Oxf.: 903:425.1 :425.3:48 Družbenoekonomski vidiki propadanja gozdov Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l.: Družbenoekonomski vidiki propada- nja gozdov. Gozdarski vestnik št. 211989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 21. Samo družbena akcija za odpravljanje vzrokov onesnaževanja okolja lahko prepreči naraščajoče propadanje gozdov in omogoči začetek procesa sanacije propadajočih gozdov. Temu se mora prilagoditi tudi gozdarstvo z intenzivnim gojen jem in varstvom gozdov ter z zmanjšanjem sečnje v neprizadetih gozdovih. Gozdarstvo potrebuje tudi gmotno pomoč vseh, ki izkoriščajo lesnopro- izvodne ali splošno koristne vloge gozdov. 1. UVOD številnim razvojnim problemom pri go- spodarjenju z gozdovi se danes izrazito pridružuje njihovo propadanje. Pravzaprav stopa kot problem celo v ospredje in zdru- žuje v sebi tudi številne razvojne probleme gospodarjenja. 2. DRUŽBENE RAZSEŽNOSTI PROBLEMA PROPADANJA GOZDOV Proces propadanja gozdov se je okrepil in razširil na vso Slovenijo. Le še 56,3% drevja je neogroženega, vendar pa le 5,9% jelke in 21,8% smreke. 13,2% gozdnega drevja je zelo ogroženega ali pa propada. Intenzivnost poškodovanosti gozdov je ozemeljsko zelo različna. Črna knjiga o propadanju gozdov (7) razvršča slovenska gozdnogospodarska območja po stopnji po- škodovanosti v štiri skupine. V skupino z najvišjo stopnjo sodijo GGO Slovenj Gra- dec, Nazarje in Kranj. Glavni vzrok za to so območni onesnaževalci, na kranjskem območju pa tudi vremenske ujme: V sku- pino z zelo visoko stopnjo poškodovanosti * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Winkler, 1.: Socioeconomic aspects of dying back of forests. Gozdarski vestnik No. 211989. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 21. Only the social action to remove the causes of environmental pollution can stop the increasing trend of the dying back of forests and turn it into the opposite direction. Forestry must adapt itself to this situation with intensive silviculture and forest protection and the reduction of cuttings in healthy forests. Forestry also needs subvention of all who have the benefit of wood production forest functions or those of general usefulness. sodijo GGO Celje, Kras, Ljubljana in Bled. Vzroki za to so po posameznih območjih različni, od območnih onesnaževalcev do bolezni, stopnja poškodovanosti je velika v predelih z velikim deležem jelke. V skupino z visoko poškodovanostjo sodijo GGO Ma8 ribar. Kočevje in Postojna. To so območja z velikim deležem občutljivih iglavcev, na mariborskem območju vplivajo tudi ob- močni onesnaževalci. V skupino z manjšo stopnjo poškodovanosti sodijo GGO Mur- ska Sobota, Novo mesto in Tolmin. To so območja z visokim deležem listavcev, ob- močnih virov onesnaževanja pa ni veliko. Ta razvrstitev gozdnogospodarskih ob- močij po stopnji poškodovanosti pa kaže le globalno podobo razmer v Sloveniji in kot vsako povprečje skriva v sebi velike ob- močne razlike. V vsakem gozdnogospodar- skem območju so močno prizadeti gozdni predeli, ki zahtevajo intenzivne posege, pa tudi gozdni predeli, ki so manj ogroženi oziroma poškodovani in so lahko jedra, s katerimi bomo v prihodnje pomagali zago- tavljati stabilno gospodarjenje z gozdovi v območju. Propadanje gozdov je posledica grobih človekovih posegov v naravo, za- radi katerih sta porušena naravno ravnote- žje in samoohranjevalni mehanizem gozda. Je tudi posledica premajhne skrbi za go- zdove in vlaganj vanje. že MARX (9) je zapisal: )) Razvoj kulture in industrije na- G. V. 2/89 49 sploh se je kazal od nekdaj za tako dejav- nega v uničevanju gozdov, da nasprotno z vsem tem, kar je napravil na drugi strani za njihovo ohranitev in produkcijo, kar izgi- ne«. Posledica tega je povečana bioekolo- ška nestabilnost gozda, zmanjšana lesna zaloga in prirastek lesa, spreminjajo se podnebne razmere in povečuje erozija. Pro- padanje gozdov v bistvu ogroža