
jeli program dela za leto
1983. Izvolili so tudi novo
vodstvo odseka.
Mladi so ocenili, da v letu
1982 niso bili tako -aktivni
kot bi si želeli, toda uspelo
jim je izpeljati vse zastavlje-
ne akcije. Od jeseni že pote-
ka planinska šola za osnov-
nošolsko mladino, planinski
krožek na obeh stopnjah,
otroci v vrtcu Laško so se
vključili v akcijo ciciban-pla-
ninec. Mladi se udeležujejo
raznih pohodov, izvajajo
program svojih izletov. Lani
so izpeljali izobraževanje no-
vih varstvenikov narave, tak
cilj so si zastavili tudi za le-
tos. Mladi oskrbujejo planin-
ske poti, jih po potrebi do-
polnjujejo in pripravljajo za
obnovo. Letošnji plan je se-
stavljen tako iz akcij izobra-
ževanja, priprav na orienta-
cijska tekmovanja, pohode
in izlete. Mladim omogoča
organizacija tudi udeležbo
na republiških izobraževal-
nih akcijah PZS, prav tako
pa sodelujejo v MDO Savinj-
ske. V marcu bodo v okviru
90-letnice slovenske planin-
ske organizacije izvedli kviz
na to temo. V aprilu bo na
Smohorju prvo republiško
orientacijsko tekmovanje 2.
področja, ki bo hkrati tudi za
Pokal Smohorja, ki je skup-
na akcija z OK ZSMS Laško.
Mladi bodo pomagali tudi
pri izvedbi srečanja planin-
cev - poštarjev, ki bo 12. ju-
nija letos na Smohorju.
Zbralo se bo preko 2000 slo-
venskih poštairjev.
Mladi so pripravili objek-
tivno oblikovan program de-
javnosti, ki bo lahko izveden
ob pripravljenosti vodstva
MO in vseh ostalih članov
odseka ter ostalega dela
društva. Mladi so prevzeli
skrb za pripravo in izvedbo
izletov, sodelovanja v orga-
nizaciji poletnega pionirske-
ga tabora planincev v okviru
MDO, organizaciji tekmo-
vanj, tradicionalnega sreča-
nja planincev na Smohorju
za 1. maj, praznik dela, pri-
pravljajo se na kviz in izpe-
ljali naj bi vrsto izobraževal-
nih nalog.
Zbor so zaključili s pouč-
nim in zanimivim predava-
njem člana AO Celje Albina
Volavška, ki ga je navezal na
prikaz diapozitivov in prele-
pega planinskega sveta.
Zbrane mlade planince je ob
zaključku povabila k nadalj-
nemu sodelovanju izvoljena
načelnica Dragica Kumer, ki
je tudi zelo uspešna pedago-
ška delavka in mentorica
mladih na OŠ Primoža Tru-
barja Laškp.
FANIKA LAPORNIK
Ribe z lučkami
Sončni žarki slabo pro-
dirajo skozi vodo. V mor-
ju na primer že po 20 me-
trih slabo vidimo, prisot-
ni so samo še modrovijo-
ličasti, zeleni, torej žarki s
kratko valovno dolžino.
Pri 180 metrih vlada že
večni mrak, pri 500 me-
trih pa je popolna tema. S
posebnimi merilnimi na-
pravami so zadnje mo-
drovijoličaste žarke zasle-
Piše
Ignac JevniSek
dili pri globini 800 me-
trov.
Dolga stoletja so ljudje
mislili da v temi teh glo-
bin ni življenja. Potaplja-
nja z batiskafom, globin-
ske mreže ter posebne fo-
tografske naprave pa so
pokazala, da je življenje v
vseh plasteh morja. V
različnih globinah seveda
žive različne živali. Vse
do 4000 metrov lahko sre-
čamo ogromne morske
orjake kot sta veleligenj
in glavač. Globje pa so ži-
vali vse manjše in tudi
vse temnejše. V ocean-
skih globinah vlada vecm
boj vseh proti vsem. To
sklepamo po orjaških če-
ljustih opremljenih s
strašnimi zobmi, katere
imajo globokomorske ri-
be. Velik del globoko
morskih rib ima svoje
svetilke. To so žive lučke
različnih barv s katerimi
razsvetljujejo večno te-
mo. Nekatere ribe lahko
te svoje lampijončke celo
prižigajo in ugašajo.
