oglašajte v
najboljšem
slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
QV AhlT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise ш the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
)[PL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). APRIL 29, 1953
%i)i ftcbciPi
^fiftxrude garbas
П daljši bolezni je preminila ^ svojemu domu na 5612 Lin-ti- ^ve. dobro poznana Ger-cie Garbas, rojena Oman, po ^^"laČe Omanova Jerca, stara w Doma je bila iz Device v Polju pri Ljubljani, , ^ zapušča sestro Marijo De-^ •ft brata Vinko Oman. V ^"^Griki se je nahajala 48 let. ^Soprogom sta vodila delika-trgovino v okolici Lexing-u Linwood Ave. od leta do leta 1948. Bila je člani-2» 5''^'štva Lunder-Adamič, št. ^ %PJ.
j^Jukaj zapušča soproga An-'iav'	Šmarja i^ri Ljub-
Dj	Anthony, ki je pozna-
Uj^^^ozdravnik v Slovenskem °đnem domu na St. Clair hčer Mrs. Gertrude Geva-^ ^ ki vodi Jean's Museum na St., šest vnukov, brata Leo-tiilj ^ ^ Argentini, in več sorod-Sin Fred je umrl leta Ц. ■ ^ogreb se vrši v petek zju-iav^ 8.15 uri iz pogrebnega 65q2 Joseph žele in sinovi, Clair Ave. v cerkev sv. 9- uri in nato na poko-
Ч(.|
H
k
k
NENAVADNA PROPAGANDNA PONUDBA GENERALA CURKA
WASHINGTON, 28. aprila—Nova propaganda generala Clarka, ki je ponudil komunističnim pilotom $50,000 za vsako komunistično letalo, ki ga izročijo zaveznikom, pilotu samemu pa še, in sicer prvemu, ki bo z letalom prispel k zaveznikom, nadaljnjih $50,000, je bila v Pentagonu —v ameriškem vojaškem poveljstvu sprejeta z deljenimi mnenji. Vsekakor je general postopal na lastno odgovornost.
Pentagon misli, da s finančne'*'
strani ne bi bilo ugovora, ker obljubljena nagrada itak ne dosega vrednosti pripeljanega lovskega letala. Ceno takega lovskega letala, o katerem se stalno trdi, da je bilo zgrajeno v ruskih tovarnah, se giblje med $200,000 in $300,000.
Namen generala Clarka je ta,
da bi med komunističnim letalstvom zrušil moralo. Kaj ga je nagnilo k temu koraku, Pentagon ne izjavlja. Radi zanimovo-sti koraka generala Clarka, ki je prvi v zgodovini korejske vojne,
navajamo naslednje zanimivosti.
Ponudba je bila prenesena radijskim potom v ruskem, kitajskem in korejskem jeziku,
spremljana pa je bila z letaki, ki so jih trosili ameriški piloti po severni Koreji. V teh letakih se je navajalo ime poljskega pilota Jarevskija, ki je v preteklem marcu pobegnil z enakim lovskim letalom na Dansko, odkoder je prišel v Monakovo in se radijskim potom obrača na poljsko mladino, ki naj se upre komunizmu. Jarevski naj bi prišel v Ameriko, naj bi se uvrstil med ameriške pilote, seveda če bo dobil ameriško državljanstvo,
ker le kot tak more služiti med ameriškimi letalci.
Kakšen bo uspeh te nove propagande, bo pokazala bodočnost.
Na vsak način je zanimivo, da so se oglasili nadaljnji propa-gandisti doma v Ameriki in to v vrstah ameriških hotelirjev, ki so obljubili tem komunističnim pilotom dezerterjem visoke nagrade v obliki brezplačnih počitnic v raznih ameriških letoviščih.
ŠTEVILKA (NUMBER) 84
Calvary.
^®Hge krizetic
kratki bolezni je preminil Krizetić, star 85 let, sta-
Мс
na 392 Е. 161 St. Bil je ђ Soproga Frances je ^ leta 1923. Doma je bil iz if ? na Hrvatskem, odko-tj У Prišel v Ameriko pred 51 ^ojj,	tri leta je bil v po-
4a
-g У zapušča pet otrok: ^toinette Hribar, Mrs. I. > . P®' Mrs. Frances Ryan, Gargin in Mrs. Dor-.7 vnukov, 12 pra-^n veliko sorodnikov, ki,	je umrl pred dvemi
^?^^Gb se vrši v petek zju-pogrebnega S ^ Joseph Žele in sinovi, %h St., v cerkev Marije ho?^^®te ob 9.30 uri in nato ®pališče Calvary,
N Egiptom in ^^donom
Egipt, 28. aprila — S^j^'Ptsko vlado m med za-Seg ^ Y^like Britanije so se pogajanja, kako zasedbo vzdolž brtf ^^"ala in kako umak-'i« (jg]	čete iz te zone.
^Saciji sta se sestali že Ao ' .^^ndar je bil ta sestanek ^bo ^'^formativnega značaja. WP'^^slo do sporazuma tudi
%
^fašanju in ker se je t ^časni sporazum med ^^adama glede pokrajine /	je pričakovati, da
Чђ '^sko-egiptska napetost A, Prenehala.
Vh ]f
P^^i ostane odprto
Komunisti v Franciji
komu bo pripadala d	kanala. Ali
' Se	Srednjega vzhoda.
Stej. ali pa držav, ki so ^ii'ane na tem prekopi ^ ameriško soudeležbo
d	vlada stoji tudi pri
^ >iiOf pogajanjih na stališču, Angleži brezpogojno ' ^ kanal Suez.
PARIZ, 27. aprila—Francija voli 466,800 občinskih svetnikov. Francoskih občin je skupno 38,-983. Pariz je znan po svoji revolucionarni zgodovini. Ne samo iz velike francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, marveč tudi v naslednjem stoletju. "Pariška komuna" v času prusko-francoske vojne 1870-1871 je znana. Pariz se je tudi to pot obrnil precej na levo. V mestu samem je dobil komunizem nad četrtino vseh oddanih glasov, močnejši pa je bil v pariških predmestjih, kjer je postal večinska stranka. V teh predmestjih je komunizem zelo narastel. Na drugi strani je značilno, da so se stranke sredine, ki podpirajo sedanjo vlado Rene Mayer-ja, na splošno obdržale, da pa so desničarji De Gaullea močno nazadovali. Za Parizom se na levo orijentira veliko francosko pristanišče Marseille v južni Franciji.
manj kot lansko leto
COLUMBUS, O., 28. aprila-Okraj Cuyahoga bo prejel za leto 1953 na vplačanih taksah za registrirane avtomobile $2,594, 505.60. Lansko leto je iz istega vira prejel $3,980,310.12.
ZADNJE VESTI
V	Washingtonu so zelo zaskrbljeni o vojaškem napredovanju komunistov v francoski Indokini.
