Zopet kurijozna sodba goriške okrožne kot vsklicne sodnije.
Pred nedavnim časom smo že poročali o čudnih pravnih nazorih goriške vzkliene sodnije ob priliki, ko je bil oproščen znameniti okrajni sodnik Covacig obtožbe žaljenja časti, dasi je bil naravnost kruto napadel ženo, ki je prišla k njemu iskat pravice. Danes imamo drug tak slučaj.                       '    '     ~
Župnik Ivan Kovačič v Podmelcu je hud petelin. Letos je zaukazal, da morajo otroci, izpuščeni iz šole, opraviti spoved in obhajilo. To je bilo prav in lepo. Ker pa se mu je zdelo, da nekateri niso izpolnili njegovega ukaza, je zapretil na p r i ž n i c i, n a j t o s t o r e, k e r j i h s i- j cer navede vse i m e n o in a. To že ni bilo več lepo, ker je župnik hotel na ta način, da je ljudem grozil z javnim sraino-tenjein, izsiliti od njih dejanje, ki je Bogu le tedaj dopadljivo, ako se opravi rado-voljno in s čistim srcem.
Sel je pa še dalje v svojem fanatizmu. Prihodnjo nedeljo je res navedel s 1; i š n i m i številkami vse tiste, ki baje niso opravili spovedi \ n šli k o b h a j i 1 u, in to med javno službo božjo, pred vsemi zbranimi verniki, r a z p r i ž n i c o. Namen, ki ga je župnik imel, je z o-zirom na prejšnje njegove grožnje, več kot jasen: Postaviti vse tiste, ki se niso pokorili njegovemu povelju, na »pranger«, na sramotilni oder, izročiti jih javnemu zaničevanju, ker niso opravili bogosluž-nega dejanja, ki je v tamošnji občini v navadi, kar smatra naše verno ljudstvo kot sramotno.
Med imenovanimi pa je bila tudi hčerka nekega naprednjaka, kateri je župnik vede aH nevede delal krivico, kajti deklica je bila pri spovedi. Oče te deklice je opozoril vsled tega župnika, naj popravi javno storjeno krivico.
Ta pa storjene krivice, kot vrl katoliški mož, napolnjen z n. o v o d o b n i m p o k r a n j s k e m vzor-c u prikrojenim katoliški m n a -z i r a n j e m, ni hotel p opraviti!
Vsled tega za katoliškega duhovnika skrajno nelepega postopanja je vložil oče mladoletne hčerke v njenem in svojem imenu tožbo radi žaljenja časti proti župniku. Pri okrajni sodniji v Tolminu je bil vsled tega Kovačič s p o z n a n krivi m. prestopka žaljenja časti po § 488. k. z. in obsojen na 30 kron globe iz razlogov:
» ... Dokler je bilo obtoženčevo opozarjanje starišev na splošno držano, se ni mogel nihče čutiti prizadetega in žaljenega. Kakor hitro je pa obtoženec to sploš-nost opustil in imenoval raz prižnico osebe, ki niso opravile cerkvenih opravil, o-ziroma jih tako označil, kakor sam priznava, da so .jih vsi poslušalci spoznali, je prestopil svoj delokrog ka-kor duhovnik ali v e r o u č i t e 1 j. Kajti niti duhovnik niti vero-učitelj nista o p r a v i č e n a, tudi v s 1 u ž bi ne, žaliti koga r s i b o d i. Obtoženčeva opozoritev, katero je treba označiti za očitanje, da ni opravila N. N. spovedi in obhajila, je v konkretnem slučaju razžaljiva za obtožiteljevo družino, ali je bil obtoženec prepričan o resnici očitanja ali ne. Njegovo prepričanje ni merodajno, niti ne zadostuje njegova pretvezna dobra vera o resničnosti njegovega očitanja, ker je izrazil očitanje na očitnem kraju.
Obtoženec bi se rešil obsodbe, le v slučaju, da bi bil dokazal resnico svojega očitanja. Tega ni dokazal, nasprotno se je dokazalo, da je slonelo njegovo očitanje na I neresnični podlagi, ker so zaslišane priče potrdile, da je opravila N-. N. toliko spoved kolikor obhajilo.
P r e d n o je izrazil tako očitanje v cerkvi, bi se bil obtoženec pač lahko prepričal o r e s -n i c i, a k o b i b i i z a s 1 i š.a 1 deklico N. N. ali n jene s t a r i š e, ali pa bi bil lahko stvar p o r a v n a 1, k o je d o b i 1 o č e t o v o p i s m o, v k a t e r e m je b.! opozorjen o storjeni k r i-v i c i.« —
To je razsodba, ki odgovarja zakonu in dejanskemu položaju in ki jo je izrekel sodnik, ki pozna kraj in ljudi in ki ima srce na pravem mestu.
Dne 16. oktobra t. 1. pa je goriška vzkiicna sodnija Kovačiča popolnoma o-
Darija.
Češki napisal Jutius Zeyer.
(Dalje). Nastal je majhen odmor, nato pa so govorili možje o rečeh, ki niso zanimale zarije prav nič. Darija je stala kakor zatopljena v sen, tiho poljubljala portijero in si Predstavljala, da je to obleka Marfe Va-siljevhe, sestre Ujine. Kako krasno in čisto si je mislila to deklico! Naenkrat jo je strastno ljubila in častila kakor svetnico.
»Ce bi bila ljubica Dimitrijeva mesto ljubica tega gnusnega Vanjuše!« si je mislila. »Stanovala bi na Voznjesenskem Prospektu in vsak dan videla z okna Mario in — včasih Iljo!«
»Ti praznuješ z- Darijo dolge medene tedne«, je zaslišala naenkrat Dimitrijev Klas. »O, ti si srečen, Vanjuša!«
Ni slišala, kaj je odgovoril Ivan, toda Dimitrijev smeh jo je poučil, da je knez "apravil dovtip po svoji navadi. Sovražiti Vanjuše ni mogla, toda ta trenotek jej je ['il tako gnusen, da je prebledela. Nedavno tfi ie vsilil prstan, /daj ga je snela in vrgla °d sebe kakor kakega mrčesa.
p r o s t i 1 a, v glavnem nekako iz teh-le razlogov:
»Treba je uvaževati, da je obtoženec Kovačič kot dušni pastir opravičen in dolžan skrbeti za to, da udje njegove cerkvene občine izpolnjujejo svoje vedske dolžnosti. Dati se mu mora tudi pravico, u-porabljati v to svrho močnejša sredstva. Tako sredstvo bi bilo ravno opozarjanje po imenu pri službi božji. Če je župnik tedaj opozoril zasebna obtožitelja na leči med službo božjo, je storii le svojo dolžnost in syojo pravico kot dušni pastir. Če je bilo to zasebnima obtožiteljema neprijetno, pa se še ne smeta čutiti žaljena v smislu kazenskega zakona.«
Tako torej! S tem torej, da je župnik svobodne in proste državljane javno med službo božjo p o*k r i v i c i dolžil, da niso opravili od njega predpisanih, v občini navadnih, a od vere ne zahtevanih, cerkvenih opravil, da je te državljane izpostavil javnemu zaničevanju in sicer namenoma, da storjene krivice ni hotel popraviti, — je storil le svojo dolžnost!!
Človeku pri tem utemeljevanju vstajajo lasje na glavi. Ali še živimo v ustavni državi? Ali nas res sme vsak duhovnik radi tega, ker smo verni sinovi katoliške cerkve, javno sramotiti s prižnice — in celo če nima v to prav nikake podlage ¦— samo če smo slučajno njegovi politični nasprotniki?!
Ali ne ostane potem logično vernikom le ena sama pot? Ali je nato mislil visoki senat?
V dotičnem senatu so sedeli grof Co-ronini, klerikalni poslanec S t e -p a n č i č, Strausgitl in Musina.
»Kaj bi mi odgovoril«, je rekel Ivan, »če bi ti predlagal, da igraš z menoj, in bi stavil na karte Dašenjko?«
»Ivan!« je vskliknil Dimitrij. »Kaj ti pride na misel! Kaj bi storil, če bi jaz dobil igro?«
»Svoje častne dolgove plačam«, je odvrnil knez, in Darija je slišala, kako res sedata k igralni mizici. Njuno početje jo je tako presenetilo, zdelo se jej je tako čudno, da se je skoro zasmejala.
»In ti ne igraš z nama?« je vprašal Ivan Iljo.
»Nkakoi ne«, je zvenel odgovor. »Kaj naj počnem z dobičkom, če bi ga mi sreča naklonila... Sreča?« In trpko se je zasmejal.
Darija je sedla na preprogo, da bi se ne zgrudila. Srce se jej je krčilo. Kako jo je zaničeval, kako je govoril o njej, ta Ilja!
»Sovražila bi ga, če bi ga ne ljubila«, je rekla topo sama sebi.
»No, sreče imaš i v ljubezni i v igri!« se je oglasil knez Ivan. »Dobil si, in Darija je tvoja«.
Darija je vstala in odprla portijero. Ko je zašumela zavesa, so se vsi trije možje obrnili k vratom..Darija je stala pred
Rektificirana lista ueleposestniko«.
Uradni list je objavil rektificirano listo veleposestnikov, ki.volijo dne 30. oktobra tri poslance v deželni zbor goriški. Volil-cev je 132.
