Tnrki v državnem zboru. I. Preteceni teden se je v državnem zborn vcliko govorilo o Turkih in pri tej priliki je tirolski poelanec in duhovnik, zgovorni Nemec Greuter naše liberalce, ustavake in jihovo nemško-magjarsko politiko neugmiljeno zdelal in popolnem pobil in osramotil. Govoril je kot avstrijsk doinoljub. Ob enem sta tudi dva Slovana, namreč Slovenec dr. Vošujak in Čeh, dr. Fanderlik, svetu povedala, kaj da avstrijski Slovani mislimo o tuiškem prašanju in o dosedauji politiki grofa Andrassy-ja gledd Turčije. Izjave teh govornikov so tako imenitne in za čas, v katerem živimo, važoe, da jih moramo tudi bralcem nSlov. Gospodarja11 v precnislik pouaOiti. Slovenski poslanec dr. Vošnjak je rekel: nmi Slovani v Avstriji nimamo nobenega zaupanja v delovanje ministra zunanjih zadev (grofa Andrassyja) gledč Tnrčije, marveč nioramo njegovo politiko grajati. Kajti ta politika nasprotuje poklicu Avstrije, jenim koristim pa tudi željatn jenih slovanskib prebivalce?, to je: dveh tretjin vsega avstrijskega prebivalstra. Ko so lani meseca julija kričansko-slovanski prebivalci v Bosniji in Hercegovini zgrabili za orožje, da bi otresli neznosni turaki jarem in si ustvaiili človeka viedaejše življenje in 8 klicem: svobodo ali smrt drli v boj ter zraven slovenske zastave razvili tudi avstrijsko, se je vseh Slovanov avstrijskib lotilo globoko sočutje: vsi smo želeli vstašem zmago iu srečo in smo jim pokazali z nabiranjein denarjev in obleke svojo djanrfko Ijubezen, zlasti onim, ki so pred turškim mečem k nam pribegli. Takrat je res tudi naš ininister vnanjih zadev nekoliko dobrohotnosti pokazal vstašem in takrat je res bil pravi trenutek za Avstrijo, da bi se bila krepko potegnila za krSčanske prebivalce v Turčiji, takrat bi Avstrija v porazumljenja z Rusijo lehko rešila celo turško prašanje in vsa Evropa bi bila pritrdila. A žali Bog, da se tako ni zgodilo. Naš minister zunanjih zadev je svojo prvo dobrobotnost do vstaiev spremenil v sovražno vedenje proti njim tako, da je Avstiija postala turska prijateljica in pokroviteljica, čeiavno so Turki pogosto prestopali naše ineje iu pri nas ropali in moiili, 6e pa je koji vstaš k nain pribežal, so ga takoj naši žaiudarji prejeli in zaprli. In ko so politične spletkarije Srbijo in Črnogoro, ki ste vstašem botli na pomoč iti, tako dolgo zadrževale, dokler niso Turki dovolj vojakov privlekli iz Afrike in Azije, je Avstrija zgubila vse zaupanje pri krščauskih prebivalcih na Turškem in taraosaje Slovane si naredila za sovražaike. In te politike, ki je zares več nego kratkovidoa, se drži naš minister vkljub oeitnim znamenjem, da Turčija razpada, vkljub strahovitim krutostim, koje so divje turške druhali nad kristijani uganjale — 6eš da so Turki še dovolj krepki in sposobni za kulturo ali omiko iu da se ima Turk v Evropi pustiti. Da, pustiti se imajo po mislih turkoljubov turske bijene ali tigri, da se več kiMstijanov podavijo; naj vljamljajo v mirne knietske koče, naj može na kole, otroke na bajonete natikajo, žeue in dekleta skrunijo. Kri boče človeku v žilah otipnoti, kedar beie morije v mestu Bataku, kder so Turki tako divjali, da je od 6000 mii-nib. krščanskib Bolgarov samo 48 si rešilo življenje. Kako se avsrrijska politika vede proti tem turškim krutostim? Smo — li čuli kedaj iz ust naših državnib voditeljev kako besedo nevnlje ali graje proti Turkom, kako krepko besedo v korist ubogib, krščanskih prebivalcev? Nikder in nikoli, pač pa slišimo iz ust ministrov, da je cilj nase politike obranjenje miru in nekako zboljšanje položaja kristijanov na