Na drugi strani imajo v državnem tajništvu poročila, da se sovjetske satelitske države močno oborožujejo vkljub navidezni mirovni ofenzivi iz Moskve.
Državni tajnik John Foster Dulles je zavrnil nov predlog Molotova o sestanku petih velesil, češ, da ni ničesar novega.
Pri pogajanjih za premirje na Koreji je nastopil nov moment. Komunisti namigujejo, da bi pristali na to, da se kaka država v Aziji označi kot nevtralna država, kamor naj gredo tisti ujetniki, ki se ne marajo vrniti domov. Komunisti so zavrnili Švico kot nevtralno državo. Zavezniki trdijo, da je nekaj napredka pri pogajanjih.
V	ameriški uniji jeklarjev je nastopilo mezdno gibanje. Jeklarji bodo zahtevali novo višjo mezdo, ne pa kakih drugih sprememb v pogodbi kot taki.
Danes prileti na letališče v bližini San Francisco letalo, ki nosi 35 bolnih in ranjenih vrnjenih ameriških ujetnikov.
Mestna občina Cleveland bo to leto podvojila stroške za javna dela. Stroški bodo znašali 16 milijonov dolarjev.
češkoslovaška pod moskvo
PRAGA, 28. aprila—Češkoslovaška republika je sprejela nov zakon o narodni vzgoji. Zakon stopi v veljavo to jesen. Do sedaj je v Češkoslovaški veljal sistem petletne obvezne Ijudsko-šolske vzgoje. Po ruskem vzorcu je morla Češkoslovaška sprejeti sovjetski sistem, ki predvideva osemletno ljudskošolsko obvezno vzgojo.
"požrtvovalni" McCarthy ''
WASHINGTON, 28. aprila— Senator McCarthy se je izjavil za pripravljenega, da bo polnil kolone ameriških tednikov in sicer z odgovori na razna politična vprašanja. Za pisanje ne bo zahteval nobenega plačila. Odgovore bo pošiljal kot senator seveda poštnine prosto. Za svojo reklamo si je senator McCarthy izbral naslov za odgovore in vprašanja "Senator McCarthy odgovarja na vprašanja."
Na dopustu
Na 10-dnevni dopust je prišel poročnik John Laurish, sin Mrs. Frances Laurish iz 11021 Revere Ave., ki se nahaja v vojaški službi eno leto. V ponedeljek je pravkar dovršil tečaj v oficirski šoli v Fort Monmouth, N. J., kjer je dobil čin poročnika. Po dopustu se vrne na službeno mesto v Georgijo, kot inštruktor pri signalnem koru. Njegov oče John je umrl pred dvemi leti in pol. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu.
nerešena pravda— radi nagote
Ameriška magazina "Sonce in zdravje" in "Sonce" sta bila v New Yorku prepovedana, ker da prinašata slike o nagoti. Oblast, ki je širjenje teh magazinov prepovedala, Je svoj ukrep utemeljevala s tem, da znajo take slike voditi mladino v kriminal. Z zadevo se je pečalo sodišče, ki pa je ostalo na sredi pota. Kako odločiti?
Branilec omenjenih ma-gazinov se je skliceval na današnjo ameriško žensko modo, razne plavalne kostume, na slike, ki so ravnota-ko v nagoti, da naj človek čepi na skali. v čem je torej razlika, če naga ženska leži na plišasti preprogi?
Branilec je tudi navedel, da je bila gola noga svoje-časno nekaj strašnega, da se ta beseda ni uporabljala niti pri pianu oziroma klavirju. Lasje, ostriženi na kratko, so bili nekaj strašnega. Dekle, ki ni imelo rokavic, je bilo zavrženo. Mnogo deklic nosi ''sveter" (prsno jopico) ne radi gor-kote. . . .
Sploh pa namen obleke ni vedno v tem, da se pokrije telo.
Porota s sodiščem se ni znala odločiti in se je razšla.
v takih vprašanjih—ali se nam ne stavi vprašanje, da je vse nekam relativno?
nov dominion?
SINGAPORE, Malaja, 28. aprila — Domačini Malajskega polotoka, ki je angleška kolonija, so se sporazumeli v naslednjih točkah: Sestaviti je program, kako končati državljansko vojno, kako končati notranje domače spore, a glavno, pripraviti načrt pogodbi, ki bo po vzgledu ostalih britanskih dominjonov dal tudi Malajskemu polotoku položaj dominjona, samostojne države, ki bo z Londonom le v rahli zvezi.
če nimaš kopalnice
BICKENDORF, Nemčija, 28. aprila—Tukajšnji občinski svet šteje osem članov. Nobeden od članov občinskega sveta doma ne razpolaga z banjo v kopalnici, oziroma s kopsllnico sploh. Občinskemu svetu je prišlo na misel, da se znajo pomnožiti občinski dohodki na ta način, da se naložijo posebni davki na tiste, ki s kopalnicami in banjami razpolagajo. Sklenili so, da bodo ti "srečni" plačevali na leto dva dolarja posebnega davka.
ohio prednjači v ubijanju
COLUMBUS, O., 28. aprila^-Prejšnji teden je država Ohio morala zaznamovati 34 nesreč s smrtnim izidom. Število je izredno visoko, pripisovati pa ga je nestalnemu spomladanskemu vremenu. V prometnih nesrečah je bilo ubitih 31 oseb, tri osebe pa so utonile.
Poljska se oborožuje
VARŠAVA, 27. anrila—Polivka vlada ie predložila narla-mentu prroačnn za leto 3953. Za vnlaške stroške gre $2.634,925,-000 pli 10.8% od celokunnefifa nvoračuna. V primeri z letom 1952 se bodo izdatki za oborožitvene nameno zvišali kmr za 1^0%. T^eta 1952 so namreč /no-šnli	7П narodno obrambo
le $1.650.000,000.
Delo ameriškega kongresa na polju
zunanje in notranje politike
VSA VPRAŠANJA PA SO MED SEBOJ OZKO POVEZANA
WASHINGTON, 28. aprila—Ameriška pomoč skupni zapadno evropski obrambi; zadnji dogodki na Koreji; sprememba ameriškega carinskega zakona; sprememba ameriškega vselitvenega zakona, katerega avtor je senator Mc-Carran. To so trenotno glavna Vprašanja v ameriškem kongresu.