Zanimiva je tudi zgodo-
vina osvajanja morskih
globin, vendar bomo na-
vedli tu le dva dogodka.
Leta 1934 se je W. Belbe v
jekleni krogli potpil kar
923 metrov globoko. Naj-
globje pa se je dosedaj
potopil J. Piccard s svo-
jim batiskafom. Leta 1960
se je v marianskem kana-
lu potopil kar 10.910 me-
trov globoko.
Globokomorske razi-
skave so odkrivale vedno
nove in nove ribe, za kate-
re so mislili, da so že
zdavnaj izumrle. Leta
1938 so ujeli zelo zanimi-
vo ribo, tekoimenovano
resoplavutarico, ki je pre-
dnica vseh kopenskih
vretenčarjev...!
Tekstilna tovarna Prebold
vabi k sodelovanju in želi sprejeti na delo večje
število sodelavcev naslednjih profilov:
I.
-	magister kemijskih, tekstilnih ali
ev. ekonomskih znanosti
-	diplomirani inženir tekstilne
tehnologije
-	diplomirani inženir tekstilno
konfekcijske tehnologije
-	diplomirani inženir oblikovanja
tekstilij in oblačil
-	inženir oblikovanja tekstilij in
oblačil
-	diplomirani inženir kemijske
tehnologije
-	diplomirani inženir kemije
-	diplomirani strojni inženir
-	strojni inženir
-	diplomirani ekonomist
-	diplomirani pravnik
Vabimo vse, ki se zanimate in imate veselje delati na
razvojnem, tehnološkem, proizvodnem področju ter
v strokovnih službah na komercialnem in plansko
analitskem področju ter na področju strojegradnje;
tudi če ste še brez delovnih izkušenj.
Razporeditev k delom in nalogam po dogovoru.
Morda boste prav v naši delovni organizaciji našli
delo na delovnem področju, ki vas posebej zanima in
veseli: mi pa vam nudimo možnost dobrega osebne-
ga dohodka in strokovnega izpopolnjevanja ter na-
predovanja.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in poskusnim delom treh mese-
cev.
II.
-	kuharica
Pogoji:
-	kvalificirana kuharica
-	zaželene delovne izkušnje
-	delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s
polnim delovnim časom s pogojem, da se delo
opravlja vsako leto v času od junija do vključno
septembra v Počitniških domovih Tekstilne tovarne
Prebold, preostali del leta pa v obratu družbene
prehrane TT Prebold.
-	poskusno delo traja tri mesece.
Kandidatkam, ki nimajo ustrezne izobrazbe oz. kvali-
fikacije imajo pa veselje do dela v tem poklicu, nudi
TT Prebold možnost pridobitve le-te
Rok prijave za dela in naloge pod I. in II. je 15 dni po
objavi na naslov Tekstilna tovarna Prebold - 63312
Prebold.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po
opravljenem izboru.
Po sklepu Delavskega sveta
SO AVTOTEHNIKA
Celje
in Komisije za delovna razmerja in družbeni
standard
razpisujemo
prosta dela in naloge
1.	KNJIŽENJE -
KORESPONDIRANJE
v oddelku prodaje rezervnih delov CIMOS - IMV
Pogoji za zasedbo del in nalog:
-	kvalifikacija ali dvoletna administrativna usmeri-
tev.
-	do 6 mesecev delovnih izkušenj,
2.	OPRAVLJANJE REFERENTSKO
PRODAJNIH DEL
v prodaji vozil iz programa CIMOS - IMV
Pogoji za zasedbo del in nalog
-	srednja šolska izobrazba ekonomske ali komer-
cialne usmeritve,
-	do 2-leti delovnih izkušenj v avtostroki.
-	komuniciranje s strankami.
Prošnje na razpisana dela in naloge sprejema Komi-
sija za delovna razmerja in družbeni standard v DO
AVTOTEHNIKA Celje v roku 15 dni od dneva objave
razpisa.
MIK PREBOLD
TOZD konfekcija
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za:
1.	8 šivilj ženske lahke konfekcije
Pogoj: KV šivilja ali priučena šivilja z znanjem šiva-
nja
2.	4 likalke ženske lahke konfekcije
Pogoj: KV šivilja ali priučena likalka z znanjem lika-
nja
3.	1 delavca za mehanska dela in
kurjenje
Pogoj:
-	poklicna šola fino-mehanske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	začetni tečaj oz. izpit za kurjače visokotlačnih
parnih kotlov.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 me-
sece.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnje-
vanju pogojev naj interesenti pošljejo ali se osebno
zglasijo v splošno-kadrovsko službo DO MIK Pre-
bold v roku 8 dni od objave.
