AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB
NO. 4r,
CLEVELAND, OHIO. MONDAY MORNING, FEBRUARY 25TH 1935
LETO XXXVII. — VOL. XXXVII.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
Iz Kirkland Lake, Ontario, poročajo, da tamojšnji zlati rudniki še precej dobro obratujejo. Večinoma so tam Slovenci zapo-sljeni. Delo je pa naporno. Rojaki so si tam ustanovili tudi neodvisno Slovensko Kanadsko Podporno Društvo, ki dobro napreduje. Mesečni asesment znaša $2.00, za kar plačuje društvo $1.00 dnevne podpore, operacije in nekaj posmrtnine. V naselbini je pred kratkim umrl rojak Nick Dragulič, ki je bil star šele 30 let. Doma je bil iz vasi Pe-rudina, občina Vinice, Bela Krajina. V naselbini je bil zelo priljubljen kot je pričal njegov veličastni pogreb.
V	Tere Haute, Indiana, je preminul rojak Frank Žagar, star 54 let in doma od Nove Sušice pri št. Petru na Notranjskem. Podlegel je vodenici. V Ameriki je bival nad 25 let. Tu ne zapušča nikogar, v starem kraju pa dva brata.
V	West Newton, Pa., je preminula rojakinja Marija Bre-celj, rojena Vozelj, stara 67 let in doma s Sv. Gore pri Zagorju. V Ameriki je bivala 45 let, in zapušča tu moža in osem odraslih otrok.
Jugoslovanski izseljeniški komisar Mr. Slavoj Trošt, ki se je pred kratkim vrnil iz obiska v domovini, je bil te dni v New Yorku okraden za najboljše obleke in nekaj dragocenosti, ki jih je prinesel iz Jugoslavije.
V	Calumet, Michigan, je preminul rojak John Kocjan, star 63 let in doma iz Črnomlja. Tu je živel do malega 50 let in zapušča ženo, tri sinove in hčer. Med rojaki je bil poznan kot izvrsten lovec.
Mary Bodich, M i 1 w a u k e,e Wis., je dobila žalostno vest, da je v Štorjah pri škocjanu umrl njen oče Janez Andrejčič, v starosti 76 let. V Ameriki zapušča dve hčeri.
Komunistična republika j)$|er $p0f me(| Kanadske Petorke so £ pay.$ y pjy^ Sestor^ rojeni zamor-na Kitajskem uničena 1	r	r	—---1 ocinnnnn	r	j---------- Af 1
Ningtu, 23. februarja. Voja-
sednikom in senatno zbornico
vredne nad $100,000
Windsor, Ontario, 23. februarja. Mr. in Mrs. Oliva Dionne sta najela posebnega odvetnika,! ki naj jima postavnim potom iz-februarja.1 Posljuje kontrolo nad njih slav-
resnem sporu kabinetom
s
ski družini v Afriki
New Orleans, La., 23-. febru-! arja. Dr. Edward Schumann je na konvenciji ginekologov v tem mestu sporočil, da je pred krat-Direktor javne- kim neka zamorska mati v Afri-
Med Nemčijo in Rusijo se je začelo silno tekmovanje
London, 23. februarja. Nem-
ške čete redne kitajske vlade so' končno uničile rdečo republiko komunistov v osrčju Kitajske.!
Kitajski komunisti so ustanovili Washington, 23. februarja.j posljuje kontrolo nad njih slav- Cleveland.—
svoje republiko v letu 1929 v j Med predsednikom Rooseveltom' nimi petorkami. Petorke imajo 8'a blagostanja v kabinetu župa- ki porodila šestorčke. Vsi otro- čija bi rada nadkrilila Rusijo in osrčju Kitajske. Proti tej repu-1 in senatno zbornico je prišlo do! sedaj v bankah nad $100,000, »a Davisa, se je preteklo soboto ci so bili še pri dobrem zdravju Rusija tekmuje, da nadkrili j kliki se je borila redna armada ostrega nasprotja, ko je senatna' toda niti starši niti petorke sa- odpovedal svojemu uradu. To je na osmi dan po rojstvu, dasi ni- Nemčijo. Nemčija kot Rusija bi kitajske republike in včeraj je 'zbornica vrnila odseku predsed- me se ne smejo pritakniti tega velik političen dogodek, ki kaže, so imeli na razpolago nobenih bila rada pripoznana kot prva in bila komunistična vlada popol-jnikov predlog, da se dovoli $4,- denarja, dokler ne bodo stare 18 da je nastal oster spor v republic modernih zdravniških pripomoč- večja sila. Usoda obeh bo po-noma uničena. Prebivalci v on-j 880,000,000 za javna dela, da do-,tet. Vlada je postavila pet varu- kanski stranki radi Davisa. Pri- kov. Dr. Schumann je pokazal znana šele, ko pride med Franci-dotnih krajih pripovedujejo, da! bi 3,500,000 brezposelnih delo.;hov za petorke. Starši zahteva- čakuje se, da bo še nekaj drugih tudi fotografijo šestorčkov, ka- jo in Anglijo do absolutnega spo-so komunisti tekom enega leta | Senatna zbornica ni pri volji do-1 jo sedaj, da se jim dovoli vsaj: direktorjev zapustilo Da vi sa.tero mu je poslal neki misijonar razuma glede odnošajev v Evro-
dali pomoriti oseb.
nad en milijon I voliti te svote. Kakor hitro je1 del svote, ki je shranjena v ban-, Poglavitni vzrok, da je Ingalls iz Afrike. Končno je doktor še pi. Tozadevna pogajanja se še
Industrije se organizirajo, da uničijo delavsko postavo
Washington, 23. februarja. V soboto je senator Wagner iz New Yorka vložil v senatni zbornici svoj predlog, glasom katerega se bodo poravnali delavski spori v korist delavcev. Predlog je ustvaril mnogo šundra, zlasti v trenutku, ko se kongres pripravlja, da popolnoma preobrne določila raznih NRA pravilnikov. Senator Wagner je že tekom lanskega zasedanja vložil enak predlog, toda ni prišel na vrsto, ker se senatorji niso ogrevali zanj in zlasti, ker dotični predlog enoglasno napadajo ameriške industrije, katerim je Wagner-jev predlog trn v peti. Glasom Wagner jevega predloga bi morale nemudoma zginiti vse kom-panijske unije in bi bile priznane le one unije, pri katerih delavci sami odločujejo brez pritiska in vpliva kompanij. Vsi delavski spori bi se obravnavali pred vladnim delavskim odbo-
! kak predlog vrnjen odseku, po-^ah, da lahko skrbijo za ostalih	resigniral je, ker župan Davis pristavil, da so šestorčki na de- vedno vršijo. Računa se, da'ko
meni to, da se o njem ne bo več Pet bratov in sester družine. Mr.	neče kupiti nove zdravniške veti dan umrli, ker v Afriki ni bodo ta pogajanja enkrat gotova
razpravljalo, in v tem slučaju in Mrs- Dionne trdita, da sta bi-	opreme za mestno bolnišnico, da- dr. Dafoe-a, ki bi skrbel za nje. zna priti do več ali manj stalne-pomeni to, da brezposelni ne bo- \la Prisiljena podpisati gotove ^ je absolutno potrebna. Davis
do dobili dela, kot je predlagal 1;'stine, ker jim je sicer vlada	je dosedaj dotični denar porabil
Roosevelt. Kaj se bo sedaj zgo- grozila, da bo odpovedala vsako	za plačevanje svojih*bprod. Redilo nihče ne ve. Mogoče je, da! podporo. | signacija Ingallsa pomeni tudi,
bo senat dovolil manjšo svoto, j	-0--da se bodo skoro gotovo oglasili
mogoče se bo nadaljeval sedanji;	Q |) 11 U b 11 j 6 d&	^^ ™eStni manager in direk"
sistem relifa ali pa bo nastal po-polen kaos. Pričakuje se, da se bo predsednik v kratkem obrnil i na ameriške državljane potom ladia in bo razodel težave, v katerih se nahaja radi nastopa senatne zbornice. On je šel do skrajnosti-, da reši ljudi relifa in jim preskrbi delo. Nadaljno odgovornost nosi kongres sam.
-o-
Čevljar v Ameriki slavi Mussolinija Poplar Bluff, Mo., 23. febru-
Nemčija ne dobi več , kajzerja
Muenchen, Bavarska, 24. februarja. Diktator Nemčije,. ^ . , .. a j i u Tj-4-i • . , » . ' l>an Davis najbolj boji. Adolph Hitler, je imel včeraj tuj	___ ___
pomemben govor, tekom katere- i A . .. , . , , ga se je izjavil, da Nemčija ne! Avstrijski kancler V bo nikdar več dobila kajzerja. i govorih s Francijo "Norci, ki mislijo, da se vrne nekdajni režim," je dejal Hitler, "naj si zapomnijo, da kar je
Hauplmann dobil prvo zmago pri višji sodniji
kot republikanec kandidiral pro- T	R j 23 februarja>
a Davisu. Bu.rton je mnogo bolj ,->„ „ ,	,■•,.,,
...	. .... . Bruno Hauptmann, ki je bi ob-
prilj ubij en pri republikancih kot	, , '	T. ,
-pv . m j . . , . sojen nji smrt radi umora Lmd-je Davis. Te dni enkrat se pri-;, , , , . , , .. . , •	, „ \ : lergh otroka, je dobil prvo zma
cakuje naznanila, da ]e Burton	•• ' . .
trn s svnum nvumnm i-iq -umi/
! kandidat, in tega se sedanji žu
tor postav, Harold Burton, ki bo!
go s svojim prizivom na višjo ; sodni jo. Slednja je razsodila, da mora država New Jersey plačati ; za tisk zapisnika prvotne ob-j ravnave, kar velja najmanj $6,-1000.00. Poroča se tudi, da so se
ga miru v Evropi, ker bodo z raznim pogodbami rešene vse zapletene evropske zadeve. Pričakuje se, da bo Nemčija končno zmagala, ker je angleška pri vo-jlji podeliti Nemčiji vse pravice I evropske velesile, dočim ob istem i času Anglija ne želi, da bi tudi : Rusija postala enako močna. ! Rusija je zahtevala v Londonu, da so tudi njeni zastopniki po-| vabljeni na konferenco, kadar se gre za usodo vzhodne Evrope, toda Anglija je to rusko povabilo odklonila. Kot znano je Nemčija naredila ti^di tajno pogodbo s Poljsko, in je ta pogodba v pr-
arja. Charles Giambellica, čev-1 enkrat bilo, ne bo nikdar več mo-
Ijar v tem mestu, je imel posestvo v Italiji, katero bi rad prodal. Posestvo je bilo prodano, toda denar se ni smel poslati iz Italije v Ameriko, ker to prepo-
goče." Hitler je dospel v Mona-kovo, da praznuje 15-letnico dogodka, ko je prvič proglasil nemške fašistovske. nauke v neki kleti neke gostilne. Ogromna mest-
in pravi, da je denar na potu.
rom pod pogojem, da delavci vi	-o-
katerikoli tovarni z večino izbe-1 Mr. Ogrin na delil rejo zastopnike, ki bi potem za-J Državni poslanec Joseph J. stopali vse delavce v tovarni,) Ogrin je pretekli teden vložil v kjer je nastal spor med delavci državni postavodaji predlog, gla-in delodajalci. Predlog senator- som katerega, če bo sprejet, bo ja Wagnerja je bil odobren od j dobila država Ohio nadaljnih
veduje laška postava. Charlie se j na hiša je bila natlačeno polna je obrnil na Mussolinija. Vče- fanatičnih nacijev, ki so svoje-raj je Charlie dobil pismo od dik-'mu, voditelju silno pritrjevali, tatorja, v katerem ga pozdravlja "Mi vsi delamo za mir," je nadaljeval Hitler tekom svojega govora, "toda ne za mir, da bi pri tem trpela naša čast. Pri-
Zapuščeni otroci so zažgali pohištvo
Chicago, 23. februarja. Osem malih otrok, ki so ostali sami potem ko je njih mati umrla in se je nahajal oče v ječi, je prišlo danes pod mestno varstvo. Otroke je pa zeblo in so zažgali pohištvo, da so se greli. Mati je včeraj umrla na porodu devetega otroka, dočim je bil oče odpeljan v ječo radi tatvine.