John Foster Dulles se je vrnil**-—-
iz Evrope. Gre za skupno zapadno evropsko armado, ki pa še ni po svoji zakoniti strani pravo-močno odobrena od nobene od držav, ki pridejo v poštev. Prva, ki naj bi to pogodbo odobrila, je bila mišljena Nemčija. Državni tajnik John Foster Dulles vztraja na tem, da se mora Nemčija pritegniti v te vrste. Nemčija bi dala pol milijona vojaštva, sprejela pa bi nase finančne obveznosti kako vzdrževati to armado. Kancler Adenauer je Dullesu zagotavljal, da bo Nemčija v kratkem času zakonito in formalno vezana na zapadni svet. V prestolici Zapadne Nemčije v Bonnu ima Adenauer težave s predsednikom republike, s zgornjo zbornico, ki bi jo z ameriškim imenom imenovali senat, in z močno opozicijo nemške socialno demokratske stranke. Kancler Adenauer je hotel naravnost izsiliti od zapadnih Nemcev to pogodbo. Iskal je pota, da obide senat, kakor tudi ustavno sodišče in tako s podpisom predsednika države profesorja Heussa pogodbo uzakoni, s tem pa tudi uveljavi. V zadnjem tre-notku je Adenauer spremenil svojo taktiko in se je odločil, da čaka na sklep senata, ta prosti čas, presledek, pa bo uporabil za to, da nemške senatorje prepriča o tem, da je pametno in za Zapadno Nemčijo življen-sko važno, da se priključi zapadni Evropi.
Toda kaj naj pove ameriški državni tajnik John Foster Dulles ameriškemu kongresu, da bo ta glasoval za milijardne kredite kot ameriško pomoč tej skupni zapadno evropski armadi, katere pravno še nikjer ni, stroški za njo pa so že ogromni ?!
Eisenhower in McCarran
Že med volilno borbo lanskega leta je bil novi vselitveni zakon, ki nosi ime Walter-McCar-ran, predmet volilne propagande. Bivši predsednik Truman je očital takratnemu kandidatu Eisenhowerju, da se druži s takimi ameriškimi politiki, ki so izglasovali novi vselitveni zakon, kateri ima v sebi kal diskriminacije. Daje privilegije nekaterim narodom in državam na škodo narodov ih držav Azije in jugovzhodne Evrope.
Takrat se je kandidat general Eisenhower skliceval tako ha Jude, kakor tudi na katolike, ki da so njegovi politični prijatelji, kasneje pa se je izjavil za to, da se vselitveni zakon McCarran spremeni.
Bivši predsednik Truman je zakon vetiral, z drugimi besedami, nanj ni dal svojega podpisa. Toda kongres ga je sprejel s potrebno večino in tako je stopil v veljavo dne 22. decembra 1952.
Kaj je nagnilo Eisenhowerja, da je sedaj predlagal tudi od svoje strani spremembo tega zakona? McCarran, ki ie započet-nik tega zakona, trdi, da ideja ni Eisenhowerjeva, marveč, da
je Eisenhower le zbral pritožbe, ki so prihajale na njega od strani raznih ameriških privatnikov in organizacij. McCarran ne vidi nobene potrebe, da se zakon spremeni.
Eisenhower v svojem predlogu na kongres pa trdi, da naj se zakon spremeni, ker iz pritožb, ki prihajajo na njega, je razvidno, da je krivičen in da ima vse znake diskriminacije. Eisenhower zahteva za svoj predlog nujnost, torej naj ameriški kongres nemudoma otvori razpravo o spremembi tega zakona in začne z zasliševanji raznih ameriških predstavnikov.
Ameriške carine
Tudi to vprašanje je na eni strani notranja zadeva Amerike, na drugi strani pa strogo v zvezi z mednarodnim položajem. Slovenski izraz carina se rabi za davek, ki se plača pri uvozu tujega blaga. Morda tudi pri izvozu. Davek je odvisen od gospodarske in finančne politike, kakor jo zasleduje država. Včasih je treba preprečiti uvoz, da se zaščiti domača nacionalna produkcija. Zato zaščitne carine. Tuje blago naj ne spodriva domačega. Včasih je treba pospešiti domači izvoz, ker je domača produkcija več kot zadostna, da krije domače potrebe. Če gre za to politiko in za ta slučaj, potem blago, ki se izvaža iz Amerike, naj ne bo podvrženo še posebnemu davku.
Zapadno evropske države, kakor Velika Britanija in Francija trkata na Ameriko, da zniža uvozni davek na blago iz teh držav, da se bo iz teh držav lahko izvažalo v Ameriko in se bo dobil—ameriški dolar.
Carinsko vprašanje je zelo komplicirano. Nekateri zagovarjajo nizke carine, drugi zopet visoke. Ameriško kmetijstvo n. pr. se je v polpretekli dobi zavzelo za to, da naj bodo carine na kmetijske stroje, ki prihajajo iz inozemstva, nizke, vsekakor pa take, da bodo cene tem strojem- nižje kot pa cene doma produciranim strojem. Redoma gre za različna mišljenja in interese industrije, na drugi strani pa kmetijstva.
Vprašanje je nadalje, da če se znižajo carine, ali naj bo te ugodnosti deležna samo ena država, ali naj pa obvelja tako imenovana klavzula največjih ugodnosti, to se pravi, da ena kakor druga država je teh ugodnosti deležna avtomatično.
Predsednik Eisenhower je bil mnenja, da naj se sedanje carine na splošno podaljšajo za eno leto. S tem predlogom je propadel, ker kongres že razpravlja o morebitnih spremembah.
Petrolejska industrija je n. pr. predlagala, da se dovoli le 10% uvoza tujega petroleja, ti odstotki pa naj se izračunajo po domačem povpraševanju po petroleju. Znižnaje carin na uvoz tujega blaga znači katastrofo za ameriško gospodarstvo—vpijejo
drugi. Debate o tem vprašanju bodo vsekakor dolge.
Politika na Koreji
Washington pazljivo zasleduje taktiko komunistov, ki ne prihajajo na dan z odprtimi kartami, zlasti kar se tiče položaja vojnih ujetnikov. Na polom teh pogajanj se za enkrat ne računa.
Na obisk v domovino
Na parniku Queen Elizabeth sta zadnji teden odpotovala Mr. Joseph in Mrs. Anna Košir iz Waukegana, 111.
Na parniku Liberte so včeraj odpotovali iz New Yorka; Mr. Albert in Mrs. Julia Muren iz Barbertona, Mrs. Katherine An-žiček in Mr. Anton Nagode iz Girarda, Ohio, Mrs. Jennie Krumberger iz Racine, Wis., Miss Marie Kuckman, Mrs. Julia Šlogar, Mrs. Jennie Medved, Mrs. Theresa Anžur in Mr. Paul Stucin iz Clevelanda ter Mr. Joseph Sedmak iz Conneaut, Ohio. Potniki in potnice na parniku Liberte so prva skupina izletnikov Slovenske ženske zveze, katerim se je v New Yorku pridružilo lepo število rojakinj iz drugih krajev.
