249
Etnolog 26 (2016)
OD ^IPK K VEZEM
Razstava ^ipkaste vezi v razstavni hi{i Slovenskega 
etnografskega muzeja
Janez Bogataj
Izkaznica razstave:
Ime: ^ipkaste vezi
Vrsta: ob~asna pregledna razstava
Lokacija: Slovenski etnografski muzej
^as: junij do december 2016
Avtorica: Janja @agar v sodelovanju z Afrodito Hebar Kljun (OIDFA)
Strokovni sodelavci: Marjetka Balkovec Debevec (Slovenski {olski muzej), 
Mojca Ferle (Mestni muzej Ljubljana), Mirjam Gnezda Bogataj (Mestni muzej 
Idrija), Maja Hren Brvar (Pokrajinski muzej Maribor), Rok Klemen~i~ (Muzej @iri), 
Darko Knez (Narodni muzej Slovenije), Katja Mohori~ Bon~a (Muzej @elezniki), 
Tina Novak Pucer (Pokrajinski muzej Koper), Irena Poto~nik (Muzej kr{~anstva 
na Slovenskem), Helena Rant (Gorenjski muzej Kranj), Monika Rogelj (Gorenjski 
muzej Kranj), Sonja Kogej Rus (Slovenski etnografski muzej), Polona Sketelj 
(Slovenski etnografski muzej), Mojca [ifrer Bulovec (Lo{ki muzej [kofja Loka), 
Nena @idov (Slovenski etnografski muzej); Marija Jenko, Arijana Gad`ijev, Tanja 
Nu{a Ko~evar, Vera Se{lar Zalo`nik (Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Ljubljana), 
Jana Mr{nik (Fakulteta za dizajn, Trzin), Sonja [terman, Silva Kre{evi~ Vraz 
(Fakulteta za strojni{tvo, Maribor); Irena Benedi~i~ (^ipkarska {ola @elezniki), 
Metka Fortuna (^ipkarska {ola Idrija), Petra Novak (^ipkarska {ola @iri), Mira 
^asar (Dru{tvo klekljaric Koro{ke), Stana Frelih (Klekljarsko dru{tvo Marjetica 
Cerkno), Tanja Mlinar (Klekljarsko dru{tvo @iri); Vane Kraj{ek (Zveza tabornikov 
Slovenije), Simona Strgulc Kraj{ek (OIDFA); Sara [abjan (Rampa Lab).
Drugi sodelujo~i: Manca Ahlin, Ksenija Baraga, Metod ^re{nar, Elena Fajt, 
Afrodita Hebar Kljun, Vida Kej`ar, Tina Koder Grajsar, Jana Mr{nik, Urh Sobo~an; 
Tanja Oblak, Vladimira Berli~, Marcela Horvat, Lucija Jankovec, Mojca Ko{ir, 
Peter Movrin; ~lanice Klekljarskega dru{tva Cvetke @iri, Klekljarskega dru{tva 
Marjetica Cerkno, Dru{tva klekljaric Koro{ko; udele`enci /udele`enke projektov, 
predstavljenih na razstavi: Klekljane ro`e za brezjansko Marijo Pomagaj, Zlate 
250
Janez Bogataj
roke, Taborni{ka ~ipka, Rastline Slovenije v ~ipki, Projekt sodelovanja med 
{tudenti oblikovanja in idrijskimi klekljaricami, Elektro^IPKA.
Grafi~no oblikovanje: Eda Pavleti~
Jezikovni pregled: Vilma Kav{~ek
Prevod v angle{ki jezik: Nives Suli~ Dular
Restavriranje predmetov: Ana Motnikar, Jo`ica Mandelj Novak, Vilma Kav{~ek.
Tehni~na izvedba razstave: Silvo Lipov{ek, Ana Mesari~, Miha Zupan, 
Jure Rus; RPS d.o.o.
Interaktivne vsebine za obiskovalce, programi in delavnice za otroke 
in odrasle: Sonja Kogej Rus.
Komunikacijska slu`ba: Nina Zdravi~ Poli~, Maja Kostric Grubi{i~, Jure Rus.