1.  Attems grof Žiga pok. Ivana Ludvika, Podgora.
2.  Bavdaž Josip, Gorenjavas, h. št. l/2.
3.  Bassa pl. Marij pok. Ern., Gorica.
4.  Batič Mihael pok. Frana, Šempas.
5.  Benardelli Josip  pok.  Dominika, Krmili.
6.  Benardelli Guido Dr.  pok.  Dominika, Krmin.
7.  Beneficij župnijski, Kanal.
8.  Beneficij župnijski, Renče.
9.  Bianchi baron Leouard pok. Friderika, Rubije.
10.  Bizjak Ivan pok. Luke, Dornberg.
11. Bolaffio dr. Graziadio, Trst.
12.  Bolko Ana roj. Fischer, Gorica.
13.  Bolko Anton pok. Josipa, Gorica.
14.  Bolko Leopold Antonov, Črniče.
15.  Brumat Peter, Št. Peter.
16.  Caucig Franc pok. Ivana, Gorica.
17.  Cazafura Ludvik, Tolmin.
18.  Čehovin Florjan pok.  Florjana,  Ga-brije.
19.  Černe Amalija, romaj,
20.  Cernic Valentin pok. Blaža, St. Peter.
21.  Čibej dr. Karol, Gorica.
22.  Coroniiii-Cronberg grof  Alfred  pok. Ernesta, Gorica.
23.  Coroniiii-Cronberg Kari Alfredov, Gorica.
24.  Coronini-Cronberg grof Kari Alfr. in Olge roj. grofice Westphalen, Gorica.
'5. Coronini-Cronberg grof Rudolf  pok. Frana, Št. Peter. ^6. Cociancig Josip pok. Andreja, Ločnik.
27.   Culot-Luchesig Franc pok.   Antona, Renče.
28.  Della Torre grofica Terezija roj. pl. Boschetti, Gorica.
29.  Del Mestri grof Egidij pok. Alojzija, Gorica.
30.  Dilena Anton Ivan pok. Ivana, Marjan.
31.  Doliac vrez  pl.   Cipriani   Kari  pok. Karla, Qt'i.j.
32.  Doljak vu. Katarina roj. Brecelj, Solkan.
33.  Dorfles Erminij pok. Izaka, Gorica.
34.  Drufovka   vd.   Karlina   roj.   Gleščič, Miren.
35.  Erzetič Anton pok. Jožefa, Krmin.
36.  Erzetič Peter pok. Ivana, Kožbana.
37.  Fabiani Josip, Kobdilj.
38.  Fabris dr. pl. Srečko, Berta in dr. Anton pok. Konrada, Gorica.
39.  Faganelj Karolina roj. Pavletič Miren.
40.  Fiegel Anton pok. Antona, Pevma.
njimi bleda, krasna in mirna. Ivan se je zbal; zopet te strašne oči!
»Kako, Darija,« je vskliknil, »ti si doma? Saj sem te slišal, ko si se odpeljala. In ti si nas poslušala?«
»To je samo šala,« je rekel Dimitrij, toda s pogledom jo je požiral.
»To ni nikaka šala,« mu je odvrnila. >Vi ste dobili igro, in z varni pojdem. Vedno sem slišala, da je častna dolžnost, plačati to, kar kdo zaigra pri kartah. Knez Ivan ne mora vam izroiČti. Odpeljite me torej!«
Šla je mirno od vrat naravnost proti Dimitriju, gledala v nedoločno smer, in v giavi jej je šumelo.
»Kako me pač zaničuje šele zdaj!« si je mislila in čutila tako radost. Ko bi bila le vedela, kako podlost naj napravi, da bi jo teptal z nogami!
Vanjuša je zajokal.
»Ah, kakšen mož je to!« je rekla Darija s preziranjem in prijela Dimitrija za roko. »Pojdiva- domov!«
Dimitrij je stal kakor omamljen. Ko se ga je dotaknila, jej je položil roko^okoli pasu.
»Deklica,« je vskliknil, »ti si biser, katerega ne zaslužim!«
Jezno je vdarila z nogo ob tla. Hvaliti jo v prisotnosti lile! »Pojdiva že domov!« je rekla kratko.
»Tvoja volja, tvoja volja,« je rekel Dimitrij s pokornim glasom in jo odvedel iz sobe. V prednji sobi je visel kožuh, in zavil jo je vanj.
»Stanuje nasproti hiše Marfe Vasilje-vne,« je razmišljala deklica po stopnicah. »Videla jo bom vsak dan in včasih tudi Iljo.«                               '
Če bi se bila ozrla, bi bila videla v Iljinem očesu izraz globoke žalosti in sočutja, toda ni jej prišlo v glavo, da bi se ozirala. Bila je hladna in topa. Ali se ozira po kom mrtvo truplo, kadar je polagajo v krsto?
»Zdaj pojdem k stricu, da ti izposlu-jem dopust za Moskvo,« je rekel Ivan, ko sta bila z Iljo sama, »in potem se peljem h gospodični Corombini.«
Ivanu je postalo tako lahko, ko ga niso več strašile one grozne oči i
(Dalje prihodnjič.,)
Ta^J XXXIX.
Uredništvo
ae nahaja v Gosposki ulici št, 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoBe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulioi št. 7 v T. nadatr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništva.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsalt petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali jjld. 160.
„Soča" in „Primore-u se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponto .Nuovo. 9; Hon, Jellersitz, Nunska ul. 3: I. Hova ski. na GorisJSeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana PleSko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primoži<5, Mirenska. cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos; Sclrwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarnf Lavrenčič na trgu della Ga^erma.
Žt. 124
Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek * |n sobuto oh A. uri popoldne ter stane |>o poŠti preje-!   mana ali v Gorici im tlom posiljann:
vse ieto.........lh K
i                  »/,.     „.........10 „
i                  V«   ».........«¦, „
Posamične sh»v'lk»* stanejo 10 vin.
MSOČAM ima«RaS]oaiiitr Jgjj^ii^irjlogp":' ^'i tiiffPRT- *
lPtii ..Raiipot po GoriSkem in riradišfianskem" in dvakrat
v ],.(u .Vozni red Železnic, parnikov in poštnih zvez".
Niiročnino sprejema tipravništvo  v Gosposki nliei
I jtev. 7 I.  »adstr.  v „Goriški  Tiskarni"   A. Gabršček.
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računij6'po Fetit-vrstah če
tiskano 1-kiat .0 v, 2-krat 14  v, 3-krafc  12  '•'  vsaka
I   vrsta. Večkrat po pogodbi.   Večje črke po prostora. —
j   [Juklanie   in  spisi v  uredniškem  delu  30 v vrsta. Za
I   obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                   — Talefon it. 83. —                   „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
"      i ~"...      ......    7TTI     ~."    .             "."VT7"_     . .,     . _  '"........:
41.  Fogar Alojzij pok. Alojzija, Pevma
42.  Follini Lavra roj. Toraai, St. Lovrenc, Moša.
43.  Fonzari Ivan pok. Josipa, St. MaVer.
44.  Formentini baron Beno pok; Josipa, Gorica.
45.  Formentini baronica Ernesta  roj.  pl. Claricini, Gorica.
46.  Gironcoli pl. Steinbrunn  Franc  pok. Ivana, Gorica.
47.  Godina Danjel pok.  Antona,  Ajdovščina.
48.  Grča Blaž, Šempas.
49.  Gruntar Franc pok. Ignaca, Šmarje.
• 50. Hebat Franc pok. Ludv. dediči, Renče.
51. Hmelak Franc pok. Josipa, Lokavec.
52.  Hohenlohe-Waldenburg-Schillingsfiirst 'Fridrik, knez, Devin.
53.  Ivančič Valerjan Antonov, Deskie.
54.  Jaconcig Ivan pok. Josipa, Krmin.
55.  Jančič Mihael pok. Josipa. Kojsko.
56.  Jonko Leopold, Bovec.
57.  Jussa Anton pok. Ivarta, Drnovik.
58.  Kocjančič Franc pok. Andreja, Pod-gora.
59.  Klančič Anton, pok. Ivana, Podgora.
60.  Kodelja Franc, Deskie.
61.  Kofol Anton pok. Petra, Čepovan.
62.  Koglot  Ivan  pok.  Andreja,   Dolenja Vrtojba.
63.  Konjedic Andrej, Deskle-Plave.
64.  Konjedic Edmund, Deskle-Piave.
65.  Kovač Ignac pok. Jakoba, Ajdovščina.
66.  Kovačič Ignac, Sv. Lucija.
67.  Križnic Anton, Kanal.
68.  Lapanja Blaž, Slap.
69.  Lenassi Odo pok. Blaža, Solkan.
70.  Leykam-Josefsthal  akcijsko  društvo, Dunaj.
71.  Ličen Maks Ivanov, Rinemberg.
72.  Lokar Alojz pok. Antona, Ajdovščina.
73.  Mainig Henrik in Oriele, Kanal.
74.  Maraž Jakob pok. Franca,  Dol.  Vrtojba.
75.  Milovčič Josipina, Trst.
76.  Mrevlje Jožef pok. Jožefa, Dornberg.
77. Mrevlje Tomaž pok. Tomaža, Sv. Križ.
78.  Musič Josip pok. Josipa, Gorica.
79.  Musič Leopold pok. Josipa, Šmartno.
80.  Naglos Josip, Krmin.
81.  Nardini dr. Emil pok. Franca, Gorica.
82. Nemec Franc pok. Franca dediči, Bilje.
83.  Obizzi markiz Anton pok. Karla, Gorica.
84.  Obljubek Franc pok. Franca, Krasno.
85.  Oroszv Rudolf, Ljubljana.
bo. Pace conte Rudolf pok. Karla, Gorica.