Na parniku Queen Mary pa danes odhajajo; Mr. John in Julia Ajnik ter Mrs. Mary Simonz iz Los Angeles, Cal., Mr. Vincent Pugelj iz Milwaukee, Wis., Mrs. Frances Zupic, Mrs. Jennie Skraba, Mrs. Frances Gabrov-sek in Mr. John Podlipec iz Barbertona, Ohio. Clevelandski potniki pa so naslednji; Mr. Anthony Perušek, Mr. Joseph Ro-žanec, Mr. Louis Levstik, Mr. John Močnik, Mr. Stanko Baraga, Mr. Ivan Babnik, Mr. Witt Omahen^Mr. John Podobnikar, Mr. Louis Pangerc, Mr. Anton in Mrs. Gertrude Bokal, Mrs. Alberta Dolinar, Mrs. Josephine A. Ludwick s sinoma John in Eugene Ludwick.
Skupino potnikov za Queen Mary je snoči spremljal do New Yorka in na parnik Mr. August Kollander, kateri je tem potnikom preskrbel vse, kar je za po-tovfinje potrebno. Srečno potovanje, lepo zabavo in zdrav po-vratek vsem!
Zabaven film o življenju na Češkem
V Norwood gledališču na E. 62 St. in St. Clair Ave. se nocoj kaže zanimiv in zabaven film o življenju na Češkem, kjer, ko gre fant snubit dekle, ji prinese mesto običajnega cvetja, steklenico konzerv, ribe ali kak pri-boljšek za pod zobe. Ker prevladuje pomanjkanje, predstavlja film romantično življenje na Češkem na povsem drugačen način kot pa je v normalnih okoliščinah.
Ženski odsek farme
članice Ženskega odseTta farme SNPJ se vabi na sejo v četrtek zvečer ob 7.30 uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Seja je zelo važna radi priprav za otvoritev pikni-ške sezone na farmi, in prosi se članice, da pridejo v polnem številu.
Iz bolnišnice
Mr. Rudy Cergol se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 5103 E. 117 St., Garfield Heights, kjer se nahaja še vedno pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, voščilne kartice in darila, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
a
ENAKOPRAVNOST
f J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.912.00
. 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
USODA VOJNIH UJETNIKOV
(2)
Dvomimo, da bi bil kdo med nami, zlasti v vrstah starejšega rodu, ki bi ne gledal filmov, ki bi ne bil kaj bral o ravnanju in življenju vojnih ujetnikov. Ki bi ne bral ali ne gledal slik o življenju vojakov v vojni. Če si predoči še enkrat te slike, se mu pokaže:
Da so v starodavnih časih zmagovalci v vojni odpeljali s seboj dolge vrste ujetega sovražnika, rekli bi sedaj vojnih ujetnikov. Ti ujetniki so mukoma, trudoma, ne korakali, marveč vlekli se proti koncu, kakor brezkončna počasna megla, nad njimi pa je stražar vihtel bič, da jih je gnal naprej. Prvi vtis je bil in ostane, da gre za sovražnika, ki je sedaj v rokah zmagovalca, vendar kot sovražnik.
Vojni ujetnik nosi ta naslov, dokler je vojna in dok^ ler trajajo sovražnosti. Njegova usoda se razjasni, ko se sklene ali mir, ali vsaj premirje, da se te sovražnosti ustavi j d. Vse do tedaj je sovražnik med sovražnikom in se od frontnega vojaka razlikuje le v tem, da je razorožen.
Kdor pa je bil aktivno v vojni, se bo spomnil, da so tudi kolone redne domače vojske izpostavljene vsem trdotam vojne, katerih pa civilist s svojim civilnim življenjem ne ppzna. Vojni pohodi so redoma velika muka. Vojaško poveljstvo jih predvideva, bodisi, da gre za umik, ali pa za pohod naprej. Kdo se ne spomni tako imenovane "frontne žandarmarije," to je tistega orožništva, ki je kot posebna vojaška organizacija skrbela, da so vojaki ubogali, da so šli naprej ali pa so se pravilno umikali. Ta organizacija je imela i?ioč in oblast, da je neubogljivca kaznovala, tudi če ga je bila treba ubiti. Mučno marširanje dolgih kolon traja tudi za redno domačo vojsko dneve in noči, kakor pač narekuje položaj. Zdi se neverjetno, vendar se je prijetilo, je doživljeno in dokazano, da so vojaki izčrpani vsled dolgih pohodov in neprespani, tudi zaspali, pa se v spanju nekam avtomatično pomikali naprej z vrstami drugih!
Kakor je mir nedelj en, tako je nedelj ena tudi vojna. Grenkobe so redoma deležni vsi brez izjeme. Civilini, kakor vojaški svet deli usodo z večjo ali manjšo srečo in nesrečo. Podčrtajmo pa še enkrat, da je vojak, sedaj ujetnik pri sovražniku, še vedno sovražnik, ki je imel nalogo, da me ubije, samo, da mu je bila dana prilika. Ta prilika je sedaj odvzeta, sovražnik pa le ostane. Današnji civilizirani človek je končno prišel na misel, da je treba urediti vsaj kolikor se da, tudi življenje vojnega ujetnika. Zbrali so se zastopniki držav in so sklenili tako imenovano Ženevsko konvencijo, ki obravnava vprašanje vojnih ujetnikov, ki naj končno len ostanejo ljudje. Ta konvencija je sicer do gotove meje uredila pravni položaj vojnega ujetnika, vendar mu ni mogla vrniti civilno življenje. Usoda vojnega ujetnika se ravna po standardu življenja države v kateri se nahaja in s praktičnega stališča vzeto tudi predpisi konvencije, kako voditi osebne podatke, kako skrbeti za zdravje, kako ga uporabiti pri delu, kako mu pustiti tisto svobodo, ki je v skladu z notranjo varnostjo države in podobno, večkrat ostanejo gola črka na papirju. Ko so prišli Amerikanci na Korejo, so Korejci zbrali kar so pač mogli raznih motornih vozil, da Amerikancem ni bilo treba hoditi peš. Korejci so jim že takrat povedali, da jim je znano, da Amerikanec ne zna več hoditi peš. Zamislimo se v tega Amerikanca, ki doma, kakor tudi v vojaškem vežbanju skoraj res ni znal več hoditi peš, kako se počuti ko mora marširati ure in ure, morda res celo dneve in noči! Nam je povsem razumljivo, da ujetniki povdarjajo trdoto dolgotrajne pešhoje.
Komunizem današnjih dni je k položaju vojnega ujetnika dodal svoje. Komunistična propaganda ima prav po principu dolžnost, da ga pridobi za svoje ideje. Če gremo iz tega edino pravilnega načelnega stališča komunistov v njihovih očeh, nam bo povsem naravno, da se je njihova propaganda obrnila tudi na ameriškega vojaka vojnega ujetnika. Tudi vemo, da ima Sovjetska zveza še danđfe sto in sto tisoče vojnih ujetnikov zadnje svetovne vojne, ki jih ne vrne nazaj. Zakaj? VOJNA JE VOJNA! L.Č.