Gradivo za razstavo: Slovenski etnografski muzej; drugi muzeji: Gorenjski 
muzej Kranj, Lo{ki muzej [kofja Loka, Mestni muzej Idrija, Mestni muzej Ljubljana, 
Muzej kr{~anstva na Slovenskem, Muzej @elezniki, Muzej @iri, Narodni muzej Slovenije, 
Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Maribor, Slovenski {olski muzej; {ole: 
^ipkarska {ola Idrija, ̂ ipkarska {ola @elezniki, ̂ ipkarska {ola @iri; fakultete: Oddelek 
za oblikovanje tekstilij na Naravoslovnotehni{ki fakulteti v Ljubljani, Katedra za 
oblikovanje tekstilij na Fakulteti za dizajn v Trzinu, Oddelek za tekstilne materiale 
in oblikovanje na Fakulteti za strojni{tvo Univerze v Mariboru; dru{tva: Dru{tvo 
klekljaric Koro{ke, Klekljarsko dru{tvo Cvetke @iri, Klekljarsko dru{tvo Marjetice 
Cerkno, Mednarodna organizacija za klekljano in {ivano ~ipko (OIDFA), Zveza 
tabornikov Slovenije; druge institucije in iniciative: Center za idrijsko dedi{~ino, 
Fran~i{kanski samostan Brezje, Pletiljstvo Dra`, Rampa Lab; posamezniki: Manca 
Ahlin, Ksenija Baraga, Metod ^re{nik, Afrodita Hebar Kljun, Vida Kej`ar, Tina Koder 
Grajzar, Jana Mr{nik, Urh Sobo~an; darovani predmeti Moja ~ipka: Irena Kova~, Maja 
Bizjak, Ton~ka Stanonik, Simona Strgulc Kraj{ek, Vanja Venturini, Mara Juvan~i~, 
Jo`ica Gor{i~; posojeni predmeti ̂ ipka kot spomin: dru`ina S. F., Ana Motnikar, Zarja 
Grgi~, Zlata Hribar, Danijela Ko~ila, Darija Kutin, Jelena Zabukovec.
*
Kadar danes sli{imo besedo ~ipka, najprej pomislimo na predmet. Torej na~rten 
preplet niti, ki so lahko prt, obleka ali njen del, nakit, `e nekaj ~asa tudi slika, vedno 
bolj tudi prostorski objekt ali instalacija, poslovno in protokolarno darilo in {e bi lahko 
na{teval. Razstava ̂ ipkaste vezi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju 
od junija do decembra 2016, pomeni velik miselni in strokovni korak, pravzaprav 
premik v razumevanju tega ~love{kega znanja in ustvarjalne palete. Avtorica razstave 
kustosinja dr. Janja @agar (s sodelovanjem Afrodite Hebar Kljun) je odprla novo 
poglavje pomenov ~ipkaste ustvarjalnosti. Govorimo o premiku strokovnega zanimanja 
od predmetov, njihovih tehnik in struktur, tudi tako zna~ilno lokalno in regionalno 
obremenjenih dolo~evanj, k vezem, ki jih ~ipke ustvarjajo glede na prostore, ~ase 
in ljudi. Seveda so ~ipke v teh razmerjih le eden od ~lenov. Stojijo med izdelovalci 
in lastniki ali posestniki ~ipkastih izdelkov. Z upo{tevanjem teh razmerij moramo 
251
Od ~ipk k vezem
razumevati ~ipke tudi kot vezi, torej kot komunikacije in razli~ne funkcijske zveze. ̂ e 
se najprej usmerimo k razmerjem med izdelovalci in ~ipkami, nas ne zanimajo le ~ipke 
kot take, ampak predvsem klekljanje ali neka druga tehnika, ki privede do ~ipke. Torej 
znanje in ve{~ine, ki jih obvladajo posamezniki in posameznice. Vpra{amo se, kdo 
so ti posamezniki in posameznice, ki so v sodobni dru`bi popolnoma nekaj drugega 
kot oni, ki so npr. v 18. ali 19. stoletju izdelovali ~ipke za minimalno dopolnjevanje 
dru`inskih prora~unov. Danes se udele`ujejo {tevilnih te~ajev klekljanja predstavnice 
in predstavniki najrazli~nej{ih poklicnih skupin. Posebno vpra{anje predstavlja redni 
ali dopolnilni pouk klekljanja v devetletki, saj imamo zanj tudi ustrezna slovenska 
u~benika, kar je v primerjavi z drugimi rokodelskimi panogami tako reko~ ~astna 
izjema. Drugo razmerje predstavljajo ~ipke in njihovi lastniki ali posestniki ~ipkastih 
izdelkov. Tudi v tem razmerju se nam odpirajo popolnoma novi pogledi na vezi, ki 
jih ustvarjajo ~ipke z njihovimi lastniki, seveda v povsem razli~nih ~asovnih obdobjih. 