87.  Pahor Amalija roj. Lasič* Renče. *
88.  Pavletič Josip pok. Andreja, Gabrije.
89.  Pavletič Josip pok. Franca, Miren.
90. Pečenko Anton Ivanov in Piazza Alojz roj. Ličen, Gorica.
91.  Peric Ivan pok. Ma' 'a Doberdob. .   92. Perin Henrik pok. Jo^pa, Medana.
93.  Perše Alojz, Ročinj.
94.  Persolja vdova Marija roj. Marinčič, Vrhovlje.
95.  Pertovt Josip, Banjšice Podlešče.
96.  Pirih Matej, Št. Viška gora.
97.  Ples Friderik, Devin.
98.  Poljšak Vinc. pok. Josipa, Šmarje. 99; Ravnik Anton, Kanal.
100.  Ravnil ur Alojz, Lujbljana.
101.  Reja Anton pl. pok. Antona, Kozana.
102.  Rubbia Josip pok. Josipa, Vogersko.
103.  Saunig Anton pok. Matevža, Bilje.
104.  Semenišče knezoškofijsko, Gorica.
105.  Sfiligoj Josip pok. Josipa, Drnovk.
106.  Simčič Ivan pok. Josipa, Gorica.
107.  Šinigoj Josip Josipov, Dornberg.
108.    Stekar   Josip   pok.   Josipa,   Gor. Cerovo.
109.  Stekar Josip, Kojsko.
110.  Stepančie Kari, Temnica.
111.  Strassoldo grofica Ana roj. baronica Moscon, Gorica.
112.  Tacco baron Ghino pok. Rudolfa, Št. Ferjan.
113. Teuffenbach baron Rud, pok. Arturja, Pevma.
114.  Thurn-Taxis knez Aleks., Devin.
115.  Tomšič Ivan pok. Josipa, Sovodnje.
116. Toros Kari pok. Mihaela, Medana.
117.  Toros Franc pok. Mihaela, Krmin.
118.  Toros Leopold pok. Frana in vdove Marije roj. Curtin, Medana.
119. Tosi Gavdencij pok. Cezar, Sovodnje.
120.  Urbancich pl. Mihael pok.  Mihaela dediči, Trst.
121.  Velušček Anton, Plave, Velendol.
122.  Velušček Josip, Plave, Kobališče.
123.  Vipavska železnica, Gorica.
124.  Zega Mihaeli Kanal.
125.  2ivic Josip pok. Blaža, Vitovlje.
126. Žnidarčič Josip Rajmund pok. Jakoba, Renče.
127.  Zottig  Avgusta  pok. Aleksan.  por. Franzot, Dol. Cerovo.
128.  Zottig Jurij pok. Ivana, Krmin.
129. Zottig Josip pok. Josipa, Dol. Cerovo.
130.  Zottig Alojzij pok. Josipa, Trst.
131.  Zuccato pl. Anton Petrov, Št. Mihel.
132.   Zuccato pl.  Peter pok.   Vincenca, Ozeljan.
133. Zucchiati Anton pok. Antona, Medana.
134.  Zucchiati Franc, Medana.
Priporočamo našim rodbinam
Volitev
t stopi mest in trpi
T r g i             |
I cs I
Ajdovščina..........M4
Bovec...........    32
Kanal    .  .  .........    31
KoL.rid    ..........    64
Komen ...........    51
Križ............    39
Nabrežina..........    44
Sežana..........    44
Tolmin ..........    53
S" u-
54
54
! 38 38 10
9 63
ibjan
Gabršček je dobil glasov 402, F« je dobil glasov 258.
Izvoljen Gabršček.
Svoji idikn i ust in trgov.
Dne 21. t m. ste mi ponovno izkazali Svoje zaupanje in mi poverili zastopstvo Vaših koristij v deželnem zboru goriškem. Zopet ste dostojno odklonili klerikalne spletkarje, ki so s krivičnim volilnim* redom nameravali oropati naša mesta in trge pravice, da si po svoji volji izbirajo svojega poslanca. Dokazali ste, da znate in morete častno in odločno varovati svojo politično posest in da je zaman proti Vaši politiški razsodnosti in zrelosti tudi taka kovarska past, kakoršno so Vam nastavili klerikalci v četrtek. Pred vsem slovenskim svetom ste dokazali, da ste vredni vojščaki očeta goriških Slovencev dr. Karla L a v r i č a, ki Vas je prvi vodil v boj: z a narod, s v o b o d o i n n a pr e-dek.
Hvala Vam na izkazanem zaupanju! Prizadeval si bodem z vsemi svojimi močmi, izvrševati poverjeni mi mandat tako, da bo to Vaše zaupanje čedalje trdnejše in trajnejše, kar bo dajalo mojemu delu za Vas potrebno veljavo in oporo. Z napredno zastavo v roki pojdem pred Vami v boj za Vas, — a Vi vsi za menoj do popolne zmage nad škodljivci duševnega in gospodarskega blagra našega naroda!
V G o r i c i, 23/oktobra 1909.
ANDREJ   GABRŠČEK, deželni poslanec.
DOPISI.
Iz cerkljanskega okraja
Iz Otaleža. — Dopisnik »Primorske gliste« se je obregnil tudi ob mojo osebo ter poživlja vso prečastito duhovščino na
bojkot moje tvrdke, ker sem agitiral za napredno stranko. To se pravi: hoteti u-ničiti materiialno vsakega, ki se pohlevno ne da vpreči v klerikalni jarem. Vsakemu ki je bral ta dopis, se mu je moralo čudno zdeti, kakega sredstva se poslužuje klerikalna stranka. ~ Eno leto že izdelujem harmonije, pa glejte, še enega harmonija ni kupila od mene ta prečastita duhovščina, čeravno sem jih že več oddal. Nasprotno pa Nemce in razne tuje in judovske tvrdke čvrsto podpira. Zatorej se pa jaz dosedaj lahko prav presrčno zahvalim tej naši prečastiti duhovščini za vse tiste harmonije, ki je od mene naročila. Posebno je pa še tega dopisnika neka oseba prav daleč za nos povlekla, namreč pravi, da sem bil jaz pred ožjimi volitvami šel v Gorico po navodila. A ko ta dopisu n obenem tudi velik lažnik dokaže, da sem bil v Gorici, mu takoj dam 2 harmonija na iz-bero. Ako mi pa tega ne dokažt, pa rečem da je za vse zmožen, ampak za laži pa je non plus ultra. Ej, saj se poznamo!
Iv. Kacin, izdelovalec am. harmonijev v Otaležu.
Iz Lasca pri Otaležu. — Začetkom šolskega leta smo dobili tukaj novega u-čitelja po imenu Rusjan, ta človek je pa velik abstinent in pa še večji klerikalec, ob Času volitev je bil pa še avanziral za klerikalnega priganjača; ima tudi to navado, da se rad po krčmah prepira z vsakim tistim, ki ni klerikalec, ter pravi da se bojuje za krščanska načela. Svetujemo mu, da naj bo nekoliko bolj mirnega značaja ter naj pusti ljudi v miru.
Iz Masore pri Otaležu. — - Kakor še nikdar prej tako lepe poti imamo sedaj po volitvah v Masorah. Iz Cerknega je bila cela klerikalna garda pri nas, vsaki dan je prišel kakšni klerikalni agitator ter nam obljubljal cesto, ki jo dobimo v kratkem času, nobeden je pa ni tako meril kakor kurat iz Otaleža, ta mož je bil še na dan volitve -tako blaten čez kolena od samega truda, da so se mu celo njegovi pristaši smejali. Ako je šel po kaki opravek kateri v župni urad v Otalež v času volitev, težko ga je bilo dobiti doma; pripetil bi se bil pa tudi kmalu slučaj kakor pred par leti, ki je vsem še gotovo dobro v spominu, namreč: da je moral neki mladenič u-mreti brez duhovnika.
Še nekaj moram Vam povedati namreč, da kurat Buda in učitelj iz Lasca Rusjan sta z jabolki agitirala, sta obljubova-la ljudem, da namreč ona dva preskrbita, da vsa jabolka se jako drago poprodajo, ako greste volit klerikalno stranko. Kaj je bilo resnice na tem? Nič kot samo toliko, da ju sedaj ljudje poznajo, da znasta dobro farbati. Upam, da prihodnjič ne poj-de tako, da bi se dali ljudje tako slepiti.
Iz goriške okolice.
Voglarji, 17. oktobra 1909. — Ker imamo Voglarji svojo cerkev v Ravnici, kamor nam je predaleč, šel s*em kakor zmerom, če tudi sem »brezverec« na Trnovo k sv. maši. Ker sem vsako nedeljo v cerkvi, moram reči, da nisem bil vže kaka dva meseca tako zadovoljen kakor danes. In zakaj ne, me boste vprašali? Zato ker cerkev ni bila več cerkev, ampak Jama razbojnikov, kjer se je pridgalo le proti naprednjakom, ki so brezverci, ki hočejo cerkev uničiti itd. Ali danes? No danes je rekel nune Kodrič: »Moja hiša je hiša molitve, a vi ste jo napravili v brlog razbojnikov«! Kdo? Nadalje: »Kdor pride v cerkev z drugimi mislimi, kakor na Boga, skruni cerkev«. Kdo? Ali ne Vi gospod nune, ki ste pridga! o brezvercih, katere je treba, če le mogoče uničiti? Ali ne Vi, ki ste imeli v cerkvi politične shode? Ali ne Vi, ki ste dopustil, da so se klerikalne glasovnice delile v sakristiji? Ja! ja! Botega je botega! Zdaj imate vse, ker je tudi nadškof zadovoljen, saj ste rekli, da tudi on prosi, da se izvolijo taki poslanci katere Vi priporočate. • Prav je! Zdaj smo ločeni. Vi veste r\ J Vaše in mi za »naše«. Zato pa bodite tudi I trdni v svojem prepričanju in ne nadle-
gujte brezvercev pri prosti »biri« in tudi ne za druge potrebe, ker postavno so dolžni vzdrževati katoliško cerkev in njegove služabnike samo katoličani — brezverci so vsakega davka za ta namen prosti.