Mara Tavčarjeva umrla
CLEVELAND, Ohio — Mrs. Ivanka Shiffrer iz 795 E. 88 St., Suite 5, je prejela v ponedeljek iz Ljubljane pismo, v katerem ji sporoča Mira Ferjan, žalostno vest, da je umrla nenadoma pisateljica Mara Tavčarjeva. Pokojna Mara Tavčarjeva je bila po svojem literarnem delu dobro poznana med ameriškimi rojaki in rojakinjami, ki so radi čitali njena dela.
Pismo, ki ga je prejela Mrs. Shiffrer od Mire Ferjan, nečakinje Mare Tavčarjeve, se glasi: "Ljubljana, 1. aprila 1953. "Spoštovana Ivanka:
V globoki žalosti naznanjam, da nas je zapustila na Veliki ponedeljek, 7. aprila 1953, zadeta od možganske kapi, književnica in učiteljica v pokoju Mara Tavčarjeva.
"Prišlo je tako nenadoma. Bolehala je že dolgo, vendar nismo bili pripravljeni na tako nepričakovan odhod.
"Par dni preje je prejela še zadnje pismo od Vas. Tako zelo se je razveselila vsake tople besede in pozdrava.
"Za Erazma G. je pripravljala pesem v zadnje slovo—ostala pa je neizvršena. Strune njenega srca so izvenele in utihnile za večno.
"Prosila bi, ako je mogoče objaviti v ameriških časopisih njeno smrt, saj jih je mnogo, ki so jo poznali, radi čitali njene stvari in jih bo njen nenadni odhod presenetil. Vsem, ki so ji izkazali dobroto na kakršenkoli način, v njenem imenu prav prisrčna zahvala.
"Njeno literarno zapuščino bomo pozneje uredili, saj je zvenela njena poezija na tem polju polnih 51 let.
"Pomlad in cvetje sta jo spremljala na poti iz njenega tihega doma—v novo domovanje —odkoder ni vrnitve.
"Svojo zadnjo pesem, priob-čeno v 'Tovarišu,' je čitala tri dni pred odhodom od nas. Delala in pisala je do zadnjih dni življenja. Zanimala se je za vse in vsak dan je njeno srce pozdravilo vse, ki so ji bili dragi.
"Živela je tako rada in v njenem srcu je ostal še velik zaklad neizpetih stihov. V naših srcih in vseh, ki so jo poznali, bo ostal svetel spomin nanjo.
"Mnogo pozdravov za vso skrb in ljubezen pokojni Mari, za kar se lepo zahvaljujem. Ker mi je nemogoče obvestiti vseh, ki so pripomogli k sončnim dnem njenega iivljenja, prosim, da obvestite vdovo Erazma Gor-she, Matija Pogorelec v Duluth, Minn., in Frances Vider v Chicago, 111.
"Mira Ferjan,
Marina nečakinja,
Ljubljana, Poljanski nasip."
večerja, vmes melodija valčkov, potem lep pozdrav naših predsednic v kratkih, jedrnatih besedah iz dogodljajev sedanjega časa, kako znajo naše izkušene žene z Mary Ivanusch na čelu delati. Pevci so dobro izbrani iz naše metropole, potem pa še ples in domača zabava.
Takale prireditev je magne-tična in tudi ni vsak dan, ampak le enkrat na leto pri Progresivnih! Njihovo delo se samo hvali! Prav vljudno vas vabimo —dobrodošli! Na svidenje!
Ivanka Shiffrer.
KAKO SE IŠČEJO ZLOČINCI
CUMBERLAND, Md., 27. aprila—Iz kaznilnice je pobegnilo Četvero obsojencev. Vsa državna oblastva in vse policije so
postopale radikalno in roko v roki. Vsi potniški avtomobili ter sploh vsa prevozna sredstva, ki so zapustila Cumberland, so bila na poti ustavljena in preiskana. Pobeglih kaznjencev še niso našli.
Pozdravljen Majnik, mesec Prog. Slovenk Amerike
CLEVELAND, Ohio—Vsako prvo nedeljo v maju te pozdravljamo. Tako smo sklenile na zadnji konvenciji v Euclidu, O.
Lansko leto ne bo pozabljeno, tako lepo smo bili vsi razpoloženi v Chicagi. Letos pohitimo k našim članicam v Collinwood. V soboto si bomo prijazno segle v roke, namreč celokupni glavni odbor, in pogledale v naš arhiv —že na izvršeno delo.
V nedeljo dopoldne si pa začrtamo pot za prihodnje leto! Popoldne od četrte ure bomo pa pozdravljale naše goste, naše prijatelje, katerih pričakujemo mnogo na pojedino v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Postre-ženi boste prav po pogresivno z dobro večerjo in lepim programom. Ne bo vam žal denarja za vstopnino. Pomislite! Bogata
Uresničenje mojih sanj po 32 letih
CLEVELAND, Ohio —Tu je nekoliko nadaljevanja k prejšnjemu opisu o mojem potovanju po stari domovini.
Ob času, ko sem se nahajala tamkaj, ljudstvo ni imelo dosti veselja—z ozirom na delo. Prevladovalo je zadružništvo, katerega posamezniki sploh niso marali. Kmalu zatem sem opazila poročila, da je vlada drugače uredila v tem oziru in zadruge so začele polagoma razpadati. Trgovine ima vlada še v svoji oblasti.
Kako se more človek počutiti, ko vidi vse drugače kot pa si je predstavljal, da je v resnici. Videla sem in opazovala sem ljudi. Govorila sem z moškim, starim okrog 40 let, ki mi je pokazal hlače, rekoč; "Glejte, gospa, tako delam, pa si ne morem kupiti en par hlač." Na vprašanje, koliko ur na dan dela, mi je odgovoril, da dela od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Naštela sem nad 30 krp na njegovih hlačah, pa še nisem preštela vseh.
V Kopru sem videla ljudi ravno tako raztrgane, da so mi solze večkrat zalile oči. Pa sem videla tudi lepo oblečene, kateri so me vprašah, če vem odkod njih obleka. Seveda sem videla, da je obleka iz Amerike. Da, dragi prijatelj, srečen je tisti, ki ima v Ameriki koga, da se ga od časa do časa spomni s paketom, ali gorje je za tiste, ki nimajo nikogar. To ni samo po majhnih vaseh, tako je tudi v velikih mestih.
Kakor sem omenila, sem bila v Zagrebu, kjer vse zelo godrnja, kakor tudi v Mariboru, kjer so me prosili, da naj vendar povem, ko se vrnem domov, da bi jim sorodniki kaj pošiljali. Doma sem že skoro leto dni, pa mi še ne gre iz glave ta njih revščina in pomanjkanje. Tudi sukanca za šivanje in igel se izpo-sojujejo in prosijo.