trajnost gozda in njegovih vlog, tj. stabilnost go- spodarjenja z gozdovi. Neposredno ogroža tudi našo civiliza- cijo. Zgodovinske izkušnje so nas očitno premalo naučile. CONRAD (6) je že leta 1864 dokazal, da stare kulture Egipta, Asi- rije, Babilona in drugih dežel niso propadle samo zaradi izčrpanosti kmetijskih zemljišč, temveč, da je za ta propad poleg drugih vzrokov krivo tudi uničevanje gozdov. Do- kler je bil v hribovitih predelih gozd, je bilo dovolj vode za vzdrževanje namakalnih sistemov, na katerih je temelji/o kmetijstvo teh dežel. Z izgubo (uničevanjem) gozda so ti vodni viri presahnili, namakanje je bilo onemogočeno, brez tega pa v sušnih krajih ni mogoče kmetovati. Začeli so se erozijski procesi. Hudourniki so brez ovir v doline prinesli pesek in kamenje in jih dokončno uničili. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi pri nas na velikih kraških območjih. Ta vprašanja so tudi v sodobnem svetu vse manj samo ozka strokovna vprašanja, vse bolj pa sestavni del celovitih družbenih razvojnih razmišljanj in ukrepanj. Kajti, kot je dejal W. Brandt ob prevzemu nagrade ZN Tretji svet (1985), »prerekanja ne pe- ljejo naprej, če jih izolirano vodi mo o dolgo- vih in surovinah. O hrani in odstotku rojstev. O uničenih tleh, umirajočih gozdovih in drugi neozdravljivi škodi okolja. O tem, ali naj nacionalno ali internacionalno iščemo krivce" (1 ). Ali, kot je napisal Stanovnik: ••Ekološki sistem lahko spravimo ponovno v ravnotežje le s pogojem, da tudi druge sisteme - gospodarskega, družbenega, kulturnega, vojaškega itd. - pripeljemo v ravnotežje z naravnim sistemom in v nji- hovo medsebojno ravnotežje'' (13). Značilno za taka prizadevanja je npr. tudi posvetovanje v Parizu l. 1986, na katerem so se na vabilo francoskega predsednika Mitterranda zbrali šefi držav in vlad, ministri in strokovnjaki iz več kot 60 držav in raz- 50 G. V. 2/89 pravljali o dejavnostih, ki bodo spremenile človekov odnos do narave, njenega dre- vesa in gozda. Značilna je Mitterrandova misel, da >>uničeni gozdovi danes pomenijo sušo jutri in lakoto pojutrišnjem. Tam, kjer umirajo gozdovi, izgine življenje''· Proces propadanja gozdov ima poleg splošnokoristnih (civilizacijskih) razsežnosti in splošnodružbenih posledic tudi očitne gospodarske posledice. Gre za tako re- sno družbeno vprašanje, ki mora biti opredeljeno tudi v družbenih razvojnih dokumentih, od krajevne skupnosti in or- ganizacij združenega dela do družbenopo- litičnih skupnosti. V Sloveniji smo tem vprašanjem namenili resnejšo pozornost v dolgoročnem planu SR Slovenije za obdobje 1986-2000, v dolgoročnem planu gospodarjenja z go- zdovi v Sloveniji in ustreznih srednjeročnih pianih za obdobje 1986--1990. Spreme- njeno stanje gozdov in pogojev gospodarje- nja z njimi, nova spoznanja o procesu propadanja gozdov in nalogah za sanacijo propadajočih gozdov so narekovali dopolni- tve dolgoročnih planov, ki jih pripravljamo v tem letu. Z njimi bo dana zlasti strategija sanacije propadajočih gozdov in oprede- ljena problematika virov sredstev za gozd- no proizvodnjo. Družbenoekonomske predpostavke razvoja gospodarjenja z gozdovi so se spremenile. Stopnjevano onesnaževanje okolja postaja odločilni zaviralni dejavnik pri gospodarjenju z gozdovi. Zato je od- pravljanje onesnaževanja okolja, zlasti vzrokov zanj, temeljna predpostavka, ki jo je treba izpolniti, da bi lahko smotrno in uspešno gospodarili z gozdovi. 