O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30
dneh po preteku roka za objavo.
27. JANUAR 1983

BJ M MfflIM?	NOVI TEDNIK - STRAN 21
SAMOUPRAVNA
STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE CELJE
razpisuje
NATEČAJ
za sprejemanje vlog za dodelitev posojil za reševa-
nje stanovanjskih vprašanj borcev NOV za leto
1983
1.
Za stanovanjska posojila borcev NOV je za leto 1983
razporejeno 3,500.000 din
2.
Stanovanjska posojila se bodo dodeljevala
-	za nakup stanovanj,
-	za gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš ter
-	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
3.
Na natečaju za stanovanjska posojila lahko sodelu-
jejo:
-	borci NOV,
-	kmetje borci NOV,
-	vojaški vojni invalidi in
-	vdove padlih ali po vojni umrlih borcev NOV
4
Vsi. ki bodo sodelovali na natečaju za stanovanjsko
posojilo, morajo vlogi priložiti:
-	pogodbo o nakupu stanovanj,
-	veljavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o prigla-
sitvi prenove,
-	zemljiškoknjižni izpisek,
-	potrdila o skupnem dohodku družinskih članov v
letu 1982 in
-	mnenje Združenja borcev NOV ustrezne krajevne
skupnosti.
5.
Vloge za stanovanjska posojila s prilogami iz prejš-
nje točke naj udeleženci natečaja posredujejo Sa-
moupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Ce-
lje, Gledališka 4, preko svojih Združenj borcev NOV v
krajevnih skupnostih.
Rok za sodelovanje na natečaju traja en mesec od
njegove objave.
Nepopolnih vlog ne bo mogoče upoštevati.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CELJE
Utrinki iz zapisov
v kroniki Mozirja
1140 - So žlahtniki ple-
meniti Kaker pre-
jeli desetino v Vo-
ze niči, Braslov-
čah, Mozirju in
Gornjem gradu
1241 - Je grof Vilhelm
Henenburški z
dovoljenjem svo-
je žene in dedičev
nekaj svojih pra-
vic pri Sv. Vidu.
Sv. Rupertu in
Mozirju na prigo-
varjanje opata
Henrika za večni
blagor svoje duše
prepustil samo-
stanu benediktin-
cev v Gornjem-
gradu proti temu,
da se mu izplača
20 mark v goto-
vem in da bode
od te dobe od svo-
jih podložnikov
dobival samo en
škaf suršice, 2
škafa ovsa in dvo-
je piščet. Tudi
morajo dotični
kmetje iti z njim v
boj ter se pod\re-
či njegovi sodni
oblasti.
1247 - Je najhitreje pa-
triarh Berthold
pridobil grad Mo-
zirje. Priče pra-
vijo:
a) Friderik od Ka-
stela, posestnik
gradu Mozirje je
prepustil patriar-
hu Beitoldu Mo-
zirje, zato mu je
patriarh prepu-
stil drugo pose-
stvo na Frijavel-
skem...
1660 - Pogorel je trg in
Ž upn išče
1682 - Tega leta razsaja-
la je v trgu kuga,
vsled česar se je
krog in krog po-
stavila straža.
Opravilo po nede-
ljah in praznikih
se takrat ni obha-
jalo v cerkvi, tem-
več za župnij-
skem kozolcem
na Veismanovem
travniku, ljudje
pa so stali po trav-
niku tako daleč
vsaksebi, da sapa
ni prišla od enega
do drugega...
Le malokje poskrbijo
za to, je zapisal Aleksan-
der Videčnik v Savinj-
skih novicah, da ostanejo
dogodki v nekem kraju
ohranjeni v kronikah. Ka-
ko je to pomembno za
poznejše rodove in zgo-
dovino, ni treba niti po-
udarjati, pravi naprej.
Res so v Mozirju imeli
srečo, da se je vedno na-
šel nekdo, ki je na takšen
način bogatil kulturno
dediščino kraja. Kroniko
vodi sedaj Vlado Miklavc,
ki smo ga na straneh na-
šega tednika že spoznali.