-o-
Euclid Foundry Co.
Včeraj se je vršilo letno zborovanje prve slovenske tovarne v Ameriki, The Euclid Foundry Co. Izvoljeni so bili sledeči direktorji: Louis Delisimunovič, F. M. Jakšič, Ciril Jančar, John Jančar, Jos. Kozely, Leo Kuph-lan, Jos. Pograjc, M. Pograjc, John Princ Sr., John Princ Jr., Andy Sadar, Jos. Sadar, Vine Salmič, Loute Somrak in John Vidmar.
Verižne trgovine
Državni poslanec Zablotny demokrat iz Clevelanda, je vložil predlog v državni postavoda-ji, da se obdavči verižne trgovine v Ohio. Kompanija, ki ima 75 ali več trgovin v državi, bi moralo plačati $350.00 izrednega davka na leto od vsake trgo-\ i ne.
American Federation of Labor, toda lastniki ameriških industrij mu silovito nasprotujejo. Predlog Wagnerja sicer ne sili lastnike tovaren, da bi morali vpeljati v svojih tovarnah samo unijsko delo, pač pa daje delavcem absolutno svobodno pravico, da se organizirajo kot sami želijo brez vsakega kompanijskega pritiska.
-o-
Protest voznikov
Zveza prevažalcev pohištva v Clevelandu je protestirala pri okrajni relifni organizaciji, ker slednja dovoljuje onim prevažal-cem, ki so na relifu, da selijo pohištvo relifnih družin. Oni prevažalci, ki niso na relifu, bi morali dobiti delo. Prevažalci na relifu navadno selijo tudi druge stvari kot relifno blago in zahtevajo posebno plačo, dočim so redni prevažalci brez dela.
Ustreljen bandit
Policija iz 4. precinkta je danes zjutraj ustrelila roparja Walter Blackmore, ko je ropal trgovino na 1725 E. 55th St. Blackome je bil že trikrat prej I obsojen radi ropa, toda vedno J pomiloščen. Sedaj je mrtev. Star je bil šele 23 let.
Zadušnica
V torek, 26. februarja se bo v cerkvi sv. Vida ob 7. uri brala sv. maša zadušnica za pokojno Mary Komin ob priliki tretje obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
* Država Montana je s posebno postavo legalizirala gemblanje.
$10,000,000 v davkih na nepremičnine. Predlog se pa tiče samo oseb, ki imajo večje premoženje. Mr. Ogrin je vložil svoj predlog iz vzroka, ker bo država zgubila skoro gotovo najmanj $10,000,000 na leto na prodajnem davku, ker bodo odpravili prodajni davek na meso in gro-cerijo. Mr. Ogrin nam nadalje sporoča, da je senatna zbornica sprejela predlog, ki odpravlja davek na žganje, in Mr. Ogrin sedaj debatira v poslanski zbor-niči, da stori isto, toda le pod pogojem, če bo senatna zbornica odpravila prodajni davek na meso in grocerijo.
Slovesen sprejem
Nad vse veličasten je bil sprejem, katerega so priredili včeraj župljani fare sv. Vida prvemu župniku in ustanovitelju prve slovenske župnije v državi Ohio, monsignorju, Father Hribarju. Pozdravili so ga župnijski starine, mnogo onih, katere je Rt. Rev. Hribar poročil, katere je krstil. Nad 500 oseb se je zbralo pri slavnostnem banketu v cerkveni dvorani. Stoloravnatelj je bil mestni sodnik Mr. Frank J. Lausche. Zbrana je bila skoro vsa slovenska duhovščina. Bil je v resnici slovesen in pomemben večer.
Zadušnica
Za pokojno Karolino Klančar se bo v sredo, 27. februarja ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida brala sv. maša zadušnica ob priliki pete obletnice smrti ranjke. Prijatelji so vljudno vabljeni.
pravi jeni smo za vsako sodelovanje, toda če nas svet ne razume, tedaj smo pripravljeni zanesti se sami na sebe. Neomajno zaupanje v nemški narod je bila moju edina inspiracija v dnevih, ko je Nemčija ležala na tleh ponižana, ko je triumfiral materializem in ko je prevladoval mamon. če se je zbralo pet Nemcev, so ustanovili pet strank. To je danes minulo. Nemčija ima eno samo stranko, eno samo moč in voljo: da ostane zedinjena in se bori za svojo svobodo do skrajnosti."
Paris, 23. februarja. Včeraj j zagovorniki Hauptmanna, ki so[vi vrsti naperjena proti Rusiji, so se začeli med francoskim zu-|se ostro sprli med seboj, zopetMoskve se poroča, da je vče-nanjim ministrom Lavalom in ! pobotali. Jutri nameravajo itj; iaJ obiskala ruskega vojnega mimed avstrijskim kanclerjem va-j zagovorniki pred najvišjo sodni-1nistra Vorošilova delegacija mla-žni dogovori, katerim namen je j jo, od katere bodo zahtevali no-ldih komunistov. Napram njim preprečiti v bodoče, da bi bila Ivo obravnavo in sicer na podla- je Vorošilov izjavil, da visi-Avstrija za žogo ostalim naro- i gi trditve, da se je prva sdnija v dom Evrope. Pogovori bodo tra- več slučajih zmotila. Prihodnji
četrtek bodo imeli vsi bivši zagovorniki Hauptmanna nadaljno konferenco, da se dogovorijo o korakih, katere podvzamejo pri najvišji sodniji. Poroča se
jali več dni. Medtem pa namerava francoska vlada deportira-ti vse one socialiste, katere je včeraj aretirala in ki niso francoski državljani, ker so povzro-
riških ulicah.
čili ostre nemire in poboje na pa-j tudi, da je bil Hauptmann silno
v skrbeh, ker so se njegovi porotniki medsebojno sprli. Včeraj je obiskala Hauptmanna njegova žena Ana in sicer prvič, odkar je bil prepeljan v državne zapore. Hauptmann ji je sporočil, da ga skrbi prepir med zago-\orniki. Mrs. Hauptmann je pozneje govorila z zagovorniki in izjavila, da so se pomirili.
Angleški princ ne želi vi-sokodonečih naslovov
"Budapest, 23. februarja. Angleški prestolonaslednik mrzi visoko doneče naslove. Ko je včeraj ob 3. zjutraj odhajal iz nekega kabareta so ga gostje pozdravljali z izrazom: "vaše kraljevo veličanstvo!" Princ je ne-voljno odvrnil, da je že sit teh praznih naslovov in izjavil napram madžarskim plemenita-šem, da je on kot angleški pre-
Nerednosti pri HOLC
Iz Washingtona so dospeli v Cleveland posebni vladni uradniki, ki so vpeljali preiskavo pri lokalnem HOLC uradu. Kon-gresman Martin L. Sweeney je nedavno tega trdil, da se vršijo v elevelandskem HOLC uradu
velike nerednosti, toda 'dokazati' Hauptmann se izvrstno počuti v ni mogel ničesar, ko so od njega j zaporih, zadovoljen je s postrež-zahtevali, da pride z dokazi na j bo in prepričan, da ne bo šel na dan. Da se naredi konec enakim | električni stol. Njegovi ženi je govoricam, bo vlada sama pose- \ dovoljeno enkrat na teden ga ob-gla vmes in preiskovala poslova- iskati, toda otroka ne sme pri-! nje HOLC urada, kateremu na-!peljati s seboj.
čeljuje Wm. Kennedy. Kongres-	—,-0-
man Sweeney je nadalje trdil,	ygj za MjUerja
da je dobilo tisoče lastnikov hiš!
posojilo, dasi živijo v dobrih! Te dni so imeli demokratski
| jo grozeči vojni oblaki v Evropi. "Nekatere buržujske sile v Evropi nas ogrožajo in bi rade začele vojno z nami, toda mi se jih • ne bojimo." Rusko časopisje tudi poroča, da Nemčija komaj čaka, da bi Japonci napadli Ruse, ker bi v tem slučaju skupna polj-sko-nemška armada udarila na Rusijo.
-o-
800 trgovskih pomočnikov na štrajku v N. Y.
New York, 23. februarja. 800 pomočnikov v 300 verižnih trgovinah James Butler Grocery Co., je včeraj odšlo na štrajk. Kot se je izjavil predsednik unije trgovskih pomočnikov bodo najbrž v kratkem zaštrajkali vsi pomočniki v vseh verižnih trgovinah v New Yorku.
premoženjskih razmerah in ne bi potrebovali posojila. Ko so Sweeneya vprašali, kdo so ti tisoči, ni mogel povedati nobenega imena. Ker je kongresman Sweeney v kongresu nekaj trdil, česar ni mogel dokazati, mu je bila vzeta beseda po predsedniku zbornice.
Zahvala
Dne 21. febr. smo spremili k
stolonaslednik ravno tak človek j večnemu počitku 4-letnega sin-kot vsakdo drugi.	kota Vincenta Zimška, katerega
-o--oče je predsednik S. N. Doma v
Nova postava	Maple Heights. V imenu delni-
Državna zbornica v Columbu- čarjev izrekam očetu naše soža-su je sprejela postavo, ki prepo-:lje. — Fred M. Filips, tajnik S.
veduje, da bi bila mož in žena istočasno zaposljena v kakem državnem uradu.
Za kulturni vrt
Seja Collinwodskega okrožja za Jugoslovanski kul. vrt se vrši danes zvečer v cerkvenih prostorih. Pridite vsi!
* Univerzitetni dijaki na Kubi so včeraj zaštrajkali v protest proti predsedniku Mendietta.
N. Doma.
Pilsener Brewing Co.
Do nemirov je prišlo pri pivovarni The Pilsener Brewing Co. Sicer ni bil napovedan štrajk, pač pa sta se sprli dve uniji pri pivovarni. Ena pripada k American Federation of Labor, druga pa ne. Odtod prepir.