3. GOSPODARSKE POSLEDICE PROPADANJA GOZDOV Neposredne gospodarske posledice propadanja gozdov najbolj prizadenejo gozdnogospodarske organizacije in za- sebne gozdne posestnike zaradi trajne izgube donosa lesa in prihodka od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in zaradi iz- jemno velikih izdatkov za sanacijo teh go- zdov. Sečnja in spravilo drevja v propadajočih gozdovih sta dražja, proizvodni stroški so višji, čisti donos pa manjši. Povečani pro- izvodni stroški, po nekaterih ocenah tudi do 30 %, so posledica manjše koncentracije sečnje oziroma vsakoletne sečnje slučajnih pripadkov na velikem prostoru. Manjši čisti donos pa je tudi posledica doseženih nižjih prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov zaradi njihove slabše kakovosti. Povečujejo se tudi stroški varstva gozdov in odkazova- nja gozdnega drevja za posek. Vse to zmanjšuje akumulativno sposobnost gozd- nogospodarskih organizacij in možnost, da bi same iz svojih sredstev v večjem obsegu obnavljale propadajoče gozdove. Posebno bo izpad dohodka prizadel tudi tiste kmečke gozdne posestnike, ki so dohodkovno močno odvisni od go- zda. Pri njih ne gre samo za izgubo donosa lesa, ampak tudi za izgubo možnosti za delo v svojem gozdu, kar močno ruši gospo- darsko stabilnost njihovih kmetij. Če je materialna navezanost na gozd zelo velika, bo to ogrozilo tudi obstoj kmetije. Takih posestnikov oziroma kmetij sicer ni veliko, okoli 7300, vendar imajo skupaj več kot četrtino zasebne gozdne posesti in so zlasti pomembni blagovni proizvajalci. Predvsem so to gorske kmetije, ki jih želimo in moramo ohraniti iz gospodarskih, kulturnih in ob- rambnih razlogov. Na takih kmetijah je treba začeti hitreje razvijati nekatere nove gospodarske de- javnosti. Poiskati je treba zlasti take, ki so bolj povezane (komplementarne) s kmetij- sko in gozdno proizvodnjo, in izhajati iz podmene, da morajo to biti predvsem do- polnilne dejavnosti in da zaradi njih dolgo- ročno ne sme trpeti intenzivnost kmetijske in gozdne proizvodnje. V obdobju sanacije okolja, zlasti gozdov, pa bodo take dopol- nilne dejavnosti marsikje morale prevzeti pretežni del materialnih bremen kmetij. Hkrati pa moramo pri uvajanju novih gospo- darskih dejavnosti dosledno upoštevati ekološke in energetske omejitve. Pobude za uvajanje t. i. celične proizvodnje so pri tem lahko dragocene in jih moramo hitreje uveljaviti tudi v praksi. Propadanje gozdov ima neposredno po- sledice tudi za lesnopredelovalno indu- strijo. Slovenska lesnopredelovalna indu- strija je že sedaj v veliki meri vezana na gozdne vire zunaj Slovenije, v drugih jugo- slovanskih republikah in pokrajinah ter na uvoz. Če se bo proces propadanja gozdov v Sloveniji nadaljeval s sedanjo dinamiko, se nam oblikuje črni scenarij za gospodar- stvo. V prvi fazi- trajajoči največ deset let -povečana količina lesa na trgu. Sortimen- tna struktura tega lesa bo drugačna od sedanje, več bo drobnega in manj kako- vostnega lesa. Povečana ponudba bo vo- dila v nesmotrna izrabo sortimentov, do- hodkovni učinek bo kljub povečani količini slabši. Zaradi znižanja lesne zaloge v go- zdu in negativnega vpliva onesnaženega zraka na prirastek lesa in pomlajevanje v gozdu se bo v naslednji fazi bistveno zmanj- šal možni letni posek lesa. Temu bo sledila katastrofa - ne samo gospodarska, saj gozd ne bo mogel izpolnjevati tudi splošno- koristnih vlog. Proces propadanja gozdov ima še drugo pomembno razsežnost. Ni omejen na nekaj ožjih območij, ampak postaja vse- slovenski, vsejugoslovanski in vseevropski problem. To pa pomeni, da ni mogoče reševati oziroma sanirati gozdov samo s solidarno in vzajemno pomočjo gozdarstva samega, ampak je potrebna širša družbena pomoč. Gozdarstvo se lahko prilagodi zmanjšanemu dohodku iz gozda, ne more pa samo zagotoviti sredstev za sanacijo . 4 . ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZA EMISIJSKE ŠKODE V GOZDOVIH Odgovornost za emisije in s tem pov- zročene škode v gozdovih pravno ni enotno urejena. Po zakonu o obligacijskih raz- merjih je vsak dolžan povrniti povzročeno škodo, razen če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za večjo ne- varnost za okolico pa povzročitelj odgovarja ne glede na krivdo. Zakon torej uveljavlja poleg krivdne tudi objektivno odgovornost. Načelo, da tisti, ki škodo povzroči, zanjo tudi odgovarja, ne daje zadovoljivih rešitev, kadar so viri vzrokov številni. Npr. ne samo tovarniške