Ob zadnjem obisku pri
njemu doma sem prepisal
teh nekaj zanimivosti iz
bogate zgodovine Mozir-
ja, privolil pa je tudi, da
bom po kroniki lahko še
kdaj pobrskal.
PP
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju:
SODELAVCA
za področje dela s strankami po hranilnih vlogah,
tekočih in žiro računih ter devizno valutnih poslih v
ekspozituri Celje II.
Pridobiti želimo sodelavca, ki izpolnjuje naslednje
pogoje:
-	dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija
in
-	do 1 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih
delih.
Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim
časom in 3 mesečnim poskusnim delom ter poteka v
dveh izmenah.
Kandidati, ki so brez delovnih izkušenj in brez izku-
šenj pri sorodnih opravilih bodo sklenili delovno
razmerje kot pripravniki.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema oddelek kadrovskih zadev Jugobanke TB
Ljubljana, Titova 32, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po
objavi.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh
po sprejemu sklepa.
. Hranilno kreditna služba
kmetijstva in gozdarstva Žalec
Hmeljarska 3, 63310 Žalec
objavlja
prosta dela in naloge
ORGANIZATORJA-INŠTRUKTORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
- da imajo višjo izobrazbo ekonomsko-organizacij-
ske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v fi-
nančni stroki
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
trimesečnim poizkusnim delom.
Delo je pretežno terenskega značaja.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovno-
sti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni od objave.
Kandidate bomo o izidu izbire pismeno obvestili v
roku 30 dni od objave.
Na podlagi sklepa delavskega sveta
Tovarne kovinskih izdelkov in
opreme »ALPOS«,
Šentjur pri Celju
z dne 21/01-1983
RAZPISUJEMO
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
POMOČNIKA DIREKTORJA ZA
PODROČJE MARKETINGA IN
FINANC
za dobo 4 let
Poleg pogojev, določenih z zakoni in družbenim
dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini
Šentjur pri Celju, mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje posebne pogoje:
-	da ima visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske
smeri
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri podob-
nih delih
-	da ima sposobnost za organiziranje in vodenje v
teamu
-	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa priporoče-
no na naslov: Tovarna kovinskih izdelkov in opreme
»ALPOS« Šentjur pri Celju, ul. Leona Dobrotinška 2
s pripisom »za razpis«.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po
končanem zbiranju prijav.
Keramična industrija
Liboje
Delavski svet TOZD KERAMIKA
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-
nostmi
-	INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
KERAMIKA
vodja TOZD
Pogoji:
-	Visoka ali višja izobrazba organizacijske, ekonom-
ske ali kemijske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih
Zbor delavcev TOZD GRAFIT
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-
nostmi
-	INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
GRAFIT
vodja TOZD
Pogoji:
-	Višja izobrazba organizacijske, kemijske ali stroj-
ne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnje-
vati še naslednje pogoje:
-	da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne po-
goje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi
ter da so moralno in politično neoporečni.
Pri izbiri kandidata se lahko upošteva 2. odstavek 29
člena družbenega dogovora o kadrovski, politiki v
občini Žalec.
Pismene prijave opremljene z ustreznimi dokazili naj
kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov
Keramična industrija Liboje, 63301 Petrovče.
Kandidati bodo imenovani za 4 leta.
O izbiri bodo udeleženci razpisa obveščeni v 8 dneh
po sprejemu sklepa.