* Egipčani so že 3,000 let prsd Kristom razdelili dan na 24 ur.
vardni načelniki in načelnice v I Clevelandu skupaj sestanek in volitve, da se izjavijo, katerih izmed treh demokratskih kandidatov za župana jim je najbolj po volji. Navzočih je bilo 77 demokratskih voditeljev. Ko so bile glasovnice oddane in preštete se je dognalo, da je 73 demokrat-j skih vardnih voditeljev glasovalo za bivšega župana Ray T. Mil-lerja, štirje za Joseph Artel-na in noben za Joseph Gormana. Navzoči demokratski voditelji so izjavili, da sta oba, Artl in Gorman, sposobna in poštena moža, toda prednost ima Miller, ker je najbolj sposoben izvojevati zmago v jeseni.
Dobrodelna kampanja
škof Schrembs je odredil, da se začne z dnem 10. maja pobirati prostovoljne darove za katoliške dobrodelne zavode, škof pričakuje, da bo 100,000 posameznikov darovalo od $200,000 do $250,000 za številne katoliške dobrodelne zavode, ki so v stiskah.
Ustrahovali 250 ljudi
V	noči med soboto in nedeljo se je zbralo v nekem starem hlevu v bižini mesta Coshocton, Ohio, kakih 250 ljudi, ki so ha-zardirali ali pa zrli na borbo med
! petelini. Okoli 3. ure zjutraj pa vstopijo v. hlev štirje banditi z revolverji in puškami v rokah. Ustrahovali so vse h 250 oseb, katere so nagnali v kot hleva, nakar sta začela dva ropati vsakega posameznika, dočim sta druga dVa bandita stražila s puškami. Banditi so nabrali pri ljudeh skoro $10,000, poleg tega so pa odnesli mnogo zlatnine. Skoro sleherni je imel s seboj večjo svoto denarja, ker so vsi prišli v namenu, da gemblajo, Ko so bili banditi gotovi z ropom, so zaklenili ljudi v hlev in se odpeljali.
Izpuščena imena
V	zahvali za pokojno Mary Mikulič je stranka izpustila imena Mary Kožar in Pavel Sintič, katerih vsak je daroval po 50c.
Kulturni vrt
Okrožje Jugoslovanskega kulturnega vrta ima v torek, 26. febr. zadnjo sejo pred prireditvijo. Vsi zastopniki so prošeni, da so gotovo navzoči. — Tajnik.
2.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 25TH, 1935
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto (5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Z« Cleveland, po raznažalcih: celo !<>to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
6UBSCRIPTIOIN RATES: O. 8. »Jid Canada $5.50 per year; Cleveland by mall $7.00 per year D. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mall $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 8 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office •t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 47, Moil., Feb. 25, 1935
Italija-novodobna šiba božja
da tej mladini vcepimo te dragocene zaklade v njih srca, da bo ta mladina še poznejši generaciji lahko priča našega delovanja za ohranitev slovenskih narodnih tradicij.
Vse res nekako izgleda, da se je ideja teh slavčkov in njihovih zborov šele sedaj pričela. Pa temu ni tako. Gospodu Semetu dajem vse priznanje za njegov trud. Ima skušnje, je dober in nadarjen voditelj, kakor tudi sposoben pevovodja. Narod mu je lahko hvaležen za to delo. Da se je pa ideja sprožila za te mla-oinske zbore, pa gre priznanje našemu slavčku, g. Anton Šub-Iju. Ko sva bila na potovanju pred tremi leti, Mr. A. Grdina in jaz, sva se ustavila v N e w Yorku. In ta naš odlični pevec nama je predstavil svoj mladinski pevski zbor. V resnici sva bila oba vsa iz sebe nad takim presenetljivim uspehom. Nato nama je Tone šubelj povedal, da pride v Cleveland in bo tudi tukaj organiziral tak zbor. Jako hvaležna sva mu bila za to. Ako hočemo biti pošteni, moramo tudi priznati, da je bil ravno naš odlični pevec, šubelj tisti, ki je prvi ponesel našo melodijo od New Youka pa do sončne Kalifornije in je tako ameriški narod prepričal, v kako velikem cbsegu je naš narod bogat s svojo pesmijo. Zato še enkrat ponovim, da ideja je Šubljeva in mu izrekam vse priznanje za to njegovo težko delo. Za delo, katerega je šubelj izvršil zadnje leto v slovenski metropoli Cleve-landu, ni bilo častno od naroda, ki mu v resnici ni privošči niti skorje kruha. Toda Tone ni omagal, dokončal je svoje započeto
Na grških Dodekaneških otokih, ki pripadajo Italiji, ali, bolje rečeno: ki jih je Italija "ukradla Grški, vlada prav tako neznosno stanje, kakršnemu so izpostavljeni naši bratje v Julijski Krajini. Italija prakticira na teh otokih prav tako teroristične metode kakor v Julijski Krajini.
Italija je uničila in zatrla tukaj vsa politična in kulturna prava podjarmljenih Grkov, pa tudi najosnovnejša ljudska prava je reducirala na minimum. Uničila je grško šolstvo in preko 100,000 Grkov, ki prebivajo na teh otokih, kateri se smatrajo kot stebri divne, stare grške kulture in civilizacije, nima svojih osnovnih niti srednjih šol . . . Prav tako so jim zabranjene vse organizacije, a mesto njihovih lastnih se jim vsiljuje fašistične organizacije. Grki na Dodeka-nezu so ekonomsko popolnoma upropaščeni. Oni, ki ne zna italijansko, ne more dobiti koncesije niti za obrt, niti za trgovino. Italija forsira izseljevanje Grkov s teh otokov in tako jih je res že nad 40,000 pobegnilo iz tega pekla. Obenem pa fašistična Italija favorizira na vse mogoče načine italijansko naseljevanje. Tako so bile že ustanovljene cele italijanske vasi. Fašizem je z neznosnimi davki popolnoma uničil domačo industrijo, zlasti ribarstvo in pridobivanje gob iz morja. Kapitani ribiških ladij morajo polagati celo izpit iz italijanskega jezika! Dodekanežani ne smejo niti vršiti kratke morske plovbe med otoki, ker je to rezervirano za italijanske paroplovne družbe. Zakon o pogozdovanju, katerega je uvedla Italija, uničuje siromašne Grke, ki ne smejo izseka-vati grmovja po svojih poljih, da bi jih tako pripravili za ob-1 ^elo. Ako bi mi enkrat opustili delovanje.	| tisto našo veliko napako sebič-
Vsa prodaja sadja je v rokah Italijanov. Pridelovanje: nost drug napram drugemu in vina je zabranjeno vsakemu, ki nima diplome od neke itali-1upoštevali: ljubi svojega bliž-janske univerze. In na otokih ima tako diplomo samo en; njega kakor samega sebe, bi Italijan.	i storili jako velik korak naprej v
Tu so samo nekateri momenti iz krvave kronike Grkov : našem narodnem delovanju. Tona dodekaneških otokih, ki ječe pod peto italijanskega škor-da ker se pa, vedno zaslužne ose-nja. Kakor ni mogoče v nekaj vrstah opisati vsega onega!be ignorira, prezira in zaničuje, gorja, kateremu so izpostavljeni Slovenci in Hrvati v Julij- ki v resnici delajo za obstoj na-•ski Krajini, tako ni mogoče prikazati v kratkem članku tra-Ujh narodnih tradicij, imamo pa gedijo Grkov na Dodekanezih. In vse to se godi od strani zato polemike med seboj, ki so Italije zavestno in z edinim ciljem pred očmi: popolnoma imm bolj v škodo nego v korist, uničiti grški karakter otokov, kar vrši Italija z najbrutal-nejšimi in najogabnejšimi sredstvi.
Toda grško ljudstvo na Dodekaneških otokih ni tako potrpežljivo in strpno kakor so naši bratje v Julijski krajini, in zdaj se je tam pričel očiten upor proti italijanskim oblastim. Italijanske oblasti so proglasile preki sod nad vso skupino otočja.
Prebivalstvo otokov Kalimna in Lera je v javnem uporu proti italijanskim oblastim. Uporno ljudstvo teh otokov je zdaj popolnoma odrezano od zunanjega sveta. Ob straneh jih čuvajo italijanske bojne ladje in zdaj se doznava, da je na potu na otoke že italijanska pehota. Doslej je italijansko vojaštvo polovilo že veliko število grških upornikov in vsak dan se vrše boji med skupinami prebivalstva, ki je zapustilo svoje domove ter strelja iz zasede na vojaštvo, ter italijanskim vojaštvom. Obupna borba grškega prebivalstva z laškimi raznarodovalci se nadaljuje.
Diplomatski zastopniki raznih držav v Atenah, ki so prejeli službena poročila svojih konzulatov na dodekaneških otokih, potrjujejo, da je zavzel upor grškega prebivalstva obliko splošne revoke proti italijanskim oblastim. Uporniško gibanje se je razširilo tudi na razne manjše otoke. Prebivalstvo je povsod odreklo pokorščino Italijanom in seglo v samoobrambi po orožju. Po vsem otočju se vrše krvave borbe.
Otočje je blokirano od italijanskih bojnih ladij, tako da je vsak dostop na otoke nemogoč. Italijanske čete nastopajo proti upornikom z vso odločnostjo. V skalnatih taboriščih jih obstreljujejo ne samo s topovi, marveč tudi iz letal ter mečejo nanje bombe s strupenimi plini.
Vidimo torej, da je izpostavljeno grozi in nesreči vsako ljudstvo, ki pride v stik s temi zahrbtnimi, bojazljivimi, samo napram brezmočnim "junaškimi" bestijami, žalostnimi izrodki rimske volkulje!
-o--
saj poje naša mladina samo v cerkvi. Pa ni res, mladina se poleg nabožnih pesmi uči tudi narodne pesmi, seveda take, ki so v resnici za srce nedolžnega otroka.
Res, naporno je delo šolskih sester, zato pa, ako se hočemo odkritosrčno izraziti, jim moramo dati častno pohvalo, posebno še tem, ki so med nami v tej naši novi domovini. Ne sramujmo se, ako smo sinovi in hčere našega slovenskega in katoliškega naroda. Nikdar ne smemo dopustiti, da bi se naše ustanove sramotile in zaničevale, pa naj bodo katoliške, posvetne ali druge. Vse, kar smo prinesli seboj preko širokega morja, so naše svetinje in čuvajmo jih, ker so to naša načela.
Ni bi moj namen, da bi tukaj žalil katerega prepričanje. Napisal sem to kot katoličan in sem ponosen na to, da sem. Odgovarjal ne bom nikomur. — Pozdrav !
John Dolčič. ---o-
Prireditev za kulturni vrt
pridemo na prireditev. Pust- ie bila italijanskim vojakom
na nedelja bo; vsak se rad malo razveseli in potem tudi zavrti in tega bo v izobilju v nedeljo S. marca. Zabave na koše, zato pridite rojaki iz naselbine kot tudi iz drugih naselbin kakor: iz Newburga, Collinwooda, Euclida in West Parka. Povdar-jamo: nikomur ne bo žal, a žal pa utegne biti temu, ki bi morda ne prišel. Torej, petje, igra ter "Minstrel Show," poleg tega pa še več drugih stvari. A
prosta pot v naše kraje in še dalje v notranjost Slovenije.