emisije, ampak tudi izpušni plini motornih vozil in tako dalje. Oškodovance bi lahko v takih primerih zavarovali le, če bi imeli npr. poseben sklad, v katerega bi plačevali vsi možni povzročitelji škod. Zakon o obligacijskih razmerjih tudi dolo- ča, da »Vsak lahko zahteva od drugega, da G. V. 2/89 51 odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjenja ali škode ni mo- goče preprečiti z ustreznimi ukrepi«. Posebna pravila pa veljajo, če nastane škoda pri opravljanju splošnokoristne de- javnosti. Dovoljeno obratovanje še ne po- meni dovoljeno povzročanje škode. Tudi pri dovoljenem obratovanju lahko obstaja pravna nedopustnost škode. Nastane torej odškodninska obveznost. Oškodovanec ima pravico zahtevati samo povrnitev ško- de, ki presega normalne meje. Te meje so praviloma določene z zakonskimi normami, izhajajo pa iz splošnega načela, da na območjih, ki so namenjena življenju ljudi, živali in rastlin, ne sme biti takšnih motenj okolja, ki bi lahko spravile v nevarnost obstoj, življenje in zdravje teh živih bitij. Tudi zakon o temeljih lastninsko·prav- nih razmerij določa, da mora lastnik nepre- mičnine »pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežkočajo upo- rabo drugih nepremičnin (dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake itd.) čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo«. V Sloveniji posebej ureja nekatera vpra- šanja škode v okolju tudi zakon o kmetij- skih zemljiščih. Ta zakon nalaga plačilo posebne odškodnine ne glede na pravice oškodovancev po načelih odškodninskega prava. To odškodnino mora plačati tisti, ki izpušča v zrak večje koncentracije škodlji- vih snovi, kot je to dovoljeno po predpisih o varstvu zraka, ali kako drugače povzroči onesnaženje kmetijskega zemljišča ali go- zda. Posebna odškodnina je v sorazmerju z zmanjšano kmetijsko oziroma gozdno proizvodnjo oziroma v sorazmerju z zmanj- šano vrednostjo ~kmetijskih ali gozdnih pro- izvodov. Višino odškodnine odmerja v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Če sta kmetijsko zemljišče ali gozd tako onesnažena, da mora oškodovanec na tem zemljišču opu- stiti svojo proizvodnjo, je povzročitelj one- snaževanja dolžan oškodovancu plačati od- 52 G. V. 2/89 škodnino, ki bo po izbiri oškodovanca za- doščala za: - tolikšno izboljšanje preostalega zem- ljišča, da ta ne bo prikrajšan pri svojem dohodku, - pridobitev drugega enakovrednega zemljišča. Kmetu, ki mora zaradi onesnaženja v celoti opustiti kmetijsko ali gozdno pro- izvodnjo, je povzročitelj onesnaženja dol- žan zagotoviti socialno varnost in stabil- nost. V tem primeru višino odškodnine odmerja pristojno temeljno sodišče. Na podlagi tega zakona je bila izdana tudi enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in go- zda (1986). Imamo torej bolj ali manj zadovoljive zakonske podlage za uveljavljanje od· škodnine za škodo, povzročeno v go· zdovih. Vendar jih v praksi ne uporabljamo dovolj. Konkretnih primerov odškodninskih tožb je, vsaj v Sloveniji, zelo malo. 5. NALOGE V PROCESU SANACIJE PROPADAJOČIH GOZDOV Propadanje gozdov je v marsičem še strokovna neznanka, zato je treba pospe- šiti raziskovalno delo na tem področju. To mora trdneje odgovoriti na vprašanje, kako ravnati z gozdovi ob trajajočem nega- tivnem vplivu biotskih in abiotskih dejavni- kov in kako ravnati pri sanaciji takrat in tam, kjer so škodljivi zunanji vplivi prenehali. Na proces propadanja gozdov in njihovo sanacijo moramo biti pripravljeni s prožnim gozdnogospodarskim načrtovanjem na strateški (gozdnogospodarsko območje) in taktični (gozdnogospodarska enota) ravni. Gozdnogospodarsko območje je pri tem tisti temeljni ozemeljski okvir, v katerem se moramo strokovno organizirati v borbi za sanacijo propadajočih gozdov. Propada- joče gozdove na posameznih rastiščih je treba uvrstiti v posebne gospodarske raz- rede in s tem omogočiti konkreten pristop z načrtovanjem in spremljanjem njihovega