Tudi šiljčkov ni
Greš v trgovino, bolje v papirnico ali knjigarno in vprašaš:
»Ali lahko dobim en dober šiljček?« Prodajalka se bo na-
smehnila in v zadregi odgovorila: »Nimamo. Veste, že dolgo
časa jih nimamo, približno pol leta.«
Saj se še spominjate, gre za tiste dobre kovinske šiljčke. ki
so gladko ošilili svinčnik ali barvico, ne da bi se pri tem
vsakokrat zlomila mina. No, saj veste tudi to.da svinčnike in
barvice, ki jih ponavadi kupujemo otrokom za šolske po-
trebščine, tudi niso kaj prida. Zato si človek misli: »Vsaj z
dobrim šiljčkom jim bom kos.« In, glej ga vraga, celo do-
brega šiljča nimajo. Lahko pa kupite cel kup ostalega šiljč-
kastega klumpa. Lahko si omislite cel živalski vrt, ladjice
imajo tudi, pa žogice in še marsikaj. Skratka, vabljiva krama
za otroške oči (in mamine denarnice). Zato si tudi v trgovini
ne belijo glave, če ni pravih, dobrih šiljčkov.	WE
Klepet na zimskem soncu
Si imajo tile mladi, ki so posedli sredi mesta res toliko za
povedati? So utrujeni od nakupovanja ali pa se menijo kako
bodo še izkoristili prosti čas? Vsak prostorček, tudi klopce
sredi mesta jim pridejo prav, da razpredajo misli, ki se jim
motajo v njihovih mladih glavicah. Upajmo, da so vzpodbu-
dne, če pa so tudi količkaj nagajive, pa jim v tem predpust-
nem času tudi ne zamerimo.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
Jl upjillcjjL
27. JANUAR 1983
27. JANUAR 1983

BJ M MfflIM?	NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
Jl upjillcjjL	27. JANUAR 1983
V Andražu so kuhali v dvorani
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine v An-
dražu je pripravila kuharski tečaj, ki ga je izpeljala Delavska
univerza iz Žalca. Mlada kmečka dekleta, bilo jih je 22 so se
v štirinajstih dneh naučila kar veliko. Pred pričetkom tečaja
so imeli nekaj težav, ni bilo primerne kuhinje, zato so se
odločili, da bo ta kar v dvorani Zadružnega doma. In res, s
tečajem so pričeli pred štirinajstimi dnevi in v soboto kon-
čali. Ko smo jih obiskali je vodja tečaja Branko Ocvirk,
vodja kuhinje v restavraciji Name Leveč, mladim dekletom
narekoval recepte za drobna peciva. Malo začudeno je po-
gledal, ko je opazil fotoaparat, češ, saj ni kaj slikati, pozneje
pa je v razgovoru dejal: »Naša kuhinja je kar tu v dvorani,
kar malo ovira delo, kot sem si ga pred začetkom zamislil.
Toda, nič zato. Dekleta so pridna in delo mladih kuharic je
pohvalno. V šestdesetih urahučenja so spoznale več kot sto
različnih receptov hladnih in toplih predjedi, juh in prikuh,
glavnih jedi, prilog, drobnega peciva, tort itd.« Ko smo se
nato pogovarjali še z Mijo Satler, Rozalijo Melanšek, ki je
najmlajša udeleženka tečaja, stara je 15 let, in Metko Jero-
mel, so zatrdile, da so se veliko naučile. Kuhale so že prej,
toda sedai bo na jedilniku tudi več novih in okusnejših jedi.
TONE TAVČAR
Prizor iz tečajniške kuhinje
Bodice
Človek je človeku volk, vendar samo tako
dolgo - dokler mu niso potrebne veze in
poznanstva.
Vsak je svoje sreče kovač - a kaj pomaga
ko kovaški meh gonijo na Zavodu za cene
in v poslopjih Izvršnega sveta.
Po uvedbi stabilizacije zime ne morejo
biti več tako hladne - saj vsak nov ukrep
dviguje temperaturo.
Kaj pomaga, če si svetovni prvak v plava-
nju, pa ne moreš izplavati iz gospodarske
krize.
Po zaslugi mnogih delavcev je narasla sto-
rilnost - natakarjev, miličnikov in sodni-
kov za prekrške.
Papir vse prenese, toda' ni ga dovolj
Papir vse prenese, pisana
črka ostane - to sta le dva
pogostejša reka o papirju in
črki na njem. Z »iznajdbo«
delegatskega sistema smo na
veliko začeli uporabljati pa-
pir oziroma informacije na
papirju. Po prepričanju
mnogih celo dosti preveč ta-
ko, da govorimo dostikrat
tudi o »papirjenih« delegat-
skih in drugih informacijah.
Zadnje čase zlasti naši naj-
mlajši na veliko zbirajo od-
padni papir, televizija nas ta-
korekoč dnevno opozarja o
dragocenosti papirja in nje-
govi vsestranskosti.
V časopisnih in novinar-
skih hišah se vse pogosteje
pridušamo nad rastjo cen pa-
pirja in se sprašujemo, koli-
ko časa bomo še prenesli in
si papir (za tiskanje!) sploh
še lahko privoščili. Skratka:
vse več je znamenj, da s pa-
pirjem ne kaže delati tja v tri
dni, ampak sila skrbno, ker
postaja vse bolj dragocen.