Italijani so po svojem prihodu nabili po hišnih vogalih lepake, kjer je stalo zapisano, da so prišli odrešit slovenski narod izpod avstrijskega jarma. Ali njihov jarem je še stokrat slabši, kot je bil prvi.
V Kanalu so zgradili veliko cementno tovarno. Avtobus vozi od postaje sv. Lucije do Idrije dvakrat na dan. Nekdanji
zvečer pa ples, in to vse za 35 običaji izginjajo in se pojavlja-
ali 50 centov.
Jože Grdina, zastopnik vojnih veteranov.
Spomini na Tolminske kraje
Odkritosrčno priznanje onim, katerim gre
Girard, O. — Dolgo časa že nice narodu, kaj je prav in kaj zasledujem delovanje naših mla- ni prav. Ta mož je vsem dobro
Velikokrat se pogovarjam z možmi tega ali drugega prepričanja, in vsak je tega mnenja, da če je kdo zaslužil spomenik za narodno delo v tej deželi, je to gotovo naš narodni mož g. Anton Grdina. Čast Vam, g. Grdina ! Vršite svoje delo naprej. Narod vas potrebuje.
Končno bom spregovoril par besed glede naših čč. šolskih sester. čast Rev. Matiji Jagru, ki je napisal članek "Da se ne pozabi." Resnica je, da naš katoliški živel j ceni vse premalo snmaritansko delo čč. šolskih sester. Koliko še žrtvujejo te, da vzgoje našo mladino! O tem imam sam izkušnje iz mojih mladostnih let. Pred 80 leti sem se nahajal v šolskem zavodu, v Marijanišču, v Ljubljani. V šoli so nas učile šolske sestre, ki so mi še danes v spominu. Kakih 300 nas je bilo učenčkov. In te šolske sestre so nas vedno in vedno opominjale, da ne smemo nikdar pozabiti lepih lastnosti raših pradedov in svojih staršev. Vedno so za nas skrbele, da je bilo vse v redu. Res smo bili včasih malo poredni, pa vendar so znale s svojimi blagodejnimi nasveti vse urediti, da smo bili vedno vsi kot ena družina.
V nedeljo 3. marca se nudi občinstvu, ki ljubi izredno zabavo, poseben užitek, ko bo Okrožje jugoslovanskega vrta na St. Clair ju priredilo poseben program, bo program, kakršnih se sreča v naših dvoranah le ?nalo. Prireditev se vrši v S. N. D. pod pokroviteljem St. Clairskih društev, ki se zanimajo in delajo z vso paro za uresničenje ideje, da se postavi v ta vrt in sicer že jeseni, spomenik pionirju ameriških Slovencev škofu Irenej Friderik Baragi. Za to, torej, je predvsem ta prireditev. Kaj in kakšen bo ta program? Izredno bogat, ver se prične v nedeljo popoldne ob 2:30. Najprvo bo nastopila naša šolska mladina pod vodstvom č. g. Rev. M. Jagra, potem nastopijo stari pevci, ki imajo še danes najboljša grla za to. Ti stari pevci ali "okl-tajmarji" so se organizirali v pevski zbor, pod vodstvom Rev. Jagra, ter bodo ob tej priliki zapeli nekaj pesmi, katerih še nikdar slišali niste. Skratka, ti pevci bodo dali nekaj na program, kar se ne sliši vsak dan. Zatorej vsi, ki ljubite lepo petje, pridite v nedeljo v S. N. D. Pa tudi smeha bo na koše. In zakaj na koše? To pa zato, ker bo igrana igra "Mož v košu." Ali ste že slišali kaj takega ? Gotovo ne, zato pa pridite in se prepričajte, kako bo dekle neslo fanta v košu, ker se je pripetila ta nesreča, da ko jo je šel klicat, pa se je malo vlegel in zasnal, Da pa punca zakrije to stvar, ga je ja-drno spravila v kcš, potem na vrhu pa slame, da bi gospodinja mislila, da nosi slamo iz postelje na zrak. Pa se ti pripeti nesreča, ki nikoli ne počiva, da se ravno v veži udre dno pii košu in vpričc vseh se znajde fant n? t'eh. Kaj vse se je vršilo potem, bo najbolje, da pridete pogledat. Stvar je res prav prednustna, in ker je takrat ravno pustna nedelja, je stvar kct nalašč. Ta bi\rka je v treh dejanjih, ter je kot že rečeno, zelo zanimiva. Uprizori jo podružnica št. 25 SŽZ. [Pa to še ni vse, še nekaj bo in to je "Minstrel Show." Tega bedo pa vprizorili naši sosedje
jo bolj moderni. V Cerknu so ustanovili razna društva, med njimi tudi sokolsko društvo.
Tako sem tudi jaz nekoliko j opisala preteklost naše sončne Primorske. Pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine, listu pa želim obilno naročnikov.
Ana Bubnič, 15301 Oakdale -o-
njegovi naravi pripravili za praktično življenje. Znali so dvigniti mladino v svojih zavodih do take višine čistosti, kot je ni nobena šola 16 in 17 stoletja dosegla." (O lajanju omenjeni zgodovinar ne ve ničesar cmeniti).
Ali bi mi g. urednik "E" mogli imenovati kje kako tako napredno ustanovo, ki bi sličila jezuitskemu redu? Dozdaj je vsaj jaz še ne poznam. In stavim, da tudi vi ne! Ali veste, da je samo v letu 1556 in 1557 umrlo pri strežbi kužnih bolnikov 1190 jezuitov (očetov in bratov) ? Imenujte nekaj takih požrtvovalnih iz reda rdečih naprednjakov! Bodite prepričani, da bodo od katoličanov želi ne krilatice "lajanja," pač pa Spoštovanje.
Po vsem svetu naletimo nanje kot temeljite izobražence, ki vodijo visoke šole, znanstvenike svetovnega slovesa. Najdemo jih med gobavci, ko svoje življenje žrtvujejo za druge v misijonih itd. Gotovo je uredniku Enakopravnosti poznan jezuit, Father Odenbach, ki je ži-
i ... .	. . 0 . „ „ ,	vel v Clevelandu in ga je ves
je Sv. Vid. Prekrasna je idrij-: nski Domovini 8 m 9. februar-	yes moderni svet, pe-
ska dolina, ki se pričenja pri J*, sem videl v Enakopravnosti: ^ ^	najučenejših as-
mnotii Trlriia k ipr i a fieti vn i i dlie 9. tebl'Uai'la to, kar sem	tlt .
mestu ianja, Kjei je usti siavni	,	tronomov. Njegove razprave so
srebrni rudnik, ter se konča i Postavrl za naslov temu članku.;	a{. vg. svetovni č M
pri soški dolini. Očarljiv je Sicer: vsak po svoje^ a izrazi, j ^ gamo katoHški Ali bo pogled na to dolino in na lepo | ^ se jih poslužuje Enakoprav- ^^ ^^^ Enakopravnosti
trdil, da je Father Odenbach morda lajal v zvezde in da je ves svet z zanimanjem sledil njegovemu "lajanju?"
Ko sem omenil besedo misi-ioni, vem, da se boste, pomilovalno nasmejali, ker ta beseda "omikanemu" človeku ničesar ne pomeni.
Prezreti pa ne morete, če ni
Cleveland, O.—Ker se tako lepo vrstijo dopisi iz okolice Tolmina, naj se tudi priobči nekaj, kar se je dogajalo v času pred vojno in po vojni. Moja rojstna hiša se nahaja ob šumeči Idrijci in lepi državni cesti, to je vas Stopnik, fara Št.
Viška gora, kamor spada šest Na članek "Da iztepemo različnh vasi. Cerkveni patron | prah," ki je bil priobčen vAme-
M. T., Cleveland, Ohio:
"Jezuitsko lajanje"
tolminsko okolico. Nehote mi|nost> so dokaz prostaškega na misli hitijo tja v rojstni kraj in | tolcevanja, ki ni vredno inteli-na lepo sončno Goriško. Hribi,; gentriega človeka. Sodite tako ki se tam dvigajo, se mi zdijoiali tako> .l'az vidim v omenje-kakor velikani, ki so toliko let Inem članku- kl §'a -ie prinesla kljubovali požrešnemu pohlepu i Ameriška Domovina v omenje-italijanskem po naših lepih tol-1ltih dlieh- doslednost, ki bi jo minskih pokrajinah. Idrijska ! svetoval tudi katoliškim naroč-
dolina je glede zime jako mila. Marca meseca se posadi že ves krompir, aprila meseca je bilo pa že vse spomladansko delo končano. Poleti smo delale ženske na polju, v prostem času in kadar je bilo bolj mrzlo, smo pa pridno izdelovale čipke, tiste znane idrijske "ročne čipke, s katerimi smo nekoliko zaslužile. Take čipke so bile že razstavljene v mestnem avditoriju v Clevelandu.
Ko sem bila stara 12 let, se je pričela svetovna vojna. V spominu mi je še vedno dan 26. julija 1914, ko je bila ukazana mobilizacija vojaštva. Drugi dan je bil kaj strašen, ko so se morali možje ločiti od ljubljene žene, malih otročičev, očeta in matere, mladenič od svoje iz-voljenke itd. ter iti na bojno
nikom Enakopravnosti, ki logično ne sme imeti prostora v hiši katoličana.
Namen tega spisa ie, da ovr-	v, , , . , ,
,	, ,	.	vase človekoljubje le gola r-ra-
zem trditve, na katere se opira	, , , .,., ,.
. , ,. ' „	mazonska iraza, karititativne-pisec omenjenih krilatic v E. . . , .	. . .,. 0
,. <( A ... ^ .	ga dela, ki ga vrse jezuiti. Salo vrsti: Ameriška Domovina ,	, •	i
., , . . „	mo statistika reda jezuitov 1. tapet, do jezuitsko laie. ,	. ,
11923 pove, da so omenjenega lc-
Naš slovenski jezik bogati z {a vzdrževaii: 10 zavodov za novimi izrazi, ki pa "E" ne de- J gobavce> oskrbovali 8,000 gola jo časti. Doslej smo bili na-. ljavcev drugih bolnišnic 41 z tajeni izrazov: "jezuitsko zavi- i0,839'bolniki, 107 sirotišč z 11,
janje," toda sčasoma smo obogateli, da se izražamo: "jezuitsko lajanje."
Kolikor mi je znano, vodijo 00. jezuiti v Clevelandu John Carroll univerzo. Ali bi mi mogli gospodje pri Enakopravnosti povedati, v kateri sobi se
?
432 sirotami, 133 lekarn itd. To je samo drobec izi dela jezuitov. Čitajte pisma, ki jih pošiljajo v domovino slovenski jezuiti-iviisijonarji. Našli boste drugačne nazore o njih delu. Spoštovanje in ugled, ki jim ga je jemala gotova klika ljudi, pri
poučuje dijake "lajanja"? Ka-1 resnem čioveku nima drugega, teri jezuit poučuje? Ce tega kot pomOvalen nasmeh. Kajti ne morejo povedati, bom sma-| dejanja s0, ki govore. Fraze
polje. Nihče ni vedel, če se 8e|tra1' da mora blti šola "laja,1-lV\ prepustimo z "lajanjem" vred
kdaj vrne ali jemlje za vselej "astanjena v een-?e"em »redni- napredniakom z "Enakoprav-
slovo.	'	JStvu hsta Enakopravnost. Ali nostjo na 5elu>
rji i •	, . , . ste g. urednik "E" hodili k je- _
Tudi moj brat je vze slovo * . ,	J
J	1 zuitiftn v šolo/
od staršev in sester ter odšel na |'
Ce bi hotel biti zloben, bi se
bojno polje na Rusko, odkoder , .	. ,.	. ...