Mi z našim »bolnikom« v Ravnici, ki se je pri agitiranju prehladil, vže sami obračunamo. Vas pa priporočamo Trnovskim »13 km atom«, da jih boste še bolj za norca imel v »Primorskem listu«. Gospodu škofu in gospodu glavarju se pa pritožujemo, da imamo našega g. vikarja v Ravnici in kateheta na Trnovem, pa nobeden ne dela nič, tako, da so otroci po 15—16 let stari, ki niso bili še pri sv. obhajilu. Izgovor je vedno isti: »Otroci ne znajo kršanskega nauka«. Kdo je kriv? Oba gospoda sta bolehna za kršanski nauk; za agitirat sta pa dobra po noči in po dnevi bolj kakor najboljši »brak«.
g                 Napredni »Karbun a r«.
1        Trnovo pri Gorici, 16. oktobra 1909.
^ (Gospodu župniku  Antonu  Plesničar  na
I Lokvah!) Prej ko Vam nadalje pišem, Vas prav presrčno pozdravim črez hribe in doline, črez ravne in. strme skaline, črez Brezov hrib do pod Lokvarski vrh ter se Vam prav udano zahvaljujem za priznanje v zadnjem »Prim. listu«, da razumem kot tajnik, kaj imam napraviti.
Ker pa nekateri Vaših »p r o s v i t! j e-n i h« omenjene pohvale ne razumejo, prosim Vas, bodite tako dobri — saj vem, ker sva prijatelja, da mi ne odrečete in ker Vi kot dušni pastir tudi ne smete ljudstva pustiti v zmoti, — razložile dotičnim, ki (kakor slišim) ne razločujejo šale od resnosti, §§ 19 in 27 postave z dne 12. septembra 1907 št. 32 dež. zakona ter županstveni razglas št. 555 dd. 8/8 09, ki je bil na l n-kvah javno razglašen dne 8. avgusta t. I. in tudi na občinski deski pribit do 22. avgusta 1909.
Prosim Vas nadalje, da dotičnim objavite tudi okrožnico c. kr. okraj, glavarstva v Gorici št. 13602 dd. 23/7 09, katero ste imeli v rokah, če se ne motim, 20. avgusta t. I. ob 4. uri popoldne v občinski pisarni, ko ste pregledovali volilne imenike in ste se izrekli, da nimate kaj reklamirati, ker je vse v redu.
\ slučaju, ako ne bi tega imeli, posodim Vam lahko jaz, ker prijatelju ne od-rečem ničesar.
Da" ste mi zdravi!
'                Fran L e b a n. obč. tajnik. ___________(Dalje v prilogi.)
Moli ov Seidiitz-prašek
je za na Želodcu trpefe neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost  pred   vsemi  drugimi ilra
BtiCnimi Čistil, kroglicami in grenčlcami.
Cena orig. škatlje K2~
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Molol-Ov Franc, žganje in sol
za ribanje život?. - Bolečine olajšujoče in okrepfiujofie sta-roznano sredstvo proti trganju in prehiajenju vsake vrste. Oi tfir. stekleniea K J-90
Na prodaj po vseh lekarnah Iš^—JŠ in mirodilnicah. Glavna lekarna   •* A. MOLL,  c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I.
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici  v  lekarnah:   G.  OristofoleUi
A. Gironcoli.
nsko podjetje
na deželi
sppejti)c K>i)torisfa
(knjigovodja in stenogiaf) z lepo pisavo ter zmožen popolnima ludi nemškega jezika. Vsloj* lahko +nkoj. Usl-noroeno pisani cumculut.: >:!ae z pri-djani prepisi spričeval ter plačilno v.\-"leve naj se pošljejo pod ,.šf. 253 [Himna uprnvnišlvo naseda lisla.
Priporočamo našim gospodinjam pravi :Fft#W@#0Y:  kavni pridatek iz zagrebške tovarne.
a zagt, u, r itn, ts$i y
dobila toliko glasov* kolikor sta jih morda pričakovala —- v Kožbani pa je bila ¦¦večina-za nju. Ni pridigal, na naznanilu je pozabil. Ljudje so bili nevoljni nad tako' »pridigo« pa so se zunaj cerkve pogova, rjali o tem, kako je zmerjal nune Kožbanee v cerkvi. Zagnal se je tudi v. g. B., ki mu je pa povedal; kar mu je šlo. - /Pi^X4a|cem ^na- 7manJe*^«ZeyL4ey, roman »O o m p"a e i in K o m"u r a s a k i« je že preveden za našo založbo. — Enako Trebizskega roman »Kraljica I)a'g--m a r«, Tolstega »V o j n a i n nri r«, Mo: lierjev »Tar tuie<<._    _
V vodnjak v ulici ob Soči je padel deček Ivan Kovec, ter se nevarno poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico.
Na 5 mesecev ječe je bil obsojen 30 letni Peter Močnik s Cerkljanskega radi tatvine; ukradel je bil z žardirjjere zavoj, v katerem je biio raznih rečij v vrednosti 79 K; 88 v.                     ,
Odprti lekarni. Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočua služba v času od 24. do 31. t. m.
Kdor se zanima za loterijo, naj bere današnji oglas tvrdke Samuel Hechscher senr. Hamburg.
Odsek ajdovskega Sokola v Selu; —
Preteklo- nedeljo dne 1-7. t. m. je prirasla zopet nova vejica razvijajočemu se sokol-skeiiiti deblu. Ta dan smo postavili namreč temelj novemu sokolskernu društvu s tem, da je ustanovi! ajdovski Sokol nov odsek v Selu. Razveseljivo je to dejstvo tembolj, ker so dali inicijativo temu koraku selški mladeniči n drugi tamošnji zavedni možje sami. Popoldne je došlo 16 Souolov v kroju iz Ajdovščine in 8 iz Crnič, katere so navdušeno sprejeli vrli Selci, nakar so Sokoli in selški mladeniči odkorakali v vas na dvorišče gostilne Mermolja. kjer se je vršilo zborovanje. Pred zborovanjem je ob zanimanju obilnega občinstva jako lepo telovadila ena vrsta črniških telovadcev na drogu in bradlji. Po telovadbi ot-vori podstarosta ajdovskega Sokola br. Štckar s primernim nagovorom zborovanje, nakar razloži br. Šorli v obširnem govoru v poludnih besedah pomen telovadbe in Sokolstva sploh, njegovo zgodovino in razvoj. Nato prečita br. načelnik Brajnik društvena pravila in odsekov poslovnik ter v kratkih besedah razloži sedanji ustroj sokolskih društev in naše so-kolske organizacije. Končno pozove nove brate k vstrajnemu delu na sokolskem polju — v telovadnici. Nato se preide k volitvi odsekovega odbora, v katerega so bili izvoljeni z vsklikom sledeči bratje: Bavčar Fran predsednik; Mermolja Ivan (št. 56) podpredsednik; Pišot Josip (št. 85) tajnik; Pišot Ivan (št. 79) blagajnik; Pi-rjevec Alojzij (št. 39) orodjar, Mermolja Evr-tahij in Lipovž Ivan odb. nam., Bavčar Anton (št. 27) in Bavčar Alojzij (št. 66) pregl. računov. —- Po volitvi odbora se je sklepalo še o različnih zadevah v novem odseku, nakar je br. podstarosta zaključil zborovanje. Po zborovanju se je razvila prijetna zabava, a proti mraku so odkorakali ajdovski m črniški bratje, katere so Selci spremili io izven vasi, kjer so se od teh poslovili z nado, da se Sokol krepko razvije tudi v Selu, v tej najbolj zavedni in napredni vasi na Vipavskem. — Na zdar!
V Desklah se je ustanovilo telovadno društvo »Sokol«.
Politični pregled.
Poslanska zbornica, — Včeraj so volili predsednika. Oddanih je bilo 408 gia-. sov, med temi 141 praznih. Izvoljen je zo--pet dr. Pattai z 266 glasovi. Pattai je ob-, ljubil voditi posle z nepristranostjo. Za podpredsednika so izvoljeni posl. Perner-storfer, Pogačnik, Starzvnski, Steinven-iTeTtn ZaT^orka. Prihodnja seja v torek.
Predlog za slovensko obrtno šolo v Trstu je stavil v seji državnega zbora Včeraj Vnovič poslanec dr. Rvbar.
Komunike Zveze južnih Slovanov in zveze Slovenskega kluba. — Načelništvo obeh jugoslovanskih klubov je izdalo včeraj sledeči komunike: Nesporazumljenja, ki so nastala preteklo poletje v Narodni zvezi, so se popolnoma pojasnila in poravnata. Oba jugoslovanska kluba bodeta tudi nadalje složno delovala v Narodni zvezi za skupni blagor in napredek Jugoslovanov v državi.