Ko sem odhajala iz Amerike, so mi prijatelji, posebno pa moja družina voščili obilo zabave. Kaj šele! Človeku niti na misel ne pride zabava, saj ni mogoče, čeprav sem se udeležila nekaj oper. V Mariboru sem videla igro "Grof Beljski," v Trstu pa "Romeo in Juliette," ali bila sem tedaj preveč raztresena in moje misli so mi vedno drugam uhajale. Hotela sem dosti videti, dosti slišati, nisem hotela ničesar zamuditi, a čas gre bliskovito mimo nag. še danes skoraj ne morem verjeti, da sem v resnici bila tam. Zdi se mi, kot da bi bile res samo sanje.
Bila sem v Benetkah—Vene-zija, ki je lepo zgodovinsko mesto. Iz Trsta smo šli z avtomobilom, in sicer sami sorodniki. 8i% mojega brata, Marino Cer-gol ima svoj avto. šli smo tudi v Bazovico.
Neki dali mi je brat rekel: Ivanka, danes gremo na večerjo." Ni mi povedal kam, dokler nismo prišli na mesto, nakar mi reče: "Ali veš, katerega prostor je to?" Seveda sem vedela in mu povedala, da je to gostilna Toneta Požarja, po domoče Gruntarja. Nihče me ni tam poznal, ne on ne njegova žena Ma-
rija, jaz pa sem ju takoj spoznala. Takoj je bila pred nami fino pripravljena večerja. Pozdravov je bilo polno, posebno pa so naročali pozdrave za brata in njegovo družino Frank Požarja v Euclidu, Ohio.
Enako je naročil pozdrave in zahvalo Franc Urbančič zajgvo-jega brata Jožeta, ki biva na E. 176 St. Nemogoče mi je opisati imena vseh, za katere sem od njih domačih prejela pozdrave in zahvale ter prošnje, ker vzelo bi preveč časa. Dobro je, da si moja glava more še toliko zapomniti.
Moram pa omeniti družino Jožeta Siškovič iz Sliv je, brata Franka Siškovič, ki prosi, da bi sorodniki pisali.
Pozdrave za družino Ban v Newburghu pošilja sin Joseph Valenčič in žena; za Francko Firm iz Slivja od cele vasi, družino Gašper Segulin od sestre Tončke in Franeta; pozdrave izrekajo vsem mojim vaščanom bratje Joseph Skočaj in njih družine; od Jožefa Kocjančič iz Materije za sestro Jennie Bar-' tol in družino.
Jennie Hrvatin.
(Se nadaljuje)
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
OD 22. DO 29. APRILA 1928
Koncert Triglava
CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 3. maja ob 4. uri popoldne bo priredilo pevsko društvo Tri-glfiv svoj letni koncert v Sach-senheim dvorani na Denison Ave. Mešan zbor bo zapel narodne in umetne slovenske pesmi. Nastopil bo tudi oktet z "Luna sije" in "Meglico." June Price nastopi v dveh solospevih. Zapela bo arijo iz opere "Samson in Dalila" in Flajšmanovo "Sanje."
Mešan zbor bo pel v prvem delu programa "Barčilo," "Teče mi vodica," koroško "Pojdem u rute," pri kateri poje solo Ella Samanich, Sattnerjevo "K pol nočnici," Vrabčevo ('Polževa že-nitev," Laharnarjevo "Kadar mlado leto," Zormanovo "Oj večer je že" in živahni zbor iz ope re "Prodana nevesta."
V	drugem delu programa bo pa zbor podal zopet nekaj novega. In sicer pevsko sceno— "Gremo na Smajno!" Po Go renjskem so rekli "Smajna" že-gnanski nedelji. To je bila tako popularna nedelja, da so po nekod praznovali tudi ponedeljek in so mu rekli "Sejmula." Na tako nedeljo so prišli fantje in dekleta iz bližnjih in daljnih va si po "bobe" (krofe). Pelo in plesalo se je vedno pozno v noč in mnogokrat je sledil temu tudi pretep.
V	tej sceni je nanizanih kakih 22 narodnih pesmi, ki so povezane druga z drugo in izražene z igro. Poje se v narodni harmoniji. Pevci in pevke bodo oblečeni v narodne noše. Upam, da bo občinstvo uživalo to dejanje prav tako, kakor "Kmečko svatbo" lansko leto.
Torej posetite Triglavovo prireditev !
Anton šubelj.'
Harry F. Sinclair je bil od porote spoznan nedolžnim. Oljni magnat je bil obtožen kriminalne zarote v zvezi s Teapot Dome škandalom.
Oproščen je bil po dveh urah razmotrivanja.
V Bolgariij je bil velik potres. Na stotine ljudi je izgubilo življenje. Nad 200,000 ljudi pa je brez strehe.
General Wrangel je umrl. Nekdanji vrhovni poveljnik ruske bele armade, ki je skušal strmoglaviti sovjetski režim, je bil obsojen na smrt, a kasneje po-miloBČen. Dalj časa je živel v Beogradu, Jugoslavija, a umrl je v Bruslju, Belgija.
Sijajen uspeh Antona Šub-Ijevega koncerta. Vehka dvorana Slov. nar. doma na St. Clair Ave. је^ bila nabito polna. Ljudje so s tem sijajno manifestirali za slovensko pesem in pevca.
Zelo laskavo oceno je napisal V.J.G., ki piše med drugim: Ugajal nam je g. Šubelj v umetnih skladbah, v njih je pokazal dovršenost svoje pevske tehnike.
toda pograbil nas je za srce z dosegljivo silo kot intrepret s venske narodne pesmi-bil v svojem elementu;
ilcorin
Mezdno gibanje pri General Electric
Družba General Electric je ponudila 1.5'/, povišanja mezde. Družba zaposljuje okrog 200,-000 nameščencev, od teh je kakih 3,500 v Clevelandu. Name-ščenstvo je odklonilo ponudbo družbe in pri tem ugotovilo:
Od leta 1949 se je produkcija, odvisna od dela posameznega nameščenca, povečala za 36%. Mezde same pa so se povišale le za 21'/ . Družba General Electric je napravila lani $2,000 čistega dobička na glavo vsakega delavca.
Kakor izkazuje družba sama, se je v prvem tromesečju leta 1953 zvišal njen promet v primeri za isto razdobje leta 1952 kar za 39%. To dejstvo je pri-, pisovati večji*produktivnosti posameznega delavca, ki ima radi tega tudi pravico do višje mezde.
Tu f tu j®
kraljeval in mi smo bili po sužnji njegove velike krea sile. Potegnil nas je v kralja® ^ svojega genija, smejali smo ž njim in plakali, bili smo z veseli, žalostni, razkošni šerni in zopet tužni, mehki, njavi.
Osvojil nas je popolnoma
V plesni dvorani v Springs je bil obstreljen v ^ John Gorišek, 1665 W. Pretepen pa je bil John 12831 Carrington Ave.