razvoja. Pri načrtovanju celotnega sistema ukrepov moramo upoštevati, da imamo opravka z bolnim gozdom. Za dosego istih učinkov morajo biti izbrani različni gozd- nogospodarski ukrepi, medsebojno uskla- jeni in dosledno izpeljani v praksi. Veliko pozornosti je treba posvetiti kakovostni diagnozi. Raje vztrajati pri istih ciljih, če stopnja poškodovanosti ni prevelika. Za prehod na cilje na nižji ravni je vedno čas. Vse to zahteva tudi spremenjen odnos do neprizadetih gozdov v območju. Ti imajo pomembno vlogo pri uresničevanju trajnosti donosov v območju. S krepitvijo teh gozdov bomo skušali obdržati tudi rav- notežje donosov. Z rastišču primerno izbiro drevesnih vrst in intenzivno nego je treba izboljše- vati vitalnost gozda. Izogibati se je treba velikopovršinskim ukrepom ali saditvi ene same drevesne vrste, ker bi s tem ustvarjali nestabilne gozdove oziroma povečevali tveganja, ki so pri monokulturah velika. Omejiti je treba sečnjo na dejansko zmogljivost gozda in jo usmeriti predvsem na hirajoče drevje. Okrepiti je treba varstveno službo in ukrepe za preprečevanje širjenja sekundar- nih škodljivcev. Naloge gozdnogospodarskih organi- zacij se v pogojih propadanja gozdov močno spreminjajo. Težišče njihove dejav- nosti se obrača v gojenje in varstvo gozdov. Obseg teh dejavnosti se bo povečal. To pa pomeni tudi prekvalifikacijo delavcev ali vsaj njihovo dopolnilno usposabljanje. Po drugi strani pa bo za izkoriščanje propada- jočih gozdov treba zaradi težjih proizvodnih pogojev več delavcev. V obdobju sanacije propadajočih gozdov bo gozdarstvo torej potrebovalo več usposobljenih delavcev. Največ teh potreb lahko pokrijemo z vklju- čevanjem kmečkih gozdnih posestnikov v delo v zasebnih in družbenih gozdovih. Gozdnogospodarske organizacije se pri pridobivanju dohodka ne bodo več mogle zanašati samo na dohodek iz gojenja in izkoriščanja gozdov - torej klasičnih go- zdarskih dejavnosti - ampak morajo upo- števati tudi širjenje svoje dejavnosti - alternativne proizvodne programe (goje- nje čebel, komercialno nabiranje in prede- lava gozdnih sadežev, kemična predelava stranskih gozdnih proizvodov, nekateri vi- diki predelave gozdnih lesnih sortimentov, pridelovanje lesa na negozdnih površinah itd.). 6. GMOTNI POGOJI ZA SANACIJO PROPADAJOČIH GOZDOV Proces sanacije propadajočih gozdov in povečane potrebe po varstvu in gojenju gozdov ter vzdrževanje splošnokoristnih funkcij gozdov so povezani z velikimi materialnimi vlaganji. Obsega potrebnih sredstev za sanacijo propadajočih gozdov če bi popolnoma ali pretežno prenehali delovati škodljivi vplivi na gozd - še ni mogoče podrobno izračunati, najbolj grobe ocene pa kažejo, da bi potrebna sredstva skoraj petindvajsetkrat presegla sedanja letna biološka vlaganja v gozdove. Načelo, da mora stroške ekološke sanacije nositi tisti, ki je škodo povzročil, je pri odprav- ljanju posledic dosedanjega škodljivega de- lovanja biotskih in abiotskih dejavnikov na okolje težko uresničljivo. Tako bo treba čimprej konkretizirati stališča in sklepe Skupščine SR Slovenije, ki o tem med drugim pravijo: ,,Pri sanaciji najtežjih ekolo- ških problemov, kjer ni drugih ekonomsko sprejemljivih možnosti, je treba vzpostaviti sistem vzajemnega solidarnostnega zdru- ževanja sredsteV<<. Gozdarstvo ne more več samo v celoti pokrivati naraščajočih reprodukcijskih potreb pri ohranjanju in krepitvi tako lesno- proizvodnih kot splošnokoristnih vlog go- zdov. V raziskovalni nalogi Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, ki smo jo izdelali l. 1987 (WINKLER in sod. 1988) po naročilu Splošnih združenj gozdarstva, le- sarstva in celuloze, papirne in papirnopre- delovalne industrije Slovenije, smo po- drobno razčlenili reprodukcijsko sposob- nost gozdarstva. Ocenili smo, da je pre- majhna, da bi lahko gozdarstvo samo zago- tavljalo vsa potrebna sredstva za reproduk- cijo, še posebej v spremenjenih pogojih gospodarjenja, ki se med