»Slovanska jednota« je oddala včeraj v zbornici pri voVvi zborničnega predsednika prazne glasovnice. Vsakemu klubu je dano< na svobodo, da vlaga nujne predloge, o aktualnih stvareh. Prvi nujni predlog stavi poslanec dr. Kramar. Zahteval bo, naj se sestavi poseben odsek, ki bode imel nalogo tekom 1 meseca izdati zakonski načrt o varstvu n a r o d n o s t h i h m a n j š i n. Nobena vladna predloga se ne izroči brez prvega Čitanja odseku z edino izjemo zakonskega načrta o socijalnem zavarovanju.
O nadaljnern taktičnem postopanju Slovanske jednote imamo Še ta poročila: Olede taktike se je posrečilo najti način, 'a katerega so se zjcdinile vse stranke, izdala se je parola, da se naj Slovanska jednota na noben način ne pusti provoci-rati, temveč naj mirno zasleduje svoj cilj: padce Bienerthovc vlade.
Španija. — Ministerški predsednik Maura je podal demisijo s celim kabinetom. Španija ima novo niinistcrstvo, predsednik je Moret. Liberalni in reoublikan-ski listi so sprejeli Moretov kabinet prijazno.
Trgovsko-obrtRe in gospodarske vesti.
Novo vino se sme točiti od jutri 24. t. m. naprej. Tako določuje tukajšnje okrajno glavarstvo.
Novo šolsko leto na obtrnonadalje-valni šoli v Solkanu prične 3. novembra. Vpisovanje bode v šolskem poslopju 29. t. m. od 9. do 12. ure predp. Na novo se sprejme 30 obrtnih vajencev, ki so z dobrim vspehom končali ljudsko šolo. Domači mizarski vajenci občine solkanske imajo pri drugače enakih razmerah prednost pred drugimi. Pri vpisovanju se plača 1 K vpisnine. Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Solkanu. Vodja Fr. B a j t.
Razne vesti.
Ak.  društvo  »Slovenija«  na Dunaju
ima I. red. obe. zbor danes v soboto 23. t. m. ob Vii8 zv. z običajnim sporedom. Lokal: »Prcbauer Bierklinik«, Laudon-gassp 48, VIII.
Slovensko akad. društvo  »Ilirija« v
Pragi bo imelo svoj I. redni občni zbor; dne 25. oktobra 1909 ob 7 uri zvečer v prostorih restavracije »Schobl«. Slovanski gostje dobrodošli.
Narodna   delavska   organizacija   se;
snuje kakor je poročal dr. Mandič na občnem zboru N. D. O. v Trstu, tudi V Gradcu. Organiziranih je že 3000 delavcev.    [
Občni zbor N. D. O. v Trstu se je yr-! šil včeraj ob ogromni udeležbi. Izvolili so* nov odbor. Dr. Mandič je spreje) predsedstvo za 3 mesece.
Vstajenje mesta San Francisco. — V torek je praznovalo to mesto 140 letnico svojega obstoja ob enem pa tudi obnovitev mesta, katero je bilo 1. 1906. po potresu popolnoma razdejano. Obnovitev mesta je stala nad 1000 milijonov kron.
Najdragocenejša zbirka znamk. — Angleški trgovec Peckitt je kupil od dedičev Avery-ja zbirko znamk za 600.000 kron. Averv je nabiral znamke ce'o svoje življenje, nabral je skoraj 100.000 znamk.
Zveza jugoslovanskih železničarjev bo imela svoj ustanovni shod v nedeljo, dne 24. oktobra 1909 ob 3. uri popoludr.e v dvorani »Konsumnega društva« v Ro-janu — Trst.
O vatikanskem jetniku. Letni dohodki papeževi znašajo na leto skoro 25 miljo-nov frankov. In "{eer mu nesejo posestva 885.000 fr., ob' " vrednostnih papirjev 6,000.000 fr., da.ov. 5,500,000 fr., in Petrov novčič 12 mil. frankov. Od tega izda papež za svoj dvor, knjižnico, zbirke itd. 5,500.000 frankov, ubogemu vatikanskemu jetniku ostane torej na leto skoro 20 mi-ljonov frankov.
Reklama za naravne krasote Avstrije. — Ameriška potopisca brata ' dings sta prepotovala celo Avstrijo ter si ogle-
dala najrazličnejše naravne krasote.V soboto 16. t. m. sta se odpeljala s parnikom. »Martha Washington« v Ameriko, kjer opišeta naravne krasote avstrijskih dežel. Baje sta se Amerikanca divila krasotam v naši državi. Torej Amerikanci se nam obetajo! Če jih ne pošljejo le v nemške dežele!
Po Jferjrfcrjevi .smrti. — »Petit Parisi-en« javlja iz Barcelone, da je hotel po noči od petka na soboto nekdo umoriti državnega pravdnika, ki je stavil predlog za Ferrerjevo smrt. Na nočnem izprehodu je streljal nanj. neki mladenič, ki ga pa še niso mogli eruirati. Pravdnik je ob treh v jutro umrl.—
Ruska statistika za september. — V
mesecu septembru je bilo 134 ljudi obsojenih na smrt. Od novega leta do 1. oktobra pa vsega skupaj 1038. —
Bos poslanec. — V finlandskem dež. zboru sedi poslanec Pikkole. Mož hodi bos v zbornico. Ko je prišel prvič, so mu rekli: Vi, ste pozabil čevlje doma. — O ne, se je odrezal, jih ne nosim nikoli. Ko je prišlo to v časnike, so mu pošiljali čevlje in nogavice od vseh vetrov. Vse to je lepo spravil in prodal — v zbornico hodi pa še vedno bos.
Pri katerem narodu so žene najbolj potratne? Za obleko izda največ Angležinja. Za njo-pride Američanka, ki-kaj rada kupuje dage klobuke in drage kamene. Japdnka je istotako razkošna v obleki. Njen pas n. pr. mora veljati 100 kron, sicer ga ne mara. Glavnike ima vse obsojane z dragi kameni, istotako uro, in nič nenavadnega ni, če stane ena njena obleka po 2400 K. Manj potratne so Francozinje, j Delajo si kolikor mogoče obleko same. Za Francozinjam: pridejo Nemke, Holandke, Svedinje, Danke, naravnost skromne so Rusinje. Kar se tiče Slovenk, je treba priznati da so zadovoljne s priprosto obleko, ' le če pride kako dekle v mesto, hoče biti gospodična in se Hpša in navleče nase, ko- j likor premore ali ne premore žep.         "   i
Cesare Lombroso. — Profesor Cesa-rc Lombroso je umrl v Tunini. Lombro- ' so je ošuovatelj kriminalno-antropološke šole, ki smatra zločin kot potrebno posle-• dico duševnega razpoloženja in storitelje-j ve sposobnosti. Ona vidi v zločinu posledice atavizma (dednosti) ali pa smatra zločinca za anormalnega človeka z ozi-rom na njegove prednike. Lombroso je slovit učenjak in je bil v Veroni rojen I. 1836, 6. novembra. Bil je doktor medicine.
OdiHcavana pekarijsi in sladfiiCarna    i
Rarol Drasčik
¦¦¦¦_¦-, p. v Gorici na Kornu v (lastni klii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna Sina vina In iifcarj« na drobno ali v originalnih bu tel kan Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih cenah. *^S
Mali oglasi.
najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obsetnejSi se raSuna ,xa vsako besedo 3 , vin. NajpripravneJSe inserifanje za trgovce in obrtnike.
Koliko jo manjtili trgovcev hi obrtnikov v Gorici, katerih pa dežoll <m celo v mestu) nilico ne poznn, ker nikjer no inserirnjo. Skoda nt majhna.
Proda se v Mirnu 2 hiši p^S^S
Pogoji  zelo ugodni. — Poizve se pri gosn. Andreja Urdihu, Gorica via L,tmga!'79.
Kj no o opremljena soba s prostim vhodom s* cdda v najem takoj. — Natančneje,se izve v ulici sv. Ivana St. 7.                        .'•¦¦'¦
SVIIH k SVniim 1 sloveuska brivrnca v Gorici »,f UJI H M UJMI I na Travniku št. 21, se priporoča si. slov. občinstvu v mestu in ia deželii Postrežba točna in čista. Sprejema se tudi odjemalca v mesečni abonement bodisi v briv-nici ali na dom. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasničarska dela ter kupuje zmešano ženske Ja.-e od K i» naprej kg. — Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec.
Lepa mesečna soba lE^S^i^
pri upravništvu.
Ivan Kravos
na Komu.«. II. BORIS* na Komu M. II
in z«loga različnih konjskih vpreg za lahko aH pa tožko vožnjo; dalje ima v zalogi razlifiae konj-r-^^-J^C^ ~      ske  potreb-
čine,  potovalne  potrebščine  kakor: kov-
čege, torbice, denarnice, listnice
itd. —  Jzvrguje in sprejme v
popravo  različne koleseljne in ===== ofiijek. ===== Popravila se izuršujejo ločno
E&5^    Cene zmerne.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Rafitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaišče olroberžkega in drobnega blaga ter tkanin, preje Io nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilca in popotnike.
Najboljše šivanke i& šivalne stroje. POTREBŠC NE
ta krojaie in šovljmfe*
8ve.tfn.Jlce. _ Rožni venci. — MaSn* knjlllce.
tišna obuvala n vse letne Saše.
' PoB.ebn os t:
Semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje  OBkrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
Denar prihrani kdor kupi izgofrvijeno pthištvo pri
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima t zalogi najbogatejšo iahero DOhiSUa vseh slogov za nai rtan, priprostega in naj-
finftjega iadelka.
Daje tudi na obroke.