Poročil se je Philip kar, E. 185 St., z Miss Stakich.
v 'p рг^
Operacijo na slepiču r r stala v Glenville bolnišnici Marv Stražišar. 1201 Б.

Mary Stražišar, 1201
Umrl je rojak Anton 20960 Miller Ave., star 3»
To je edini slučaj šega človek, zabeležen v tednu.
OD 25. APRILA DO 2. MAJA 1943
V Columbusu, Mont.,
Ameriške čete se bližajo Bi-zeti od treh strani. Vršijo se srditi boji. Ameriški general ^eslie J. McNair je bil v boju težko ranjen.
Nemci izgubljajo v Rusiji. Rusi so zavzeli gorovje, ki kontrolira Novorosisk in obvladuje nemške položaje tam.
V Nemčiji so se pričeli očitno kazati znaki pesimizma, utrujenosti in dvoma v konečno zmago. Hitler in Goebbels vesta, da se ne moreta zanašati na ljudsko moralo.
Zedinjene države so prekinile diplomatske zveze z Finsko. Iz Helsinga je odšel ameriški poslanik in pustil tam le dva uradnika.
Borbe v Jugoslaviji so osre-dočene na tri glavna bojišča: v Bosni, v Hercegovini in v Sloveniji.
Partizanske armade so osvobodile izza 23. marca 6,000 štiri-jaških milj ozemlja.
Na Daljnem vzhodu na južnem Pacifiku se je smrtno ponesrečil slovenski vojak, saržent Anthony Golinar-, star 23 let. Padel je iz neke mreže, s katero se naklada in izklada blago iz parnika.
Mr. in Mrs. John Zaje, 452 E.' 157 St., sta prejela iz letalske šole v San Marcos, Tex., brzojavko, da je letalo, s katerim se je odpeljal njun sin, kadet John, izgubljeno. Vojaške oblasti iščejo letalo že tri dni.
Iz bolnišnice se je vrnil Mr. Frank Glažar, 18602 Woodrow Ave.
Operacijo je prestal Albert Florjančič, sin Mr. in Mrs. Flor-jančič, 15613 Parkgrove Ave.

Mike Cvelbar, dolgoletni j sednik društva Naprej, ® -j SNPJ. Živel je tam na bratu zadnjih 10 mesecev.
Dalje so umrli: Mary lich, 1530 E. 173 St., st*'*
Peter Paul Usay, 781 St.
Anna Rus, 902 Rd., stara 62 let.
Johana Jartz, 16110 Ave., stara 61 let.
Agnes Perko, 3529 E' stara 73 let.
Paul Rusnov, 18806 Ave., star 76 let.

ДГС9'
82
St-
#•
gVoj'
K
Jože Pograjc pravi v ® Г'psK'' Ioni, da je čul, da bodo ^ povabile samo enega ^^^0' na svojo konvencijo ^ burgh.
On, če bo sprejel
ga bo on dobil, namreč), ,ic
v fraku in klaku. Pa zastonj.
Na Veliki ponedeljek
"plavega." Bil je v Slo^® narodnem domu na p^t'
Ave. Biznes kot je le tret'^
krat je kupil za $1

petkrat mu jih je So šli kot "hat keks."f^f^
Zakrajsek Fun^^ Home, InC'^
6016 ST. CLAIB
Tel: ENdicolt 1
ZAVAROVALNINO PROTI	^
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, ^ preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AV ' Pokličite MU 1-0811
AVTNA POSLUGA!
iTiero

MUFFLERJ£ INŠTALIRAMO V AVTE LETA 1942 \0
CHEVROLET - $6.75 FORD " ^ '
VKUUCIVŠI DELO Inštaliramo jih tudi v avte drugih izdelkov po P"'
nizkih cenah
KOMAN AUTO SERVICE
1314 E. 65 ST., pri SUPERIOR AVE. — ^

Ob Tihem oceanu
Piše: FRANK KERŽE
NEPOKLICANI GOSTJE
črno, malo
Poleg gospoda spalo.
Kaj je to?
^0 smo živeli v nekdanji do-^ovini kakor otroci in kasneje /•t fantje in dekleta, smo več-slišali
gornjo zastavico, era je vselej prinesla na usta smehljaj. Bila je name-
kati lahi
Чепа
kak'
v prvi vrsti otrokom tako,
bol
[or ona druga, ki pa je bila
i informativnega značaja
"še oče poleg matere
Jzijo?" če je otrok odgovoril z
je prišla druga vrsta na
^evni red: "Pojdi domov, pa
. pokliči. Kaj ne vidiš, da je 2e dan?"
pa ne boste predolgo kaj na-P^ctiega mislili in si v duhu ^''sdstavljali, kako čedno za-^°rko, moram takoj povedati, rešitev gornje zastavice:
Tako imenitno vlogo igra med narodom in tako je po-doma, kakor muha. Je v ®stu in vasi, pod streho in zu-Ч' Velika in majhna in drzna, 8i upa vse in povsod. Na de-koder je malo več resnične oveške svobode, se večkrat vi-' prizor, o katerem vsak ve, kaj Poifteni. Bolhe so torej povsod, ^Jbolj in najrajši pa tam, ka-se pride najložje. Bolha ^«dar ne vpraša, ampak kar ^ttie človeka doma in drugod, P^'dnevi in ponoči. Človek si po-, s tem, da jo izkuša vjeti.
se osline kazalec in podrg-^ ob palec, da se pripravi ugod-past, pa gre. Seveda mora bi-lov v takih razmerah, da se pide hitro in kolikor mogoče "ko do tiste postaje, koder je ^'^anje na pomoč.
bomo se čudiil, če pove-/ da so ženske v tem oziru JVečje žrtve. Ne mislim p6ve-^ti, kod jo je ta ali ona lovila vjela. Dovolj je, da se po ^®Pešnem lovu oddahne: "na le-sem jo vjela"—potem naj ° že kakor hoČe in koder hoče. ^oiha ljubi gorko podnebje— ^ ne pregorko. Je tako, kakor "^nica, ki ne prenese 80 stopinj pfkote, zato ni v Kaliforniji
Sob,
ene. Plodi se jako hitro in
sredi poletja je na vaški uli-, tako, da se kar dviga prah,
^0	___________X- -i.__
Hi
itier:
skačejo na vse mogoče stra-^ nadi, da pridejo na kaj pri-
Rega. Bolha je, bi rekel, ne-
smešna golazen, ki jo člo-
l^^k tie vzame nikdar resno, ka-recimo druge zajedalke. Ve-pa to ni prav. Bolha ni prav smešna in more povzročiti Samo bolezen, ampak celo
etnrt.