drugim kažejo tudi v povečanih proizvodnih stroških in slabši strukturi gozdnih lesnih sortimentov. Podobno je stanje v lesnopredelovalni indu- striji. Tudi reprodukcijska sposobnost pre- delovalcev lesa je prešibka, da bi lahko bistveno več neposredno vlagali v razvoj gozdov. Pri iskanju dopolnilnih oziroma novih virov za vlaganje v gozdno reprodukcijo bi bilo treba: G. V. 2189 53 - zajemati sredstVa tistih dejavnosti ozi- roma organizacij združenega dela ali posa- meznikov, ki so neposredno zainteresirani za gozdno reprodukcijo in izkoriščajo lesno- proizvodne ali splošnokoristne vloge go- zdov, - zajemati nedelovne dohodke v gozdar- stvu, - spodbuditi čvrstejše dohodkovno po- vezovanje gozdarstva in predelave lesa ter drugih uporabnikov gozda in gozdnega pro- stora, - širša družbena skupnost naj tudi kot celota pomaga z gmotnimi sredstvi gozdar- stvu, naj pa olajša tudi pogoje gospodarje- nja z gozdovi. Poleg nekaterih dodatnih možnosti za financiranje gozdne reprodukcije znotraj gozdarstva (zajemanja dela rente iz za- sebnih gozdov, enakomernejša porazdeli- tev stroškov vlaganja v gozdove med vse zasebne gozdne posestnike) smo predla- gali tudi nove zavezance in nove vire sred- stev za financiranje gozdne reprodukcije in splošnokoristnih vlog gozdov: V financiranje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest je treba vključiti tudi druge dejavnosti, ki uporabljajo gozdne ceste, zlasti kmetijstvo, lovstvo in turizem. Za del stroškov gradnje in vzdrževanja gozdnih cest (del, ki je splošnega pomena) morajo gozdnogospodarske organizacije dobiti tudi nadomestilo i4 sredstev, ki se združujejo za lokalne javne ceste oziroma biti opro- ščene plačila tega prispevka. Uporabnike gozdov s posebnim name- nom je treba za vezati, da poleg odškodnine zaradi omejitev pri izkoriščanju gozdov no- sijo tudi del stroškov vzdrževanja teh go- zdov, zlasti dodatne stroške za ohranjanje in krepitev splošnokoristnih vlog teh go- zdov. Gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo svoj dohodek tudi z izkoriščanjem sploš- nokoristnih vlog gozdov, morajo prispe- vati tudi za njihovo reprodukcijo: - v območjih, ki so turistično zanimiva, je treba izločiti del zbrane turistične takse za gojenje in varstvo gozdov, - z zakonom naj bi gozdnogospodar- ske organizacije oprostili plačila sploš- nega vodnega prispevka, - z zakonom naj se elektrogospodar- 54 G. V. 2189 stvo obveže za plačilo prispevka za gozdno reprodukcijo iz tistega dela do- hodka, ki ga ustvarijo hidroelektrarne, s prispevkom za gozdno reprodukcijo je treba zajeti tiste občane, ki gozdne sadeže nabirajo v komercialne namene. Gozdarstvu bi morali odstopiti tudi sred- stva odškodnine za spremembo na- membnosti gozdov, ki jih sedaj dobivajo kmetijske zemljiške skupnosti. Gozdnogospodarskim organizacijam bi morali olajšati pogoje gospodarjenja tudi z znižanjem stopnje davka na dohodek temeljnih organizacij. Davčne olajšave pa bi morali uvesti tudi za vse tiste dejavnosti, ki v gozdove vlagajo. Predlagani novi viri oziroma zavezanci za plačilo prispevkov za gozdno reproduk- cijo bi omogočili širjenje kroga soodgo- vornih za ohranitev in razvoj gozdov in vseh njihovih vlog ter tudi enakomernejšo porazdelitev materialnih obveznosti. Ma- terialni učinki predlaganih rešitev bi bili znatni in bi predstavljali letno okoli 5-6% vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (sedanja letna vlaganja v gozdove so ok. 18% vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov). Uvedba splošnega prispevka za sploš~ nokoristne vloge gozdov in za sanacijo posledic njihovega propadanja bi pome- nila, da vsi delovni ljudje, ki izkoriščajo splošnokoristne vloge gozdov, prispevajo k pokrivanju specifičnih (dodatnih) stroškov vzdrževanja teh vlog. Te so zaradi propada- nja gozdov, ki je posledica škodljivega de- lovanja najrazličnejših biotskih in abiotskih dejavnikov, še posebej ogrožene. Ali so