•	...	, . tudi jaz posluzil, ali pa urednik
se ni vec vrnil in ga pokriva; . .	,. . , , , ,
A. D., izraza, ki ni duhovit, kot
hladna gališka zemlja.	,, .. •	,
J	vas ni: pri E napredno mu-
Dne 23. maja 1915 je Italija kajo PardoT1) sai se gibljemo napovedala vojno Avstro-Ogr-, v živalskem svetu: če pes }aja> ski in nje zaveznikom. Takrat sem videla begune, ki so morali
ZA DOBER PKIiMOG IN POSTREŽBO POKLIČITE
L. R. Miller Fuel Ine.
1007 E. 61st St. %
ENdicott 1032
bežati iz obmejnih mest pred krutim Italijanom. Bili so star-čkič žene, otroci, dekleta. Vsak je nosil seboj nekaj prtljage, poganjal pred seboj živino, potiskal voziček ali kar je mogel
naglici vzeti seboj z rodne j ko bodo
^ jTSMrS.to verjamete al' pa ne
Skrbele so za nas, kot bi bile nn-! Newburzani, ki tako vneto de-še matere. In ko smo zapustili j lujejo za kulturni vrt. Ta ta-šolo, smo se poslovili od njih s,kezvani "Minstrel Show" bo za solznimi očmi, ker smo bili pre-'našo naselbino nekaj posebne-
dinskih zborov. V resnici da de- poznani Anton Grdina ki je "bil IpriČani' kak° °bil° dobrega soiga u,cIi nekaj novega. Zato Jo, katerega vršijo naši pevovod-; prvi, ki je napisal jako zanimiv i !St°"le Za naS'	|Sl',Val)i vse' da >'™leJ0 ,in S1 t0
je na polju naše glasbene kul-;članek v tem listu.' Kako čuti1 " * -•	- - , izadevo ogledajo. Torej kot raz-
najmanj v list, ker ljudje ne
lajamo in ne mukamo, pač pa Član unije omivalcev oken jo le govorimo. Vem pa, kam ta nekje bral, kako v Ameriki hj-krilatica cika. V knjigi knjig, iro zidajo hiše. V nekem mestu sv. pismu je beseda: kakor so, so namreč zjutraj začeli kopati mene (Kristusa) zaničevali, ta-j temelj za hišo, zvečer so pa žo tudi vas! In red Ig- vrgli prvega pijanca iz te hiše, nacija Lojola ima usodo zaniče- j kjer se je nastanil saliui. vanja, kot redko katera usta- Tako je tudi ta omivalec oken
grude.
Mnogi pa so kljub veliki nevarnosti pred topovi, kroglami, ■ nova v zgodovini. Nam je do- prišel na lot, kjer so pravkar s bombami, vojnimi letali in dru- \KliX< da je v 1Tjej duh Onega, konji kopali klet za novo hivšo.
čigar ime nosi družba. Le ig- Seboj je imel dolgo lestvo. Obr-
gim orožjem, rajši živeli doma, kakor pa da bi se podali v tje neznane kraje. Le kadar so dobili ukaz, da se morajo odstraniti, so s težkim srcem zapustili domačo grudo. To je dokaz,, kako naš slovenski narod ljubi svoj rojstni kraj.
noranti ali pa ateistični fanatiki se obregujejo ob jezuite. Pošteni načelni nasprotniki jih pa spoštujejo. Dejstvo: pred leti, ko se je v našem mestu zidala John Carroll univerza, so sko-ro več zanjo prispevali j ud je
i.e se do polirja in ga vpraša: "Ali sem prišel prezgodaj?" "Ne vem, kaj bi pa radi?" "Ogna sem prišel omivat pri novi hiši."
A
Pred sodnika je bil ponovno
,	i-------------- -- ...... Grmenje topov je bilo straš- 'j,, protestantje, kot pa katoliki. I pripeljan star grešnik, ki doma
ture, je vse hvale vredno, poseb- j duševno, ko se iz naših malčkov, ^ilftlkiSinsklTori. Res £ » .Pro*ran\ b° Zf!° ^	"iva^feLt^	T^^T ^H"* ^ Ved"° izku8n* * odlik"
no še, ker vršijo svoje narodno1 tukaj rojenih razlega iz niih I kI « čč šolske se t na ™ C Popoidan m pa	(11 T m okolici, smo	Itaka vseučilišči - Protestant in ga je dala žena večkrat na
delo v tej naši novi domovini. nedo žnHc A vi ' ^ ^Zdmi t no 5* ^ je «am0 85c in 5°C'	L t PriCak«vali dneva, ko	Koerner daje v svoji zgodovini "univerzo," da malo študira po-
Da sem zapisal te prve vrsti- p, ,„ d vnTn^Z nI J n Vn T!,rav da ne bo niko" bo. ukaza110 tudi nam zapustiti	pedagogike (1. 1857) jezuitom ! stave dobrega zakonskega mo-
- zrA^zz f;: zr;;;'' t T, ? r £ -Krt	z^^^f^^r^z ^ r^r^ir................. -
In dolžnost naša je, za glasbo. Večkrat se shsi: ja, naš Podprimo jo s toni, da'vrmli na svojo domove. Tedaj vzgajali, ampak vsakega so po -asen in odločen odgovor.
lilo
ki se ne ustrašijo povedati res- pradedov.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 25TH, 1035

KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. Maya
"Med kristjani je navada, da si pri poroki ženin In nevesta podata prstane, kakršen je tale, in da nanj dasta zapisati svoje ime in dan poroke."
"In tisto tamle je, praviš, taka stvar?"
"Da."
"Toda na čem pa spoznaš, da je mrtvec Francoz? Saj bi bil lahko tudi Anglež ali pa Nemec!"
"Besede, ki so vrezane v prstan, so francoske."
"Pa kljub temu ni treba, da je mož Francoz. Lahko da je pstan ukraden!"
"To utegne biti! Ampak — poglej njegovo srajco tule! Take srajce nosijo le Evropejci."
"Hm—! Naj bo—. Pa kdo bi ga bil umoril?"
"Sled kaže, da so trije jezdili po wadiju. Tale mrtvi Francoz je bil vsekakor eden izmed njih. Njegova dva tovariša sta ga napadla in umorila. Poglej tule pesek,! Ves razkopan je in—."
Iznenaden sem umolknil. Nekaj korakov v stran sem v pesku opazil široko krvavo sled, vlekla se je povprek čez wadi in izginila med pečinami.
Pripravil sem puško za strel in stopil za sledjo. Morilca sta se utegnila kje za skalami skrivati.
Nisem priše ldaleč, ko se je dvignil izza pečevja mrhar in sfrfotal v zrak.
Med kamenjem je ležala kamela. Mrtva je bila, široka rana ji je zevala v prsih.
Halef je pomilovalno sklenil roke:
"O o o o—! Sivkasta tuareš-ka hedžinka—! In ti morilci, ti j lopovi, te pasje duše^-ubili so jo!".....
le se je dogodek pojasnil.
Pa shranil sem časopise in tudi prstan sem si nataknil— prav kot bi vedel, da bom te stvari kedaj še rabil—ter se s Halefom vrnil k umorjenemu Francozu. Mrharji so nekaj časa plavali nad njegovim truplom, pa se kmalu spustili k hedžinki.
"In kaj misliš sedaj storiti, gospod?" je vprašal Halef.
"Pokopala ga bova, kaj pa hočeva druga?"
"Kam? V pesek?—
"Ne. Nimava lopat. Položila ga bova tamle med skale in obložila s kamenjem. Vsaj ropa-rice ne bodo mogle do njegovega trupla."
Halef je nekaj časa molčal,
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Marc
2.—Comrades, SNPJ, ples v zgornji dvorani S. N. Doma.
2.—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. priredi maškeradno veselico.
2.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi plesno veselico v spodnji in zgornji dvorani v Sach-senheim dvorani na 7001 Den-ison Ave.
2.—Društvo Srca Marije št. Ill KSKJ, Barberton, O., pri-
MAJ
4.—Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N.
JULIJ
2. nedeljo v mesecu—piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevih farmah.
14.—Slovensko pevsko društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
17.—Izlet društva sv. Jožefa KSKJ v Maple Gardens.
21. — Piknik samostojnega pevskega zbora Zarja na Mo-čilnikarjevi farmi.
28.—Pevsko društvo Soča, piknik na Močilnikarjevi farmi.
28.—Pevsko društvo Slove-
Doma.
4.—Spades Club, ples v Slo- nija slavi 15-letnico na cerkve-venskem Delavskem Domu na!"ih prostorih v Maple Gardens.
rani društva Domovina na 14.
cesti, Barberton, O.
, ,	2.—Ej Fiesta Club, ples v
gledal neznanca pa spet mene, slovenskem Delavskem Domu
Waterloo Rd.
4.—Chi	Sigma Kappa klub priredi ples v avditoriju sv. Kristine na Bliss Rd.
5.—Društvo	sv. Helene št. 193 KSKJ praznuje 10-l_etnico svojega obstanka v Slovenskem
redi maškeradno veselico v dvo- Domu na Holmes Ave.
5.—Slovensko pevsko in podporno društvo Zvon priredi pomladanski koncert v S. N. Do-
ter končno dejal:
"In— ti res misliš, da je ta človek džaur?"
na Waterloo Rd.
3.—Waterloo Grove, W. C.,
XT. ,v	^ maškeradni ples v Slovenskem
N! dzaur, Halef! Kristjan Delavskem Domu fta Waterloo
Rd.
3.—Okrožje Jug. Kult. Klub prireditev v S. N. Domu.
3.—Dvor Baraga št. 1317
je!'
"Morebiti pa se motiš, gospod! Prav tako je lahko tudi, da je pravoveren musliman!
.f"
'No-
'Položiva ga tako, da bo tu-
Dovoli, (je dejal obotavljaje C0F ^^ zanimiv0 plesn0 se) da te nečesa prosim!" ^^ y Knausovi dvoranL
3. — Jugoslovanski kulturni
, v	, . „ , vrt, prireditev v avditoriju S. N.
di v grobu se gledal proti Mek- n ki!»	|Uoma.
Mohamedani pokopavajo namreč svoje rajne z obrazom obrnjene proti svetemu mestu Mekki. Halefova verska gorečnost je bila nepopustljiva,!
Nasmehnil sem se mu ter dejal :
"Prav! Pa bo obenem vsaj tudi proti Jeruzalemu gledal, kjer je živel in trpel njegov Odrešenik.
Torej začniva!"
mu na 80. cesti.
5.—Slovensko pevsko društvo Cvet priredi koncert v S. D. Dvorani na Prince Ave.