Pa si pobliže oglejmo, ka-
ko je s proizvodnjo in porabo
papirja.
Kar 40 odstotkov vse na
svetu proizvedene količine
papirja porabimo za kultur-
no-izobraževalne namene.
Pri včasih že kar potratni po-
rabi niti ne pomislimo, da je
potrebno za tono papirja kar
šest sodčkov dragocene naf-
te. Mimogrede: sodček drži
163,65 litra! Poleg nafte so
potrebne velike količine vo-
de za celulozo in papirno ka-
šo, pri čemer papirna indu-
strija tudi precej onesnažuje
okolje oziroma tekoče vode.
Zaradi varstva okolja so se
naložbe v papirno industrijo
v zadnjem desetletju celo po-
trojile.
Kljub temu, da je značil-
nost papirne industrije v
prednosti	obnavljanja
osnovne surovine, pa je vse
težje priti do cenenih vrst le-
sa oziroma celuloze. Z goz-
dovi bogate države vse bolj
skrbi izčrpavanje gozdov in
vse bolj svoja naravna goz-
dna bogastva ščitijo. To še
toliko bolj, ker so gozdnate
dežele ponavadi tudi največ-
je proizvajalke papirja.
Skandinavske dežele in
dežele v razvoju razpolagajo
z dobrimi 60 odstotki skup-
nih gozdnih bogastev na sve-
tu, vse bolj izvoz tudi omeju-
jejo, razvijajo pa vse višje
stopnje predelave. Četudi so
mnogi računali s tropskim
lesom za predelavo v papir,
ta računica vendar ni brez
problemov. To pa sta najpo-
gosteje dva: višja cena zaradi
stroškov izkoriščanja in
transporta ter manjša pri-
mernost za predelavo.
Še največ svetovnega ka-
pitala se je znašlo v gozdovih
Brazilije, torej v južni Ameri-
ki, medtem ko zelo visoko
kot proizvajalka celuloze ko-
tira Kanada.
Na lestvici največjih po-
rabnikov papirja so najvišje
še vedno Združene države
Amerike, kjer povprečno v
letu dni porabijo na prebi-
valca 289 kilogramov papir-
ja. Sledijo naslednje države:
Japonska, Zvezna republika
Nemčija in Sovjetska zveza -
kot največje porabnice pa-
pirja po količini, sicer pa so
med največjimi porabniki
papirja po prebivalcu za
ZDA še Švedi, Zahodni
Nemci, Danci, Nizozemci,
medtem ko je po porabi na
prebivalca Sovjetska zveza
na repu.
Zal nimamo podatkov o
naši porabi papirja, čeprav
na oko mislimo, da smo med
večjimi. Tisti, ki ga te stvari
bolj zanimajo, naj si sam
izračuna: papirja in kartona
proizvedemo lahko na leto
1.400.000 ton, celuloze pa
775.000 ton - oboje pod pol-
nim obratovanjem. To poč-
nemo v 32 tovarnah papirja
in kartona ter 23 tovarnah
celuloze.
UM (Iz strokovnih informa-
cij
TOZD Grafika, AERO CElje)
Mamica gre v službo ob sedmi uri, oči pa ob osmi.
Mamica se vrne z dela ob štirih popoldne, oči pa ob
petih. Vmes, med prihodom in odhodom nič krivih
mamice in očija, pa smo kar sami... Nopopolnoma
sami tudi nismo, saj smo na dvorišču... Skoda, da se
babice ali dedka ne da kupiti v trgovini. Aja. še to,
vrtec za vse tri pa je za nas predrag...
Lastovice iz vrtca Zarja na sprehodu
Toliko lepih pesmic o zimi, snežaku in snežinkah so se naši cicibani naučili v otroški!
vrtcih, pa nič. Prava zima noče in noče na spregled. Mogoče se pa samo dela, da je ne bo J(
pa muhasta tale starka Zima, zares!
Zadnjič so bile »lastovice« iz otroškega vrtca »Zarja« na sprehodu. Sonček jih je tak*
prijetno grel, da so zimi zažugali in ji postavili pogoj: Ce je do marca ne bo, ji potem sploh n
treba priti. Za kazen pa se bodo sedaj pričeli učiti pesmice o pomladi, zvončkih in o ptica*
lastovicah.
Ce bo šlo tako naprej znajo zvončki kaj kmalu prikukati iz zemlje, lastovice pa prileteti
južnih krajev.
M. A