Danes npr. je ~ipkasto ustvarjalno razmi{ljanje usmerjeno v paleto izraznih sporo~il 
in ni ve~ le del pravil obla~ilnega videza, v okvirih katerega so ~ipke ali »{pice« imele 
vlogo poudarjanja ali celo provokacije dolo~enih delov telesa. [e ve~, lahko navedemo 
drzno misel, da so prav ~ipke pomenile eno najzgodnej{ih, ~eprav nezavednih oblik 
enakopravnosti med spoloma, predvsem poudarjanja `enske spolne enakopravnosti. 
^ipkasti deli obla~il, ~ipkasto obrobljeni izrezi in ~ipkasta polnila so v bistvu odstirali 
in celo provocirali odnose med spoloma. ̂ ipke so bile tudi pojem vi{je kulturne ravni, 
domene plemi{kih, cerkvenih in drugih privilegiranih dru`benih skupin. Ob tem 
se postavlja vpra{anje, ~e tudi v sodobnosti ne predstavljajo take vloge in pomenov, 
torej kljub njihovi sicer{nji ve~ji finan~ni in dru`beni dostopnosti. Tudi raz{iritvi 
tehnolo{kih na~inov.
Pogled v prvi razstavni prostor z muzejskim gradivom (foto: Janja @agar)
252
Janez Bogataj
Razstava ^ipkaste vezi je odprla torej {tevilna vpra{anja, ki omogo~ajo 
pogled v `ivljenje s ~ipkami ~ez vse leto oz. leta. ^e nekoliko podrobneje 
pogledamo v faktografske podatke o razstavi, ugotovimo, da je bilo razstavljenih 
365 predmetov, kar je svojevrstna simbolika leta. Avtorica razstave je imela na 
voljo zbirko ~ipk v SEM, ki sodi med najve~je tovrstne zbirke pri nas. Veliko 
predmetov so prispevali tudi posamezniki, {ole, fakultete in dru{tva, nekaj ~ipk 
je bilo tudi iz drugih slovenskih muzejev. Razstava je sovpadala s 17. svetovnim 
kongresom mednarodne ~ipkarske organizacije OIDFA v Ljubljani od 24. do 26. 
junija 2016. Pravzaprav je bila eden najbolj reprezentativnih dogodkov ob tem 
kongresu. Vendar pa tej povezavi ne ka`e dajati prevelikega pomena. Seveda 
je bil kongres velika prilo`nost za popularizacijo na{ih ~ipkarskih zbirk in tudi 
strokovnih dognanj o tem podro~ju znanja. Glavni namen in cilj razstave moramo 
videti predvsem v razmislekih na{ega dojemanja, razumevanja in sprejemanja 
~ipkarskega znanja in ustvarjalnosti. K temu je avtorica privedla s trdno strukturo 
razstave in {tirimi razstavnimi poglavji, ki so vsako zase odpirala drug zorni kot 
za njihovo razumevanje, hkrati pa delovala v smislu sinteze celote. Prvo poglavje 
je predstavilo ~ipkarsko dedi{~ino, ki je »uskladi{~ena« v muzejih in muzejskih 
zbirkah ali pa sooblikuje zasebne spomine. Poglavje je navajalo k razmislekom 
o uporabi bogate dedi{~ine, vendar ne v smislu repliciranja, ampak novih 
mo`nostih za sodobna ustvarjalna iskanja. To slednje se je odli~no navezovalo 
na ~ipkaste izdelke, ki postajajo medij sodobnih iskanj in predvsem tudi sporo~il. 