Liastna deiavnica za tapecirano pohištvo.
Cene brez bonkurense.
RazličM pohištvo iz železa
podobe na šipe irrplateo, ogledala
žima in platno.
Mm „W tl.124. z<w».ildotrah».
Družba sv. Cirila in
Praktična slovanska  solidarnost.  —
BudjeviSka delniška pivovarna, koje glavni zastopnik je g. Viktor Rohrmann v Ljubljani, treba je razlikovati od meščanske pivovarne v Budjevicah, ki je v nemških rokah, ter daje odstotke čistega dobička »Schulvereinu« in drugim nemškim  bojnim društvom — je darovala družbi  sv. Cirila in Metoda od prodanega piva med Slovenci 555 K 40 v in sicer za dobo od 1. aprila do 30.'.-septe nbra t., 1.  Kako  lepe vsote bi lahko dobivala naša prekoristna šolska družba od tega vzornega  slovanskega podjetja, ako bi se ravnali vsi Slovenci po geslu »Svoji k svojim«. Tako pa se iztočijo pri nam ogromne množice tujega piva, a pivovarne podpirajo v zahvalo nemška bojna društva. Tako je baš nedavno pivovar neke spodnještajerske pivovarne ugodil Rošsegerjevi beračiji ter daroval 2000 K  za  znani  nemški  bojni sklad z obljubo, da bo dal zopet toliko, kadar bodo Slovenci popili več piva. Tako se norčujejo iz naše nezavednosti Nemci. Čudno se nam zdi, zakaj ni pivo budjevi-ško Delniške družbe pri nas bolj razširjeno, ko vendar kvalitativno prekaša nemške izdelke. Dokler naše domače pivovarne — sedaj je le še ena, namreč »Delniška v Laškem trgu in Žalcu — ne morejo kvantitativno zadoščati  potrebam  vseh  slovenskih dežel, bi rodoljubi,morali iskati nadomestila edinole pri slovanski' tvrdki, ki tako velikodušno podpira naše narodne potrebe.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je imela v času od 1. januarija do inkl. 20. oktobra t. I. sledeči promet i. s. dohodki (redni in izredni) 132838 K 52 "f, izdatki (redni in izredni) 135382 K 82 vtorej je primanjkljaja letos to je do 20. oktobra 1909 2544 K 30 v ki: se je pokril iz prebitka iz leta 1908.
Družba je torej letos več izdala, kakor prejela. Naj bi slavno občinstvo marljivo v prid družbe delovalo da se bo moglo zahtevam vstreči. Pomisli naj vsakdo: Kar žrtvujemo družbi sv. Cirila in Metoda, prinese ogromne obresti slovenskemu narodu!
Za Ciril Metodov obrambeni sklad so se med drugimi priglasili Železniški uradniki državne železnice ob Soči.
Domače vesti.
Brzojavke
Poslancu Gabrščeku so došle v četr-'- tek zvečer in pozneje te-le brzojavke:
Kobarid: Tvoj Kobarid v zastavah in splošni razsvetljavi. Proslavlja slavno zmago svojega najboljšega sina. Topiči pokajo, staro in mlado vriska od iskrenega navdušenja in rodoljubnega ponosa. Ali v ogenj ali v boj, dragi Andrej, vsak je Tvoj! Slava Ti!
Tvoji zvesti Kobaridci in Kobaridke.
Sežana: Iskrene častitke k zasluženemu zaupanju.
Mohorčič. Tolmin: Iskreno častitamo na častni zmagi! Bog Te živi! '•-¦    V imenu tolminskih volilcev
V rt o Ve c. Konten: Iskrene častitke. Slava Vam! Neustrašeno v boj za narod, svobodo in napredek!
Kmečki naprednjaki.
• Podmelec: Zavedni  Podmelčani  ča-stitajo na sijajni zmagi! Jelinčič, Božič, Kenda, Šorli, Bizjak.
Žaga: Čestitamo na izvolitvi.
Žagarji.
Iz Kala: Čestitamo k sijajni zmagi z opazko:
Trume nase zdaj naprej Za domovine pravo, Pred nami Gabrščck Andrej v roks'h z zastavo * P-isegil tebi smo zvestobo Vse z:; narod iu svobodo.
Kal s ki naprednjaki. Nabrežina: Častitajo Vam na sijajni zmagi nabrežinski volilci. Le neustrašeno v boj proti klerikalnemu zmaju!
Zahvala. — Z vsako pošto dobivam od prijateljev, znancev in neznancev čestitke k izvolitvi pretekli četrtek. Ne morem zahvaljevati vsakega posebej, ker imam veliko nujnejšth opravil, — zato zahvaljujem tem potom vse čestilce prav iskreno. Sklenirno vrste — do popolne zmage! — A. Gabršček.
Lista veleposestnikov šteje 136 volilcev in ne 132 in ne 134, kakor je pomotoma navedeno na prvi in drugi strani.
Izpuščena sta po pomoti iz izkaza: B e n a r d e 11 i Roman pok. Dominika, Krmin in Saunig Ivan pok. Matevža, Bilje.
Naročnike, ki so zaostali z naročnino, prosimo, da jo nam dopošljejo v kratkem času. Leto gre h koncu!
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani.) je imelo dne 16. t. m. svoj redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila posnernoma sledeče: — Društvo je vzdržavalo v mino-lem letu šolo za glasovir, gosli in petje; obiskovalo je šolo 84 učencev, ki so bili razdeljeni po napredku in letih v 6 oddelkov. — Koncem šolskega leta so javno nastopili boljši učenci iz posameznih oddelkov šole za glasovir in gosli v veliki dvorani »Trgovskega doma« ter se je izvršila skušnja v vsestransko zadovolj-nost starišev in občinstva. Ob tej priliki je nastopil pod vodstvom društvenega u-čitelja-voditelja konservatorista g. Josipa Michla tudi dijaški zbor z 2 točkama. — Tudi ta nastop se je izvrstno ob: sel. — Dalje je društvo priredilo s svojim mešanim zborom v minolem letu 2 velika koncerta, ki sta imenitno uspela in zadovoljila tako občinstvo kakor tudi kritiko. —
Društvo je štelo"leta 1908/09 1 častnega člana, 2 ustanovnika in 67 rednih članov. — Društvo stoji pod rednim nadzorstvom prof. M. Hubada iz Ljubljane, ki je v to od ministerstva pooblaščen.
Občni zbor je izrekel zahvalo podpi-rateljem v prvi vrsti Trgovsko-obrtni zadrugi. Goriški ljudski posojilnici, Narodnemu skladu ter nekaterim občinam. — Iz blagajnikovega poročila omenimo, da je imelo društvo dohodkov K 11.131*05, izdatkov K 10.220'69, torej skupnega prometa K 21.35174.
Učnina je znašala za učenca K 3, za dva jedne družine K 5, za tri K 6. Članarina K 1. —
Občni zbor pa je sklenil za prepotre-bni nakup učil od letos naprej pobirati še redni letni prispevek 1 K od vsakega licenca. Za priobčevanje društvenih razglasov se je določilo list »Soča«. — Izvolil se je z vsklikom odbor, ki se je sestavil sledeče: Dr. Karol Podgornik predsednik, A. Dietz, podpredsednik, Artur Jakše, tajnik, V. Črnko, blagajnik, ravnatelj Bežek, šolski nadzornik, Fr.. Lavrič, arhivar in gospodar. Odborniki: A. Bisail, Jak. Božič, Dr. Faganelj, D. Gilčvert, E, Ličar, prof. Mastnak, Jos. Medved, Fr. Povšič, Jos. Michl. —
V Gorici in furlanskih mestih in trgih
v četrtek so bili izvoljeni laški liberalni kandidatje: Bombig 982 glasov, dr. Pi-navčig 957, Nigris 954, dr. Venier 924. Kandidatje laške klerikalne stranke so dobili: Simsig 490 glasov, Jacobi 472, Sarci-nelli 470, Sgubin 450.
Smrtna kosa. — Na Livku je umrl bivši tamkajšnji župan g. Fran Šturm. Pokojnik je bil vedno zvest pristaš naro-dno-napredne stranke. Naj počiva v miru!
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Viljem Tomažič, učitelj na Kambreškem, nabral na Srednjem in Kambreškem 15 K; Po 5 K sta poslala Leopold Reja, učitelj na Vratih pri Čepovanu in A. Jerkič, fotograf v Gorici; A. Draščik v Gorici je poslal 50 kg krompirja in 20 kg fižola. Na račun me-sečnine je prišlo 31 K, potem 430 kg krompirja in 25 kg ohrovta.
Vesela družba pri »Jelenu« zbrala ob izvolitvi Gabrščeka deželnim poslancem 50'20 K. — Istodobno druga družba v kavarni »Central« pod istim naslovom 22 K.
' Naša duhovščina se je ob letošnjih Volitvah mazala s političnim blatom, kakor že ne kmalu. Koliko peklenskih lažij, satanskega obrekovanja, hudičevega zavijanja je bilo slišati po cerkvah, katere je postavijo ljudstvo za hiše molitve, kjer naj zveni beseda božja!