v sedanjih družbenih okoliščinah prizadevanja za uvedbo tega prispevka stvarna? Ali je osveščenost ljudi tako viso- ka, da se že v celoti zavedajo pomena gozdov in njihovih splošnokoristnih vlog ter nujnosti hitre sanacije propadajočih go- zdov? Raziskave javnega mnenja kažejo na sorazmerno naglo krepitev zaskrbljenosti za stanje našega okolja in med njimi tudi zaskrbljenosti zaradi propadanja gozdov. Na vprašanje, ali vas v življenjskem in delovnem okolju moti oziroma ogroža pro- padanje gozdov, so anketiranci odgovorili: Zaskrbljenost zaradi propadanja gozdov Toni Memoti,a Me problem Tome Ogroža Leto v mojem ne moti ne tako zelo me Ne vem okolju hudo moti 1986 22,1 15,9 29,3 23,7 6,6 2,3 1987 15,4 5,4 15,1 43,8 18,6 1,7 Opomba: Pri letu 1986 vsota odstotkov ni 1 OO zaradi zaokroževanja. Vir: S ... IM 1987 Premik v javnem mnenju je torej očiten, stopnja osveščenosti ljudi se izrazito pove- čuje. Zato je treba nadaljevati z intenzivno obveščevalno in propagandno dejavnostjo, s seznanjanjem ljudi z vzroki in posledicami škodljivih vplivov na gozd. Tako dozorevajo tudi pogoji, da z združenimi sredstvi vseh delovnih ljudi Slovenije zagotovimo čim hi- trejšo sanacijo propadajočih gozdov. Potrebna letna sredstva so odvisna od konkretnega programa sanacije in od ča­ sovnega obdobja, v katerem bi sanacijo opravili. V primeru petnajstletnega obdobja bi potrebovali sredstva v višini ca. 0,2% družbenega proizvoda Slovenije oziroma 0,65% čistih letnih osebnih dohodkov de- lavcev v združenem delu Slovenije. 7. SKLEP Katastrofo, ki nam preti z uničenjem go- zdov, lahko preprečimo samo z odločno družbeno akcijo za odpravljanje vzrokov onesnaževanja okolja in drugih negativnih vplivov na gozdove. Samo pod tem pogo- jem je mogoče začeti z učinkovito sanacijo propadajočih gozdov. Novim razmeram pa se je treba prilago- diti tudi z intenzivnim gojenjem in varstvom gozdov in zmanjšanjem sečnje drevja v neprizadetih gozdovih, gozdnogospodar- ske organizacije pa morajo z alternativnimi proizvodnimi programi zagotoviti delavcem socialno varnost. V procesu sanacije propadajočih gozdov bo gozdarstvu potrebna gmotna pomoč vseh, ki izkoriščajo lesnopredelovalne ali splošnokoristne vloge naših gozdov. SOCIOECONOMIC ASPECTS OF THE DYING BACK OF FORESTS Summary The process of the dying back of forests has gained in strength and spread to the whole Slovene territory so that only 56.3% of forest trees are stili unaffected. The intensity of forest tree damage varies according to the territory. Forests in forest enterprises of Slovenj Gradec, Nazarje and Kranj are utmost affected. Due to a quick process of the dying back of forests, socioe- conomic principles of the forest management development in Slovenia have recently changed to a great extent. The process of the dying back of forests has besides the general social dimensions and conse- quences also evident economic consequences. The direct economic consequences of the dying back of forests affect most severely forest enter- prises and the owners of private forests because of a permanent loss of timber yield and the income from the saJe of forest timber assortments and great expenses for the improvement of the condition in affected forests. The dying back of forests has indirect economic influences on the wood processing industry (a reduced supply of timber forest assortments of high quality), which is already strongly dependent on forestry primary material outside Slovenia. The responsibility as regards the compensation for the damage caused by emissions has been legally regulated and it found its most explicit expression in the law on obligation relationships. As regards forests and agricultural areas, it has been specified in the law on agricultural areas, which provides damages for the detriment caused in agricultural or forest production. Damages should be paid by those who em it greater concen- tration of harmful