5.—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ proslavi 25-letnico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
AVGUST
4.—Pevsko društvo Jadran, piknik na Stuškovi farmi.
4.—Društvo Tabor št. 139 SNPJ praznuje 25-letnico obstanka na Zornovih prostorih na 4388 Bradley Rd., Brooklyn, O.
4.—Mladinska godba fare sv. Lovrenca ima svoj izlet na cerkvene prostore v Maple Gardens.
11.—Družba Slovenski Narodni Dom iz 80. ceste ima svoj letni izlet v Maple Gardens.
SEPTEMBER
14.—Roustabouts	Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
15.—Carniola	Hive št. 493
5.—Podružnica št. 18 S. Ž. T. M., proslava 20-letnega ju-Z. priredi zabavo v S. D. Domu bileja v avditoriju S. N. Doma.
5.—Pustni torek. Velika prireditev Kluba društev S. N. Doma. Maškeradna veselica.
5.—Društvo Cvet priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
5.—Ženski odsek S. D. D., maškeradni ples v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
Ko je zagledal mrtvega Francoza, se ni prav posebno razburjal. Mrtva hedžinka, plemenita, brzonoga jezdna kamela pa mu je skoraj solze privabila v oči.
Pristni sin puščave!
In kot pristni sin puščave se je tudi -nemudoma sklonil k sedlu ter preiskal žepe in torbe. V puščavi je vsak gumb, vsaka nit dragocen zaklad.
Pa nič ni našel. Torbe so bile prazne.
"Vse so pobrali, ti tatinski morilci! Naj cvrejo in se pečejo za to na vso večnost v peklu! Nič prav nič nama niso pustili.! Le tole mrhovino ubogo—in tiste papirje tamle!"
Pogledal sem za njegovim prstom.
Res, nedaleč v stran je ležalo nekaj zmečkanih papirjev.
V takih slučajih je vsaka malenkost važna. Stopil sem in papirjje pobral.
Časopisi so bili, hudo zmečkani in raztrgani. Poravnal sem liste in jih sestavil.
Trije francoski časopisi so bili, eden iz Alžira, eden iz Konstaneina in eden iz Guelme.
Ta tri mesta so precej daleč narazen, pa našel sem po daljšem, pazljivem prebiranju, da poleg drugih reči vsi trije časopisi pripovedujejo skoraj z istimi besedami eden in isti dogodek,—umor nekega bogatega francoskega trgovca v Blidi. Umora so sumili nekega armenskega prekupca, ki pa da je pobegnil. Policija je izdala za njim tiralico. Vsi trije časopisi so morilca natančno in soglasno popisali.
Čemu je nosil umorjeni Francoz, čigar last je nedvomno bila ubita sivkasta hedžinka, časopise za seboj—? Ali ga je zadeva osebno zanimala—? Ali je bil sorodnik trgovca iz Bli-de—v Morebiti celo morilec?
Ali pa je bil morebiti detektiv, ki je morilca zasledoval?
Tiatikrat še nisem vedel odgovora na vsa ta z a m o t a n a vprašanja, frolgo pozneje Se-
na Waterloo Rd.
5.—Blaue Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma.
10.—Društvo	sv. Helene št. 193 KSKJ praznuje 10-letnico v Slovenskem Domu na Holmes ranah S. N. Doma. Ave. 28.—Društvo Comrades št.
11.—St.	Clair Grove, št. 98 566 SNPJ, ples v avditoriju S. WC, plesna veselica v spodnji N. Doma.
21.—Društvo	Martha Washington, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Jugoslovanski	kulturni vrt, predstava in banket v dvo-
IZ PRIMORSKEGA
10.—Koncert samostojne Zarje v avditoriju S. N. Doma Položila sva ga med skale ob na St. Clair Ave. bregu wadija in zložila vrhu 16.—Dr. Kranj priredi doma-njega piramido iz kamenja. Ob čo zavavo v zgornji dvorani S. vznožju sem zložil nekaj ka- N. D.
menja v križ in žalostni pokop j 16.—Kegljaški klub Sloven-v tihi samoti puščave je bilj&kega Doma priredi banket v končan.	Slovenskem Domu na Holmes
Sklenil sem roke in molil za Ave. neznanega rajnega ponesre- 17.—Društvo Jadran, opere-čenca, nato pa je obrnil Halef ta v Slovenskem Delavskem oči proti vzhodu, dejal roke na Domu na Waterloo Rd. prsi in začel stodvanajsto suro j 17
—poglavje—korana:	Ivenke št. 137 SNPJ, prireditev
"V imenu Allaha usmiljene- v spodnji dvorani S. N. Doma. ga in milosti j ivega! Reci: On 24.—Dramsko društvo Ivan je le eden bog. Ne rodi in ni bil Cankar, predstava v avditoriju rojen. In ni ga, kj bi mu bil jSND.
enak."	24.—Cosmopolitan League,
Pridjal je suri še tele pesni- banket ške, res lepe besede:	raa.
"človek ljubi minljivo živ- 31.—Blaue Donau, koncert v1
dvorani S. N. Doma.
12.—St. Vitus Mothers' Club, predstava v avditoriju S. N. Doma.
12.—Proslava Materinskega dne ob priliki petletnice podružnice št. 41 S. Ž. Z.
12.—Podružnica št. 10, SŽZ priredi igro in plesno zabavo v Slov. Domu na Holmes Ave.
12.—Podružnica št. 41 S. Ž. Z. priredi plesno veselico v S. D. Domu na Waterloo Rd.
12.—Klub Pipa ima piknik
29.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava in ples v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
5.—Club	O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma.
6.—Društvo	Napredne Slo-| velike št. 137 SNPJ, ples v avditoriju S.-N,.Doma.
12.—Društvo Loška Dolina, i ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ, ples v av-
pri Rd.
Anton Gorišku na Green
ditOriju S. N. Doma.
26.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, ples v spod-
S. N. avditoriju
ljenje, za večnost pa se ne bri- avditoriju S. N. Doma. ga. Pa Allah te je poklical in 31.—Društvo Euclid
12,-Slovenska mladinska^.. ^^ g N Doma , n, vv.1TPrm„ mi	šola ima Prireditev na Materin-; 127._ProsVetni odsek
L na waterioo xvu.	k- dan y Slovenskem društve- n ' nHrpHitpv
-Društvo Napredne Slo- nem domu y EucMu	Ig n. DOma
12.—Koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80.	NOVEMBER cesti.	2.—Društvo Commodores št.
19.—Društvo Marije Mag-	742 SNPJ, ples v avditoriju S.
dalene 162, KSKJ priredi igro	N. Doma.
in plesno zabavo v Knausovi	3.—Samostojna Zarja, kon-
v avditoriju S. N. Do- jdvorani	cert v avditoriju S. N. Doma.
26.—Klub "Prijatelji nara- 10.—Društvo Slovenec, št. 1 ve" priredi lep piknik na Štu- jSDZ, proslava 25-letnice v av-
—Gorica, 15. januarja, 1935. Kakor nam poročajo iz Sv. Lucije pri Tolminu je bil tamkaj aretiran štrukelj Ludvik, 28 letni posestnik, doma iz Sv. Lucije ter odpeljan v goriške zapore. Z njfen je bilo aretiranih in zaprtih še osem drugih možkih, ki so bili tudi pripeljani in pridržani v zaporih. Pravi vzroki niti domačim, niti našemu poročevalcu niso znani. Kot navadno pa so tudi te obdolžili protidržavnega delovanja, kljub temu, da nimajo proti njim gotovo nobenih dokazov. Za fašistične oblasti je danes dovolj, da je kdo Slovenec ali Hrvat.
—Gorica, 2. januarja, 1935. Naš list je že poročal, da je bilo po raznih krajih po Goriškem na koncu prejšnjega leta raztresenih ogromno proti-fašističnih letakov. Poročali smo tudi da so se oblasti z vso vnemo prizadevale dobiti prave povzročitelje, žele sedaj smo zvedeli nekatere podrobnosti o tem. Kot dozna-vamO so letake dobili tudi na Oslavju in okolici velikega vojaškega spomenika. Število aretiranih je preko 20 oseb, v Gorici čez 100 itd. Ljudstvo je bilo .silno razburjeno vsled tako velikih progonov. Skoro vse are-tirance so pO večdnevnem zaslišanju izustili, marsikaterega tudi s posledicami.
—Gorica, 20. januarja. Pred goriškim sodiščem se je včeraj vršil proces proti 38-letnemu Josipu Boštjančiču (Bastiani) in 33-letnemu, Fran ju Lebanu iz Grgarja. Proces se je vršil v kontumaciji.
Obtožena sta bila, da sta odstranila iz kapele sv. Katarine podobo Marija Giuratija, ki je bil v pretekli vojni odlikovan z zlato svetinjo, da sta žalila Italijanskega suverena in ministrskega predsednika in da sta iz političnih razlogov ilegalno prekoračila mejo.
Sodišče je obsodilo Boštjanči-ca na 16 let in tri mesece. Le-bana pa na 15 let in 6 mesecev zapora. Oba sta bila obsojena tudi na denarno kazen po 13,000 lir.
—Hotedršica, januarja, 1935. — Tik za mejo na italijanski strani so pred mesecem pričeli z napeljavo širokih žičnih ovir. V ta namen so posekali debla do enega metra višine in več metrov v širino, med odsekanimi debli pa napeljali bodečo žico. Z delom zelo hitijo in so v malem času naredili žične meje že več sto metrov. Kot je razvidno in načrta, bo ta široka žična meja
ure oddaljenem Godoviču vse polno javnih organov miličnikov, financarjev in karabinjerev. — Karabinjerji imajo sicer nalog, da pustijo domačine čim bolj na miru, vendar pa kot zgleda, se ne držijo teh navodil.
—Postojna, januarja, 1935. — Poglavje o črnovrških aretacijah in progonih še ni končano. Veliko število fantov in mož preživlja v koprskih zaporih najtežje dneve fašističnega nasilja. Poročali smo že o žrtvi starega Plešnarja Ivana iz Zadloga, ki so ga poslali iz zaporov duševno bolnega in vsega izmaličenega, da so v resnih skrbeh za njegovo življenje. Sedaj pa nam poročajo, da je vsled pretepanja in mučenja v koprskih zaporih zblaznel 28-letni Rejc Franc, doma iz Lomov, ki je bil zaposlen v črnovrški mlekarni. Rejc je bil aretiran med prvimi in že takoj prvi dan so ga tako pretepli, da so ga domači, ko se je vrnil v spremstvu karabinjerjev k hišni preiskavi komaj spoznali. že iz teh dveh žrtev lahko sklepamo kakšen more biti položaj ostalih aretirancev.