Kličemo tem zbesnelcfem v spomin besede sv. Hildegarde, ki se glase:
»L j u d s t v o se zoper Vas, d u-; h o v n e, vzdigne, vas zavrže, o r op a i n p r e p o d i, k e r s t e č a s m a-š n i š t v a z a m ud i 1 i. — Pojdimo in v r z im o hudo b.n e ž e iz c e r kv e, — ker ste jo omadeževali. — Svet poglavarjev s e v t e m z e d i n i, vasčezrnejepregnati, kerstes svojimi grehi nedolžno J a g n j e od sebe pregnali.«
Živela je sv. Mildegarda v dvanajstem stoletju. Tudi takrat so se pečali katoliški nunci rajše z drugimi rečmi kot pa z verskimi. Tudi takrat so izrabljali cerkev in vero v svoje posvetne namene; pa še kako! Zgodilo se je že, da se je ljudstvo dvignilo zoper nevredne duhovniKe pa se še zgodi, če bodo uganjali take reči po cerkvah, kakor so jih ob sedanjih volitvah.
»Pojdimo in vrzirno hudobneže iz cerkve — ker ste jo omadeževali«. Omadeževali so jo, pa še kako! Zato se utegnejo besede sv. Hildegarde uresničiti v polni meri!
Danes ob 9'23 predp. so odpeljali v moško kaznilnico v Maribor onega Na-nuta iz. Št. Andreža, ki je ustrelil svojo ljubico in je bil radi tega obsojen na smrt potem pa so mu znižali kazen na 10 let. Spremlja ga orož. post. Pahor.
Udri po njem!! — Po kom pa? I nu,
po Gabrščeku!! Pa kako so ginljivo složni vsi bratci: klerikalci, agrarci, mokra-či in lahončki. — Kadar dr. T u m a izlije svojo žolč v »Rdečem Praporju«, tedaj so kar vsi pokoncu pri »Gorici«, da njim ni treba pisati: vsaka beseda jim je govorjena iz srca. V novejšem času se je pridružil še »K. Glas«. Drug od drugega ponatisku-jejo ti vrli bratci!
Da je tovaršija še bolj pisana, se jim vredno pridružuje lahonski »Corriere«. Ta, ta je šele hud! »Corriere« pa sploh ne pozna nobenega drugega Slovenca razun Gabrščeka: on edino je kriv, da gre Lahom v Gorici tako slabo, on je njihov najhujši sovražnik. V eni sami številki zadnjih časov je bilo Gabrščekovo ime — 36 krat tiskano. — Kako neki je to, da imajo vsi ti pisani bratci tako radi enega in istega moža?
Ali je vsem tako grozno na potu ?
Obsojen klerikalec. — Pred tukajšnjo okrajno sodni jo je bil obsojen štandrežki cerkovnik Viljem Nanut na 20 K globe ali dva dni zapora ter v povrnitev tro-škov, okoli 30 K, ker je pred volitvami raznašal lažnjive vesti o neki družbi, ki je priredila fantom, odhajajočim v vojake, odhodnico. — Cerkovnik je kaznovan za laži, nune štandrežki' pa ga bo za to naj-brže še javno hvalil.  .
Porotno zasedanje v Gorici prične dne 29. novembra.                                 ;
Kdor voli liberalne kandidate, tega vzame še danes vrag, tako je agitiral neki duhovnik na Kanalskem, duig duhovnik v Brdih je pridigoval, da dela za hudiča, kdor voli napredno listo. Po došlih nam poročilih ni do sedaj še nobenega napred-njaka vrag vzel, torej so oni nunci lagali. Ako bi pa govorili resnico, potem bi eno polovico goriških Slovencev pobral vrag, drugo klerikalno polovico bi pa tudi pobral vrag, ker je simpatizirala, agitirala in celo volila laške ultraliberalce. Ostal bi edino le Luka Dugar, ki ni volil slovenskih liberalcev in ki tudi ni agitiral za laške liberalce, kakor je rekel sam v svojem popravku na podlagi § 19. Kot edini ostanek goriških Slovencev pa tudi ne bi ostal tu na Goriškem, ampak pridobil bi ga gotovo kak muzej. Žalostna usoda čaka goriške Slovence!
»To si moramo zapomniti« — tako pravi nekdo s Krasa v »Kmečkem glasu«; namreč naše besede o fikfakovskem in pokvarjenem ljudstvu glede na slučaj, ki se je primeril državnemu poslancu Štre-klju. — Na to pravimo: naj si le dobro zapomnijo naše odkrite besede tisti dopisnik in še vsi drugi prizadeti, ki so podirali in intrigirali, namesto da bi bili delali in pametno volili. Vsem tem koristo-lovcem in neznačajnežern se smejejo v pest klerikalci, katerim so dali prav ti ljudje poslanca. Slava torej »kmečki stranki« ki je preskrbela Kraševcem klerikalnega poslanca, ki bo moral plesati tako, kakor mu bo godel Gregorčič,  ta  stari
škodljivec goriških Slovencev. Zato še enkrat slava »kmečki stranki«,!
Naše besede pa naj si prizadeti na Krasu le dobro zapomnijo in večkrat naj jih prečitajo — morda le spravijo koga zopet k pameti!
»TI presneti trgi«, tako je vskliknil, kakor se nam poroča, dr. Gregorčič, ko je z žalostnim srcem konštatiral Gabrščekovo zmago v trgih — »ti nam bodo vedno delali zgago! Pa kaj to, saj imamo moč v rokah, predrugačimo pa volilni red v tem smislu, da bodo volile v skupini trgov in mest samo davčne občine, brez trgov, katere prikiopimo kmetski skupini. Ni slaba ideja! Še Pajerja moram vprašati za svet. Sicer pa ne bi Škodoval dodatni paragraf, da ne sme nobeden kandidirati v skupini trgov in mest, kdor si ni prislužil križca: »Pro ecclesia et pontifice«. Že uženemo te presnete liberalce.
»Slovenec« tudi pripoveduje, da so volili Nemci v Gorici laške liberalce pri sedanjih deželnozborskih volitvah ter da je dal magistrat 200 K »Schulvereinu«. Noče pa nič povedati, da je glasoval dr. Gregorčič v Gorici za laške liberalce z odprto glasovnico, da so volili slov. klerikalci v Gorici laške liberalce ter agiti-rali za nje in da je šel Gregorčič sam v zapadna Brda lovit slovenske glasove za laške liberalne kandidate. Koliko so pa klerikalci dobili za svoje glasove? Pri ^Slovencu« to gotovo vedo, zato naj povedo, koliko so dali laški liberalci slov. krščanskim volilcem za glasove.
»Ajdovščina se je pa letos izkazala«,
tako se tolažijo nekateri klerikalci »deset-kfa* toliko glasov kot smo jih imeli lani, smo letos dobili«. In ne motijo se! Lani je dobil Jonko v Ajdovščini 0, letos Fabjan 10 X 0 = 0. Iz tega se tudi vidi, da je Fabjan v Ajdovščini desetkrat bolj' priljubljen kot pa Jonko. Tudi zanj je to tolažba!
V  Gabrji pri Ajdovščini priredijo na-rodno-napredni fantje dne 24. oktobra veliki javni ples, iu sicer v veliki dvorani gospe Frančiške Ukmarjeve. Pri plesu bo svirala dobro znana godba iz Prvačine. Fantje vabijo k obilni udeležbi domačine in sosede. Na svidenje 24. oktobra v Gabrji.
V  Podgori odkrijejo jutri spominsko ploščo nekemu junaku iz leta 1809. Pri tej priliki pri maši'nastopi nov pevski zbor klerikalnega društva pod vodstvom J. Do sedaj je pel zbor starega pevskega društva. Seveda se ne bo nikdo silil za cerkvenega pevca, ali omembe je vredno to, ker se vidi, da nune Vuga Ciril meša in preobrača ter dela zgago v podgorski občini. Samo to smo hoteli konštatirati.
Misijon v Štandrežu. — Vsi vragi, čuki, goriški klerikalni predavatelji, golaŠi in kvartinčki pri Paškulinu niso mnogo opravili v Štandrežu. To pa boli štandrež-kega dušnega pastirja in zato je poklical v Štandrež misijonarje. Za vsakega duhovnika je pač slabo znamenje, ako se mora naslanjati na drugo pomoč, ker kaže to, da sam ne opravlja dobro svoje službe. Ali morda misli, da iztrebijo misijonarji naprednjake v Štandrežu?! Moti se! Sicer pa naj le pridejo, vsaj lahko zapiše »Slovenska krščanska socijalna zveza« vse misijonske pridige med svoja predavanja, po drugi strani so pa tudi »pičuiadi« že godni, tako da se nekoliko odpočijejo v farovžu od svojega unetega agitiranja v tem svetem volilnem času. Sicer smo pa mislili, da sedaj ni več vera v nevarnosti v naši deželi, ko so izvoljeni katoliški poslanci; ako je še v nevarnosti, potem je to tudi slabo znamenje za klerikalne poslance, katere so izvolili njihovi volilci vendar edino za to, da obvarujejo vero pred vsako nevarnostjo.
Menihi v sv. Križu so hodili od hiše do hiše pobii.it glasove za svetega katoliškega kandidata v tržni skupini. Nadle-gavali so ljudi, da so jih bili že povsod siti — rezultat pa je bil ta, da je dobil Gabršček v Sv. Križu 1 glas več kot pa klerikalni kandidat, Menihe to strašno jezi; praskajo se, češ, kaj smo se toliko trudili, dosegli le nismo, kar smo hoteli. — Časi so minuli, ko so ljudje vse verjeli kuta-rjern!
V Kožbani je bral nune ob volitvah v cerkvi pred oltarjem »Primorski list« pa pripovedoval o Križnici! in dr. Frankotu; da drugodi, zlasti v domači občini nista
ZAHVALA.