Pogled v drugi razstavni prostor z izdelki zunanjih sodelavcev (foto: Janja @agar)
Drugo poglavje je bilo prikaz zgodovinskega razvoja in klekljarskih tehnik, ki so 
temelj klekljarskega znanja, hkrati pa dedi{~ina dolo~enih prostorov, kar dobiva 
253
Od ~ipk k vezem
tudi v slovenski sodobnosti dokaj razli~ne, v~asih tudi te`ko razumljene izraze 
in lokalisti~na zapiranja. Tretje poglavje je morda najbolj dosledno uveljavilo 
tudi metodolo{ko izhodi{~e etnolo{ke vede na rokodelskem in muzeolo{kem 
podro~ju, saj je predstavilo paleto sodobnih avtorskih klekljarskih iskanj. 
^ipkaste strukture niso le medij sodobnega virtualnega in {e kak{nega sveta, 
ampak predvsem tudi njegov odraz. V ~etrtem poglavju je avtorica razstave {e 
utrdila vez med razstavljenim in obiskovalci. Slednjim je omogo~ila soustvarjanje 
razstave, z novopridobljenimi ~ipkami pa je posredovala tudi njihove zgodbe, ki 
so opredmetenje osebnih in skupnih dedi{~in. Razstavo so dopolnjevale {e razne 
interaktivne vsebine za obiskovalce, programi in delavnice za otroke in odrasle, 
prodajna ponudba ~ipk in strokovna vodstva, predavanja in predstavitve. 
Kadar v Sloveniji govorimo o ~ipkah, ne moremo mimo njihovega regionalnega 
in lokalnega opredeljevanja. To je seveda posledica ozkega pogleda in lokalne 
in regionalne zaprtosti, ki ni in no~e biti sooblikovalka neke splo{ne slovenske 
razpoznavnosti. Lokalnost in regionalnost slovenskih ~ipk sta torej pogojeni le s 
kraji ali obmo~ji izdelovanja, ne pa z nekimi drugimi razlikujo~imi znaki in elementi 
razlikovanja. Zelo nas lahko veseli, da se je znanje izdelovanja npr. klekljanih ~ipk 
v zadnjih desetletjih raz{irilo na predstavnike in predstavnice razli~nih dru`benih 
in poklicnih skupin ter skoraj na vsa obmo~ja Slovenije. ^e so {e v 19. in delu 20. 
stoletja klekljali le na nekaterih geografskih obmo~jih, danes klekljane in druge 
~ipke izdelujejo po celotnem obmo~ju na{e dr`ave. To je zelo pozitivno, saj tako 
z vso upravi~enostjo govorimo o ~ipkarski ustvarjalnosti na Slovenskem, naj bo 
ta namenjena le osebnemu konji~karskemu prizadevanju ali tako ali druga~e 
ekonomsko usmerjenemu delovnemu procesu. Iz leta v leto se ustanavljajo nova 
dru{tva klekljaric in izdelovalk drugih vrst ~ipk, kar je seveda ve~ kot spodbuden 
podatek. Naj{tevil~nej{a klekljarska dru{tva so npr. danes na Koro{kem in okolici, 
kjer {e pred desetletji nih~e ni poznal te oblike ustvarjalnega prizadevanja. 
Pogled v drugi razstavni prostor z osrednjo sceno (foto: Jure Rus)
254
Janez Bogataj
Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju je bila zato veliko ve~ kot le 
spremljajo~e dejanje ob 17. svetovnem kongresu OIDFA. Veliko ve~ za Slovenijo, 
za bla`enje na{ih ve~krat ozkih pogledov in lokalnih zaprtosti, pa tudi veliko ve~ 
za svetovne razmere, saj je ponudila nove premisleke in poglede na to podro~je 
znanja in ustvarjalnosti. To se je skozi stoletja zgodovinskega razvoja spreminjalo 
ter sooblikovalo ~ase, okolja in ljudi, ki so na razli~ne na~ine spoznavali, 
razumevali in dojemali sporo~ila ter jezike ~ipkastih sporo~il. ^ipke torej niso le 
»~ipi« preteklih stoletij, ampak tudi dana{njega ~asa. 
Pogled v tretji razstavni prostor sodobnih ~ipkastih struktur (foto: Jure Rus)