DNEVNE VESTI
iškovi farmi. 26.—Društvo
sv.
ditoriju S. N. Doma. Alojzija 10.—Pevsko društvo Soča,
št. 29]
stopil boš pred njega, ki te bo SDZ ima domačo zabavo v Slo-1 >raznUj!e 35-ietnico svojega ob- koncert v Slovenskem Domu na vzbudil k novemu življenu. Naj | venskem društvenem domu n*'stanka-' q^ Uri sv. maša v:Holmes Ave. bo število tvojih grehov maj- Recher Ave.	I cerkvi sv. Lovrenca. Popoldne 16.—Carniola Tent št. 1288
hno, tvojih dobrih del pa kakor 31.—Slovenska Narodna či- „;knjk v MaPle Gardens.	i T. M., plesna veselica v avdito-
Avto industrija kritizira NRA pravilnike
Detroit, 23. februarja. The Automobile Manufacturers Association je sinoči izdala ostro kritiko napram vladnim poročilom glede položaja v avtomobilski industriji. Industrijalci trdijo, da je vlada dobila svoja poročila iz popolnoma nezanesljivih virov. Izdelovalci avtomobilov pravijo, da je vladni avtomobilski odbor bil zapeljan po napačnih podatkih, katere je podala American Federation of Labor. Da slednja organizacija nima z,a seboj večine delavcev za-posljenih v avtomobilski industriji, so pokazale volitve, pri katerih so se delavci izjavili proti American Federation of Labor.
Kancler Schuschnigg na tajni misiji v Parizu
Paris, 22. februarja. Francoska vlada je bila skrajno pozorna ob prihodu avstrijskega kanclerja Schuschnigga v Pariz, da ga ne bi dohitela enaka usoda kot jugoslovanskega kralja Aleksandra. Dočim je bil kralj Aleksander sprejet z vsem mogočim pompom, ko jc dospel na francoska tla, jv: francoska policija sprejela kanclerja Schuschnigga 25 milj pred Parizom in ga z avtomobilom vtihotapila v glavno mesto. Socialisti in komunisti so šla za Vasrfli ob meji kot je Novi j bili mnenja, da bo kancler do-svet, Godovič in drugimi manj-
APRIL
peska, na katerem tu v pušča- talnica, predavanje v dvorani vi počivaš!"	št. 1 S. N. Doma.
Nato se je sklonil, si umil roke v pesku in rekel:
Nečist sem bil, ker sem se' 7.—Dramatično društvo dotaknil mrtvega trupla. Pa Abraševič, predstava v avdito-umil sem si roke, kakor prerok riju S. N. Doma. zapoveduje, in spet sem čist in 14.—Dramsko društvo Ve-
piknik v Maple Gardens.
26.—Razvitje zastave po- riju S. N. Doma. družnice št. 49 SŽZ v cerkvi; 17.—Blaue Donau, koncert v sv. Kristine na Bliss Rd.	avditoriju S. N. Doma.
26.—Prosvetni odsek S. N.; 23.—Društvo Comrades št. Doma, prireditev za Slovensko! 566 SNPJ, ples v avditoriju S. mladinsko šolo, v avditoriju S. N. Doma.
jN. Doma.	24-—Prosvetni Odsek S. N.
j 26.—Društvo sv. Alojzija Doma, prireditev v avditoriju
je čisto in sveto—.
(Dalje prihodnjič.)
Vsak dan ena
KAJ JE RIBJA KOST?
v Maple Gardens.	J 30.—Društvo sv. Ane št. 4
JUNIJ	SDZ, ples v avditoriju S. N.
2.—Pevsko društvo Jadran, Doma.
piknik na Stuškovi farmi.
2.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gardens.
2.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtni koncert v Maple Gardens.
9.—Društvo "Na, Jutrovem,"
DECEMBER
22. — Božičnica Slovenske mladinske šole S. N. Doma, pod pokroviteljstvom Prosvetnega odbora S. N. Doma.
31._Pevsko društvo Soča,
zabava v Slovenskem Domu na
se smem dotakniti vsega, kar rovšek priredi igro in ples v I l4vi 35_letnico s piknikom !S. N. Doma.
Slovenskem Delavskem Domu I na Waterloo Rd.
21.—Dvojni oktet "Zvezdar' priredi svoj prvi koncert "Pod lipo na vasi" v S. N. D. na St. Clair Ave.
25.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Ribja kost ni kost v pravem Doma. pomenu besede, ampak je tvari- 27. — Društvo Clevelandski na, ki rase na nebu žrela kitov Slovenci št. 14 SDZ, domača in ki je ustvarjena tako, da slu- zabava v zgornji dvorani S. N. ži ribam mesto zob. Rase v po- Doma.
dolgovatih ploščah, ki so včasih 27.—Friendship Grove, W. do 15 čevljev dolge. Ker je ta C., ples v Slovenskem Delav-tvarina zelo lahka, upogljiva in skem Domu 11a Waterloo lid. trpežna, se jo r a b i v ženskih 28.—Pevsko društvo Soča, steznikih, za glavnike in druge koncert v Slovenskem Domu na take predmete. Rabijo jih tudi Holmes Ave. v dežnikih za palčice, ki držijo 28.—Mladinski pevski zbor
razpet dežnik. Za trg pripravi- "Slavčki" bo imel svoj koncert kVenih ,osforih v Map,e Gar-jo to tvari 110 na tak nacm, da v Slovenskem Narodnem Domu. ()(,ns
jo za vre j o, da postane čisto 28.—Strugglers, koncert in f M r P mehka, nakar jo zrežejo v raz-,ples v obeh dvoranah S. D. prodava obletnice, v avditoriju ne velikosti.	ma na Waterloo Rd.	» ........ M ,	!S. N. Doma.
širni naselbinami. Pristop civilistov k tem napravam je strogo prepovedan. Zaposleni so sami Italijani, deloma vojaštvo, deloma pa civilisti.
—Hotedršica, januarja, 1935. — V Novem svetu, ki šteje komaj okoli 40 hiš, je nad 200 vojakov. Nastanjeni so pO privatnih hišah, zavzeli so ponekod vse prostore, tako da so se morali domačini, tudi veččlanske družine stisniti v en sam prostor. Vojaštvo je zaposleno pri utrjevanju meje, zlasti pri napravah žičnih ovir. Med ljudstvom vlada silno nezadovoljstvo in strah pred utrjevanjem, kateremu ni ne konca ni kraja.
—Hotedršica, januarja, 1935. —=~V Novem svetu so zaradi novih utrjevanj ob meji ustanovili novo karabinjersko postojanko
št. 477 SNPJ priredi piknik pri Holmes Ave. Jos. Zornu na Bradley Rd.	31.—Silvestrov večer priredi
9.—Piknik Združenih društev S. N. Dom v avditoriju S. N. fare sv. Vida na Pintarjevi far*,Doma.
JANUAR 1936
4._Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Samostojni	pevski zbor Zarja, ples v avditorij y S. N. Doma.
26	._Slovenski Narodni Dom,
mi.
9.—Žensko društvo Sv. Reš-njega Telesa priredi vrtno veselico v Maple Gardens.-
16.—Društvo šv. Lovrenca št. 63 KSKJ ima piknik na cer-
spel v Pariz na Vzhodni postaji. Tam se je zbralo' tisoče socialistov, ki so tako razgrajali, da jih je policija 800 aretirala.
Laški parnik bo prevažal vojaštvo
Rim, 22. februarja. V vladnih krogih se poroča, da namerava laška vlada zapleniti največji laški parnik "Rex" in ga vporabiti za transport vojaških čet v Eritrejo v Afriki. Parnik "Rex" je dosedaj vršil potniški promet med Genovo in New Yorkom.
Žena mora na električni
stol radi umora
Springfield, 111., 22. februar-ja. Najvišja sodnija države Illinois je odredila, da mora Mrs. Gertrude Puhse umreti na električnem stolu. Spoznana je bila krivim, da je umorila svoje-
kljub temu, da je v komaj pol moža. Mrs. Puhse bo prva ____ žena v lllinoisu, ki bo umrla na
FEBRUAR
23.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
12,—Klub O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma.
26.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma.
električnem stolu.
SEDAJ JE ČAS, da vnovčite vaše hranilne knjige. Cene niso bile še nikdar višje. Mi plačamo v gotovini za sledeče:
International, South Euclid, Guardian Trust, North American, Union Trust in druge.
KRANTZ-NEWTON & CO.
1016 Hippodrome Bldg.
Telefon: PRospect 1016
AjVtEPJŠKA DGlVtOVINA, ffefcfetJABY 25TtI, 1935
■ i -."'1
r?T"
r. 11 mri ^t^jig^iWjaM
--
A govoriš mi tu sumnjo v obraz, ki si jo moram najodločnejše prepovedati. Bodi pameten in pojdi svojo pot. Jaz ne vem ničesar o tvojem sinu."
Kmetic je segel s tresočimi se rokami po grofovem suknjiču. "Bil je moj edinec. . . njih gna-da. . ."
"Le nikar me ne prijemaj. Dejal sem ti že . . ." Tedaj so se oglasili koraki na bližnji stezi. Grof Jazborski je videl prihajati proti koči Zaplotnika in je v tem nepričakovanem obisku našel izgovor. "Smiliš se mi, a jaz
REJENl PREŠlCl NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Koljemo vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Willoughby, O.
Tel. Wickliffe 110-J-2
ti ne morem pomagati. Ničesar ne vem o tvojem sinu. A naročil bom svojim ljudem, naj nekoliko povprašajo in preiščejo. Sedaj pa te moram žal odsloviti, kajti tu prihaja nekdo, s katerim imam važen opravek." Okrenil se je vstran od starca, ki je še vedno iztegoval .tresoče se roke, proseč pogled v mokrih očeh. "Bog te sprimi, Sebastijan!" je vskliknil grof nekoliko negotovega glasu. "Dobro, da si kone-čno prišel! Le kar naprej, v sobo." Tedaj je videl izraz strahu na Zaplotnikovem obrazu. Osupnil je in vprašanje se mu je sililo na ustne. Hitro pa je ošvrknil s pogledom starega kmetiča, zmajal z glavo ter šel v kočo.
Na ognjišču, poleg plapolajo-čega ognja, je sedel Gričar. Ni se ganil, pesti je upiral v kolena. Slišal je grofa vstopiti v sobo in je slišal prihajati nekega drugega, ki si je na pragu otresel blato raz čevlje. Potem je bilo sišati iz gosposke sobe glasni grofov glas in jecljanje onega drugega. Grofov glas je ponehaval, utihnil in le nerazumljivo mrmranje onega drugega je bilo še čuti. Tam notri so se obravnavale stvari, katerih naj se varuje vsako tuje uho.
V Gričar ju ni bilo niti trohice radovednosti. Prisluškaval je, a ne proti vratom gosposke sobe, pač pa proti onim, ki so vodila na prosto. Tam zunaj pa ni bilo čuti koraka, ki bi se oddaljeval, le sem pa tja truden vzdihljaj in tiho škripanje klopi.
čim delj je ta molk trajal, tem bolj je postajal lovčev obraz nemiren. Končno se je dvignil in hotel prijeti kožico. Tedaj je za-lul iz gosposke sobe grgrajoč krik, ropot prevrnjenega stola in udarec, kakor bi nekdo padel na tla. Prestrašen se je lovec trenutek obotavljal, a potem je; planil proti vratom. A ni še pri-
Grof se je oddahnil. Strme,! kakor sanjav človek je hodil po sobi, potisnil klobuk na glavo in segel po puški. A ta je stala se pred kočo in Gričar je stopil po-njo. Končno jo je grof odprl, kakor je bil navajen po vsakem piršanju, in vzel iz cevi patrone. Pokimal je ter se opotekel iz sobe.