Turškem, vrh tega pa še strmeči beremo v vladinib listib, da ladnji cilj naše politike je — ohraniti celokupnost Tarčije, t. j. da se Turčija obrtni cela. Zato čujemo, kako se Nemčiji in Rusiji mečejo polena pod noge, kedar hočete kaj za kristijane storiti in da se išče zreza z Angleži ter daje na skrivnem Turčiji pogum ia zaslomba. To je raorebiti pač magjarska politika, avatrijska pa ni bila in nikoii ne bo. Miuisterski predsednik je unidan rekel, da Avstrija ne sme imeti politike, pri kterej bi se gledalo le samo na edeu ali dra naroda, na drnge pa ne. Temu odgovarjam, 5e Avstrija res ne tira politike po naiodib, kako pa je potlej to, da smo mi Slovani AvstroOgeiske izročeni nekaj nemškej ustavovernej, nekaj pa magjarskej gospodovanja- željnosti, kako je to, da nas vedno žalijo v naših narodnih pravicah, da nam kiajšajo politične pravice, in nas pikajo in da ravnajo z nami kot z menj piidnimi plemeni, ker smo vendar sicer dosta dobri, da nosimo na pleoih bremena monarbije, in sicer velika, in morda njih večji del? (Pravo! na desnej.) Dokler bode Avstrija v svojem notranjem trpela taka zla, tako dolgo se ve da ni zmožna za večja početja na ven. Tem nujnejše toraj je zanjo, da se pošteno in odkritosrčno oklene nemško-ruske zveze, ker je ravno to najsigurnejši porok za ohranjenje mirft in ustanovljenje uredjenega stanja v Turčiji. S teškim srcem raoia avstrijski domoljub gledati v bodočnost našega cesarstva. Uže se je magjarski vpljir polastil ne samo notranje, nego i zunanje politike. Vsa ta ustavoverna stranka s svojimi začasnimi vplivi in mocjo, da, vsa ta vlada je odvisna od milosti Andras8yjeve. (Pravo! na desnej, ugovarjanje in veselost na lcvej.) In kam pa žene ta magjarizem v vnanjej politiki? Saj vendar vsak dan čitamo v magjarskih listih poziv k vojski proti Rusiji, in dunajsko časnikarstvo, namreč takozvana stranka ustavoverna, katere skoraj neverjetno spačenost je ranjki profesor Wuttke v celej njenej pasjej nagosti tako ueprizanašalno odkril, to časnikarstvo se odlikuje v enomčr z najgršim psovanjem proti nam Slovanom, in ščuje gotoTo na povelje iz Peste javno in dosledno proti Rusiji. Gospoda! Vojaka Avstrije proti Rusiji, kakor se v nekaterih peštanskih in, kakor se vidi, tudi v dunajskih krogib namerava, taka rojska, ki bi se le zato podvzela, da se vzdrži celoskupnost Turčije — druge razprtije mej Avstrijo in Rusijo si pač ne moremo lebko misliti in je ne poznamo — vojska Avstrije proti Rusiji za Osmanstvo in proti življenskim koristim krščanskoslovanskega prebivalstva v Turčiji bila bi sramota za celo še krščansko čnteče prebivalstvo Avstrije, bila bi udarec v obraz šestnajst milijonom avstrijskih Slovanov, to bibil začetek konca Avstrije. (Pravo! na desnej.) Za resnične koristi skupne Avstrije bodemo tudi mi avstrijski Slovani, kakor dozdaj tudi za naprej veseli z blagom in krvjo pripomogli. Saj vendar upamo, da pride konečno 5as izpoznanja za one, katerim mora na obstanku Avstrije najbolj ležeče biti; saj se vendar zavedamo, da ne terjamo ni6 krivičnega, nič kar bi ugovarjalo koristim Avstrije in njenib neslovanskih narodov, in da nikakor ne mislinio težiti po prevagi ali gospodovanju v državi. Mi avstrijski Slovani bočemo le kot bratje z enakimi pravicami v biši Avstrije živeti, mi le nočemo, dasmovednoinvedno le na steno pritiskaui. A78trija stoji zopet na razpotju svojib osod. Naj bo zuana zgodovinska sreča Avstrije tudi ta pot večja, kakor je menda ročnost in previdnost njenih državnikov!" (Pravo! pravo! na desnej.) Govor Greuter-jev objavimo pribodajič!