Za izkazano iskreno odkritosrčno   sočutje, kakor za  časa bolezni, tako oh smrti našega iskreno ljubljenega
..¦^.vJvanaJEtey^tti:
izrekamo najtoplejšo zahvalo preč. gg. patru Gotfridu in tuk. župniku za zadnja tolažila, blagorod. gg., njegovim sošolcem in obitelji Pere za krasne vence, gg. pevcem in pevkam za ginljive žalostinke, velecenjeni družini Oruntarjevi za blagohotno naklonjenost o bridkih trenotkih, gg. učiteljem, kakor tudi vstrn'sopftdnikonv prijateljem in znancem" ter vsemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo k zadnjemu počitku. — Bog plati! ŠMARJE, dne 17. oktobra 1909.
Žalujoči ostali.
Lekarna   Cristofoletti * Borici na %m\u
Trskino (Itokflievo) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznini in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno, rmene barve po K.140, bele barve E. 2-Trskino železnato jetrno olje. Kuba tejin olja je sosubno |>iiponič-Ijivn   ;>t rokom   in  dečkom, ki ko nervozni in nežno naravo.
TrsKino  jetrno   Olje   SC   Železnim jodecem. S tem  oljem   se   oxdnivijo v kratkem   času   /, jrotovosljo vse kostno -l»o!i'/.ni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
=   Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev.
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiSCe se vedno v mojem kera. laboratorija
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   M.   odjemalcem glede čistote m
===   stalne sposobnosti za zdravljenje.   ==
C isto ffolef ti jeva pijača is kine In železa
najboljši pripomočtk pri zdravljenju s trškim oljem. —   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
naznanilo.
klavnemu   občinstvu   uljudno   naznanjam, da   som  presolil  svoj
zobozdrauniski atelje
|na f okališGG Josipa Verdi štev. 37.
Onlinira vsak  dan  od   i),  uro zj. do »5. uro pop.
Dr. loan Cržen.
m)m>m>^{m<mm>tm<m<m<m><m(m><m^š&
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencey. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pi^o. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od gosp. Aniona Objdiča njegovo slaroznano
čevljarsko delavnico
v SemeriišM ulici št. 2.
Pri poreč.* m se s. občinstvu za imiogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene,
Josip Cernovic
čeuljarsk! mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Na izvoznem trgu. Traberjev muzej
odprt od 8. zjutraj do 9. ure zvečer.
U petek popoidne od 2. naprej je razsfaua odprta
k za ženske.
Predavanja se vršijo ob 10 uri dop. in ob 2. 4, 6 in 8 zvečer.
Vstopnina 40 vin, za vojake 20 vin.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem nlvoril v
Riva Oastelio štev. 8 Veliko zalogo
trdega lesenega oglja.
Isto prodajam na drobno in debelo po najnižji ceni.
Za obilen obisk su loplo priporočam
luan Skok.
Nova moda za jesen!
Diagonal,
Ofoin, Amaron,
Hoiespn,
Gylielm,
Drap 1 dam.
Gospa ali gospodična, ki si želi nabaviti za jesen novo. obleko, naj ne zamudi si ogledati novo došlo blago v
Trgovskem domu.
Največja iibera blaga po novi modi.
Uzorce razpošilja franke
Pregrad & Černelič Gorica.____
Toia priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer le največja izbera Časnikov in pristnih pijač.
=f
Varstvena znamka: »Sidro*     = u ¦ 1111
SH liniment. Ca ptic i corap. j^|
Nadomestek za
Anksr-Pain-Expellcr
je povsod pi Spoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko »sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „ ilatom leva" v Pragi
Elisttbothgasso  Štev. b nova. Ontvdo raipoilljaa]«.
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
SVOJI K SVOJ M!
SVOJI K SVOJIM!
GORICA
Gosposka ulico št. 2.
I jaiiufaktoriia trgovina jj VRELI J BISAIL
sporoča novo dospelo blago za jesen in zimo za ženske in možke.  • • • • • • • •
*••••••••••• Bogata  zaloga vsakovrstnega blaga spadajoč v to stroko
Uzorci poštnine prosto!
Največji dobiteki  HaznanilO Iffatf fiflfl.0flB|      srede.
Za dobitke jamči država
Vabilo k udeležbi .        dobitnih šans       ......
pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je
9 milijonou 841.476 mark dobitkou.
Glavni dobitki te denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju600.000 Mark
oziroma: Mark 560.000 » 550.0C0 » 540.000 » 530.000 . » 520.000 » 515.000 » 510.000 » 305.000 » 303.000 »     302.000
glavni dobitki po: Mark 300.000 »     200.000 »¦    100.000
60.000
50.000
45.000
40.000
30.000
20.000
15.0C0
10.000
i. t. d.
V celem obsega loterija, ki je razvrstena v 7 razredov, 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo radeti približno  polovica vseh srečk.
Dobitki 39 viSajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M.
Cene sreCkam I. razreda so sledeče:
Cela srečka M, 6 ali K 7		Pol srečke M 3 ali 3-50 &		Četrt srečke Ml50alil75K
Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listiro, ue da bi jo moral še-le zahtevati.
Dobitki se izplačajo takoj.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
29. oktobra
na naslov:
Samuel Heckscher senr.,
Bankgeschaft v HAMBURGU 36.
Izrežite !
Naročilnica *a g. Samuel Heckscher-ja, sen,
__________Bankgeschaft, Hambnrg 36.__________
Pošljite mi Moj naslov
|celo srečko za M 6-— (K T—) ^pol » > » 3- (K 3.50) Ičetrt    »       » > 1-50 (K 1'75)
Denar pošiljam v pismu|
po nakaznici    >   kar ne velja prečrtajte pošljite po povzetja J
A. vd. Berini
Gorica, Šoslka uiiea št. 2,
uelika zaloga =
= oljkinega olja
prve vrste
ajbaljšib tvfdk iz Istre, Dalmacije Molfeite, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112,
120, 128   136, 1*44, 160, 180, 2~, 240,
za luči po 72 vin.
------     Na debelo cene ugodne.     ------
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno.
Pravi  vinski   kis in  navaden.  Zaloga
mila in sveč.
žf.gžf'-***********
kakor tudi
in
se sprejmejo v fiiiejši trgovini.
Prednost imajo konfekcije vešči.
Ponudbe pod šifro: „Prva moč"
na upravništvo našega lista.
Mesto 18 K le 7 K
krasna žepna tira (remont.) iz srebra n(Horia". s 3 lopo izrezljanimi pokrovci na pero. Kolesje na sidro. Te-Caji na kamen Jamstvo a H leta. I*o povzetja K 7  -
Tovarna ur MIH. HOROWITZ, Krakau, Diefelsgasse 57. = Cenik zastonj! =====
S500
not. potrjenih zdravniških in privatnih
spričeval potrjujejo, da  najuspešnejše
odstraniuieio
odstranjujejo
KaiserjeVe
prsne karamele
— z  znamko   t r e h   smrek —
hripavost, zasliženost, katar, krem in oslovski kašelj.
Zavoj stane 20 in 40 vin. Poza <50 vin. Dobi se v lekarnah  A. de Gironcoli ¦--  i Gorica, I. Cristofoletti — Gorica, Rug- | giero Kurner — Gorica, G. B. Pontoni j —   Gorica,  L.  Giiubich   —  Gorica,   v mirodilnici E. Mazzoli       Gorica, v lekarni J. Hus ~ Vipava, M. Ka*per   -Ajdovščina, L. Jurschc —- Ajel.
^$^^^*^^^^$^^^«j^
Učiteljskim kandidatom
priporočamo : gosli od 8 K vise, loke, strune in vso jo-
drobnosti, ki spadajo k temu.
Muzikalije za gosli, šolske knjige i" vse
druge potrebščine. == Vse po izvirnih   cenah zalagateljev. ...
Knjigarna A. Gabrsček Trgovski dom.
©
p voflstvo: Trsi, Via
$
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir            — ^5bT. .IfgfrT                ^age v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan         ~ ^gštr^SA^ —           ^,ast verskega zajoga).
a i
Intarorban. telef.: Gorica St. 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v Edit Zaloge: Solkan ;   Trst,  Via   della caserma 4;
Reka, Via delie Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na navoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vposluje okroglo   400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 000.000.
Izdeluje pohištvo vseh slorov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografteni zavod v Solkanu.
Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krušič, ==*
krojaški mojster in irg-ovee
Gorici
Tržaška   ulica  štev. 16 =    v lastni hiši.   =-*
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blagn !<a. kouosti iz auslrijskih in angležkih louaren najrazličnejših
za vsaki stan,
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo Slovenci za vselej
le hlapceVali tujcem.
Sloriste »lil! Posttjte milo iz te fluače torae! Mett je izvrsten. Geue olap!
Naša špecijaliteta je: CapraSOk - K0Z3 8 SOlllCem.
Poskusite in sodite ! Svoji k svojim!
[________________jfcP"»    BREZ    K O IV K U R E X C E.    -*W&____________________   »
Naznanjam sL občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastnej hiši        j
,|    veliko zalogo raznovrstnega pohištva.    {j
"|1        Priporočam novoporočeneem kompletne spalne sobe. Cene zme« ^e «~    i
*   in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. L pogled zaloge Nr    | :J dovoljen vsakomur, ne da  bi  bil  primorai  kaj   naročiti. — Posebn > \* >\ se priporočani gg, rodoljubom z dežele, si.  učiteljstvu itd.                    jL I                Za  obilen obisk  se priporoča                                                              11
J                                                                               Ferdinand Delak v Solkanu si. 299     jr      j