"Kam, gospod grof?" je rekel lovec komaj zadrževanega nemira.
"Domov!" Zategnila so se mu usta kakor usta blazneža. "Obljubil sem mu in obljubo hočem držati!"
"Vratii — gospod grof!"
Svarilo je prišlo prekasno. Z|
odpustil. Da, Mlinar, o tem sem trdno prepričan. Naš ljubi Bog je dober."
"To je še edino, kar mi je v tolažbo. Ako bi ne bil svojega fanta več našel, to bi mi bilo še najhujše." Solznih oči je pogledal starec v nebo, na katerem so šli beli oblaki svojo modro pot. "Sedaj pridi! Hodiva skupaj: jaz, oče. ... in ti, lovec!"
"Da, Mlinar! Tak čuden par pač mnogokrat ne hodi skupaj!"
Dober kos sta šla molče, ko je zagodrnjal starec: "In niti ene same besede mi ni hotel reči go-
ispod grof!"
Jaz ni-
"Ker ničesar ne ve. j sem ničesar javil." 1 "Tako? Da nisi javil?. . . Si | pač pravi lovec, ki noče, da bi padel madež na njegovega gospoda."
Gričar je zadržal korak, potegnil kmeta hitro za grm in dejal : "Tam doli gre preko jasni-ne. Ako se ozre, me mora videti. In če me vidi, sem ob službo."
Lovčeva skrb je bila neutemeljena. Grof Jazborski je šel svojo pot, ne da bi se ozrl. Ko
je prišel na rob planin, je sedel ob vznožju pečine na gramoz, položil puško v naročje ter se zazrl preko solnčnih planin doli proti gozdu, iz katerega se je kakor tanka srebrna črtica vila pot, ki je vodila iz vasi — tu jih bo moral že od daleč videti, ko bodo prišli ponj.
(Dalje prihodnjič) -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
šel do njih, ko so se od znotraj rdečo podplutovino na bledem
odprla in na prag se je opotekel grof Jazborski spačenega obraza in obupanega pogleda. Dihal je kakor da ga duši in iztegoval roke proti vratom. A pri prvem koraku na prosto je obstal kakor ohromljen in strmel v kmetiča, ki se je trepetaje dvignil s klopi.
Obraz oblit od solza, je jecljal starec: "Samo eno samo besedico. . . njih gnada. . . naj me po-
čelu, brez običajne kletvine, se je grof Jazborski sklonil, da pobere klobuk, ki mu je pri sunku padel z glave. Tresoče roke je pritisnil klobuk zopet na lase in šel. Njegov korak je bil truden in težak.
Gričar je stal pred vrati, dokler ni videl gospoda izginiti v grmičevju. Potem je nesel pred kočo ležečega srnjaka v kuhinj«}, ■ pogasil ogenj na ognjišču in od-
gledajo, kako stojim pred nji- hitel. Po par sto korakih je v
MANJ STANE prati z
MAYTAG
Obleka stane denar. Važno je, da dobite kar največ nošnje od nje. To je ena stran, kjer vam Maytag prihrani denar. Njegov celoživljenski vlit iz aluminija čeber in varno gyratator pranje, napravi obleko dlje nosečo in veste tudi, da je vedno čista in sanitarna. Maytag je tako fino delan, da traja leta in leta
Model
Tukaj je pravi MAYTAG
Medel 110 po samo
Famczen model 30 z vlitim alu-minafttim čebrom, ki obdrži toploto je sedaj
V CENI ČUDOVITO
NIZEK •
Jako lahka odplačila
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.	KEnmore 1282
Nizke cene na Maytagih, opremljeni z gazolinskim multimotorjem
59
.50
BRAZIS BROS.
RAZPRODAJA
O PRENOVITVI
J. A. BRAZIS,
lastnik
SEDAJ JE CAS, DA KUPITE IN SI PRIHRANITE
DENAR
Narejene v tovarni	Narejene po meri:
OBLEKE C11 7C	OBLEKE	OIQ 7C
POVRŠNIKI	POVRŠNIKI
SUKNJE in več	SUKNJEj	in več
HLAČE, narejene po meri iz finega sukna
$3.50
Ta razprodaja bo trajala samo do 1. marca 1935. Majhno naplačilo vam bo shranilo vsako blago, ki ga želite.
BRAZIS BROS.
6905-07 Superior Ave.
Kupujte direktno od izdelovalcev •' ~ "" Anton "Kastelic, manager
J*
mi. . . oče, ki išče sina. . ."
Grof Jazborski je zamahnil z roko, kakor da išče opore. In globoko sklonjen, kakor pod težkim bremenom, se je opotekel nazaj v kočo.
"Gospod grof!" je ječal Gričar. "Za božjo voljo, kaj vam je?"
Ne da bi odgovoril, je stopil grof Jazborski v sobo in zaprl za seboj vrata.
Pri peči je stal Zaplotnik bled kakor smrt. Ni se upal geniti, ko se je grof Jazborsgi sesedel i na klop, iztegnil roke po mizi in i klonil glavo.
Enkrat se je Zaplotnik komaj vidno zganil in pri tem dregnil o komolcem ob peč. Grof se je zdrznil. Njegove suhe oči so bi-e kakor po vnetju rdeče obrobljene. Bliskajočega pogleda je premerili nemega gosta ob peči in na njegovih sencih so nabrek-i le žile. Potem je nenadoma se-| gel proti čelu, kakor bi se moral nečesa domisliti in trudno vstal, i Sapo loveč je pograbil za ovrat-! i tik ter stopil par korakov po so-i bi. Pred Zaplotnikom se je us-j tavil ter dejal zdrobljenega gla-jsu: "Hvala ti! Dobro je, kakor si napravil. Vem, tebe ne zadeva na stvari nobena krivda. . . j Zvest si mi bil. Sedaj pa pojdi! Ostal bom, dokler ne pridejo pome. Dolgo itak ne bo trajalo, čemu še stojiš? Pojdi!" Poslednja beseda je bila trda in ostra.
Zaplotnik se je nerodno priklonil, težko požrl ter se splazil j pri vratih ven.
Grof Jazborski je stopil h klo-' ga™"	„
j pi, strmeč vročih oči v praznino. a' Inar" I Tedaj je čul, kako je dejal zunaj j NekaJ časa sta stala tiho- Po" Zaplotnik: "Z Bogom vsi sku- tem -'e Mlinar vzdihnil in si šel paj !" In truden starčkov glas je iz rokavom preko oči. "Sedaj mi odvrnil: "Z Bogom!"	še P0VeJ- kJe leži?"
"Gričar!" je zavpil grof Jaz- "Ne daleč od meje." borski in njegove roke so se stisnile v drgetajoče pesti.
Lovec je stopil v sobo.
gostem grmičevju obstal in se odhrkal. Počasi je zlezel iz grmičevja Mlinar. Vstal je, uprl pogled v lovčev obraz, kakor bi že vedel, kaj bo slišal in bi nosil kljub temu, še vedno iskrico upanja v srcu. Gričar se je izogibal starčevemu pogledu. "Mlinar, moram vam vse povedati, če do-čem ali ne. Ampak, za božjo voljo vas prosim, nikar me ne izdajte, da upropastite mojo družino."
Mlinar se je odkril in si s težko roko šel preko čela. "Sedaj vem vse! . . . Moj ubogi sin! . . . Gospod Bog mu daj večni mir in pokoj!" Prekrižal se je.
Grčar je strmel v zeleno goščavo. "Povedano mora biti, da ne boste sumili koga drugega: jaz sam imam vašega poba na vesti."
"Ti? Tako? Ti si bil?" Od strani je kmetič gledal lovca, — plaho in trepetajočih usten. — "Ali je moralo biti?"
Gričar je stisnil ramena. "Pomeril je bil name. A jaz imam | vendar službo in ženo in otroke. V takem trenutku pač vsak misli najprej na svojo lastno kožo."
Kmetič je kimal predse. "Seveda, potem je pač moralo biti. Vedno sem mu pravil, a ni. hotel poslušati. Sedaj je moral plačati. In oče ž njim!" Počasi je dvignil solzne oči. "Glej, lovec, ne morem ti reči zle besede. Tebi se je še vsaj oče smilil. In kakor sem videl, tudi tebe stvar teži. človek je pač človek. . . j je vseeno nekaj drugega kakor
AH VAM PIJAČA ŠKODI?
"Spravi mi tistega človeka tu zunaj vstran," je zahropel grof. "Njegova bližina me ubija."
Medel smešek je zaigral okoli Gričarjevih bledih usten. Pokimal je in šel. Pred vrati je našel na klopici Mlinarja, ki je držal med koleni v tresočih se rokah palico.
"Mlinar. . ." Lovčev glas je omahoval. "Z gospodom grofom se sedaj ne more govoriti. Bodite pametni in pojdite v božjem imenu." Starec je zmajal z glavo. Hitrega pogleda je pogledal Gričar po oknih sobe, prijel je
starca za roko in šepetal: "Le
.. *	„„ ■ Marsikomu povzroča pijača preobi-
samo za vogal! Ležite v grmi- lico kisline v žeiocicu. zakaj ne bi
čevje tako da vas ne bo nihče lahko uživali dobre kapljice v miru • J i T, i . , 1 ,,„„ in zadovoljstvu, kakor drugi? Ako videl. Potem bom pnsel m vam vam je po zavžitju pljače v želodcu
nekai novedal." Hitro, kakor bi neprijetno, kupite si priznano sred-u 4 1 •	imroSnnin ip stvo "TUM-AID," ki je že neštetim
se hotel izogniti vprašanj u, je I pomagalo. Cena 75c. Zahtevajte je
skočil V kočo in prisluškuje ob-j pri svojem lekarnarju, ako pa je ni-
, ,	..v.,,	kratkem ma> tedaJ zahtevajte, da si ga nemu-
stal pri ognjišču, fo ™Kem a nabavl Ne spreJmite nobenih
presledku je čul težke korake, ki, nadomestkov!
,,	Tprlai ie sto-1 THE MANDEL DRUG CO.
so se oddaljevali. i eoaj je sio j	I5702 WaterIoo Rd.
pil v sobo. "Sedaj je sel!	Cleveland, Ohio
"Ali mi ga boš pomagal prenesti?"
Gričar se je obotavljal z od-govrom. "To bo trdo opravilo za naju: ti, oče. . . a jaz, lovec! In kaj dobro tudi ne bo več izgledal. Ampak, naj bo v božjem imenu!. . . Da bo vendar deležen krščanskega pogreba. Saj mu je naš ljubi Bog gotovo že
Zračni vodilni zrakoplov Macon, Ici je padel nedavno v morje 110 milj južno od San Francisca. Macon je zadela ista usoda kot z-akoplov Alcron, ki je padel v aprilu 1033. Na sliki je tudi poveljnik Macona Herbert V. Wiley, ki je bil tudi eden izmed treh mož posad- -Ice Akron, ki so se rešili.	*	'	-	? -
* »> •.-•• . t
• r ■ . -v i -■
___J_'.-

NAROČITE SI
§r.f j
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
-—.,j.,„,