substances than it is permitted by the regulations on air protection into the air or who cause the pollution of agricultural areas or forests in any other way. The dying back of forests is stili the unknown for profesionals. Consequently, the research work in this sphere should be intensified. It should provide the answer how to deal with forests under the conditions of a permanent negative influence of biotic and abiotic factors, how to improve the present condition of forests, especially there where there are no harmful external influences anymore. An effective process of improving the G. V. 2189 55 present condition of forests can only be possible by the simultaneous engaging of the whole society in removing the causes of environmental pollution and other negative influences upan fo- rests. The social climate as well is more and more in favour of these trends. Great concern of people about the condition of the environment and also about the dying back of forests has been increas- ing year after year. A survey of the Slovene public opinion in 1987 showed that already 62% of the people questioned said they felt imperilled or even strongly imperilled by the dying back of forests. ln order to stop the process of the dying back of forests and to improve the present situa- tion, flexible forest managing planning on the level of forest enterprise regions and units should be prepared. The new situation should meet with intensive silviculture and the reduction in cuttings in unattacked forests and with alternative product- ion plans, which would provide social security for workers. ln the process of improving the present situa- tion, forestry needs subvention of all who take benefit from wood production or from generally beneficial forest functions. A special research project (WINKLER and his staff 1988) suggested several new sources and persons liable to finance forest reproduction and the introduction of a general subscription to relieve the necrotic pro- cess of forests and enable the exercising of generally beneficiat forest functions. VIRI 1. Brandt, W., Organizirana blaznost, Ljubljana 1986 2. Cigoj, S., Pravica do prijaznega okolja, Ljub- ljana 1978 3. Cigoj, S., Odškodninsko pravo Jugoslavije, Ljubljana 1972 4. Cigoj, S., Odškodninsko pravo okolja v jugo- slovanskem pravu, Ljubljana 1981 5. Cigoj, S., Teorija obligacij, Ljubljana 1981 6. Con rad, J., Liebig's Ansicht uber die Boden- erschopfung, Jena 1864 7. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljub- ljana 1987 8. Geografsko proučevanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dela št. 2, Ljubljana 1986 9. Marx, K., Kapital, 2. zv., Cankarjeva založ- ba, Ljubljana 1987 10. Mlinšek, D., Mednarodna konferenca o drevesu in o gozdu, Gozd. V. 44 (1986), št. 2 11. Peklenik, J., Strojna industrija in njen pri- spevek k razvoju ruralnega območja in življa v Sloveniji, v zborniku: Oblikovanje problemov in osrednji problemi v gozdarstvu v Sloveniji, Ljub- ljana 1985, s. 63-70 12. Slovensko javno mnenje 1987, l-jubljana 1987 13. Stanovnik, J., Mednarodni gospodarski si- stem, Ljubljana 1982 14. Strojin, T., Uvod v pravo okolja, Ljubljana 1987 15. Tratnik, M., Lesno gospodarstvo v odvisno- sti od gozda, v zborniku: Stabilnost gozda v Sloveniji, Ljubljana 1985, s. 166-172 16. Winkler, l. in sod., Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, Ljubljana 1 988 17. Zakon o temeljih lastninskopravnih razme- rij, Ur. list SFRJ, št. 6-88/80 18. Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 29/78 in št. 39-398/85 19. Zakon o kmetijskih zemljiščih, Ur. list SRS, št. 1-5/79 20. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 18-870/ 85 21. Enotna metodologija za ugotavljanje vred- nosti kmetijskega zemljišča in gozda, Ur. list SRS, št. 10-534/87 Najprej bo veliko slabega lesa, sledila bo katastrofa ... Ali smo takšen scenarij sposobni spremeniti? 56 G. V. 2189 1 ~·