^olhe ne bom opisoval, ker jo . ^па vsak, četudi jih nisem na-^ Ameriki med ljudmi, vsaj
^ takih krdelih, kakor so v domovini. Od kod pridejo У kje se rode, je primeroma J, ' kar smo vedeli. Ljudje so da se rodi iz praha, kate-je dosti povsod na deželi. g^^^Gje sem spopolnil to teorijo 2 dodatkom, da res pride iz to pa zato, ker tjekaj za-0^ jajčka. Kakor je majhna in povsod, pa ima vendar krog znanstvenikov, ki so do zanimivih zaključkov, v, ^Rogo teh je jako važnih za ^^eka.
imajo
^ Ried sabo, kakor nobena zalega ne. Zato imajo po-
toliko različnih
sebno znanstveno ime in razred zase. Da so že dolgo na svetu, nam spričuje odtis ene bolhe, ki so ga našli v jantaru v Baltiškem morju. Preračunali so, da je živela pred trideset milijoni leti in je cenjena danes na šest tisoč dolarjev.
Bolha skoči nad sedem čevljev visoko in na tako daljavo, da bi vsaj dvesto bolh spravil na njo. Če bi človek mogel skakati tako kakor bolha, bi z lahkoto preskoči hišo z 35 nadstropji. V skokih se ne more meriti z bolho nobena druga žival ha svetu. Koliko različnih odsekov imajo bolhe, se najbolj vidi po tem, da imajo do danes že štiri sto živalic s svojimi znanstvenimi imeni. Za naš so važne le tri vrste, in sicer: človeška bolha, tropična in zmernega pasu. Te prenašajo bolezni kot je kuga ali tularemia—ki se najde v zajcih.
Bolhe ležejo jajčka, iz katerih se v dveh do štirih dneh izvali buba. Ta se potem zaklopi v mehur tei: pride v dveh tednih kot popolna bolha. Če bolha nima hrane, pogine v šestih dneh. Drugače pa lahko živi poldrugo leto.
Bolhe ne pikajo človeka, če niso prave vrste. In tiste, ki nagajajo najbolj ženskam po Evropi, so jako izbirčne. Vsaj ste slišali v stari domovini večkrat besede: "mene imajo tako rade. Vse pridejo k meni." Boje se zlasti nekaterih moških. Tudi domačih živali se ne primejo! Najrajši se drži bolha tistega, čemur so vajene. Tako je človeška bolha nadlega samo za ljudi. Psi imajo svoje lastne bolhe, ki ne marajo drugega. Enako mačke in razne ptice. Bolhe so tako zbirčne, da ne marajo druge krvi kakor tiste, za katero so ustvarjene. Prenesi človeško bolho na žival ali živalsko na človeka, pa bo kmalu poginila od lakote. Če žival začuti v bhžini svojo pravo žrtev, je kmalu s posrečenim skokom tam.
Kakor vidimo, imajo bolhe jako dober okus za pravo hrano. Njih rilček pa je poseben aparat, s katerim ne prodira samo kože, da pride do krvi. Bolhe so tako občutljive za gibanje, tresenje v zraku, za okus in človeške glasove, da smo mi ljudje daleč za njimi. Imajo posebne organe, da se iznajdejo med sabo, začutijo tudi od daleč, kadar se bliža njihova prava žrtev, katere nikdar ne zgreše.
Bolhe imajo slab vid, kar ni nič čudnega, ker ga itak ne rabijo dosti. Ene žive samo na nočnih živalih ali na živalih v luknjah in jamah, koder sploh ne rabijo oči in jih zato tudi nimajo. Bolhe so mrčes, ki ima— racimo okostje—zunaj, kakor tista žaba v škatlji. Zato se tako sveti. Ima šest nog, ob vsaki strani tri in dve zadnjih ste tiste, ki odneso bolho v skoku.
Bolhe prenašajo bolezen na ta način, kakor komarji mrzlico. če se napije bolha krvi bolnega človeka in pride potem na drugo osebo, je prenos tukaj. To velja posebno za tiste bolhe, ki žive na podganah, zakaj te so edine, katerim prija tudi človeška kri. Zanimivo je tudi to, da gredo bolhe raz svojo žrtev
SEDAJ JE ČAS
popraviti ali staviti novo streho ali žlebove, pršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in jamčeno.
so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
R. F. D. I, Newbury, Ohio
Pokličite telefonično: Newbury 823
-впе
takoj, kakor preneha življenje.
Naravoslovci so pronašli, da so človeške bolhe posebno razširjene v starih delih sveta in sicer med vsemi narodi. Amerika jih ni imela in so jih zanesli ljudje. Da pa tukaj ne uspevajo tako, kakor tam, je vzrok ta, ker se človeška bolha poprime bolj psov in maček. Torej: v Evropi hoče imeti človeška bolha samo človeka in sicer najrajši ženski spol, v Ameriki pa se zadovolji s psi in mačkami.
Bolhe žive po svetu in so navajene na vsake vrste klimo. Ne morejo pa živeti v oazah Saharskih, niti ne v krajih južno od te puščave. Rekel bi, da mora biti nekaj v zemlji,.kar jim ne prija, zakaj gorkote in mraza se ne boje nikjer. Vendar se tako dobro ne počutijo, če so za delj časa v mrazu ali v vlagi.
Med bolhe spada tudi najhujši parazit med njimi—či^o. To je domače ameriško ime za te zajedalke, zakaj ne najde se jih drugje na svetu kakor v srednji in južni Ameriki—torej v tropičnih krajih. Bolhe vrste čigo ne skačejo visoko in se tudi ne gibljejo od enega stvarstva na drugega.
Bolhe čigo so nekaj čisto drugega, zakaj one ne pijo krvi, kakor druge. Zapičijo se najrajši pod nohti ali kremplji in ostanejo tam za stalno. Napi jo se krvi tako, da jim zraste zadek za debelino graha, kakor recimo živinski loščec v stari domovini.
Je še ene vrste čigo, ki mu pravijo čiger in živi v Ameriki. Tudi ta se zapiči v meso in napravi dokaj bolečo rano. Vendar ne spada med bolhe, ampak med pajke.
Človek je včasih kaj iznajdljiv, kar nam najbolj pričajo cirkularji z bolhami. Komu je prišlo to na misel, ne vem, rekli pa bi, da vsi ljudje vse znajo.
NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
V poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščiIne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
NAPRODAJ
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete na Holmes Ave., hiša s 6 sobami, klet. Samo $6,800.
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET
KEnmore 1-5030
IŠČE SE STANOVANJE
Pošteno, mirno dekle,
ki stalno dela, želi dobiti v najem sobo s kopalnico, v st. clairski ali collinwoodski naselbini. Ima dobra priporočila. Pokličite zjutraj.
UT 1-5229
ZAKONSKA DVOJICA
brez otrok, želi dobiti v najem do 25. maja stanovanje s 3,4 ali 5 sobami. Pokličite po 4.30 uri popoldne.
MRS. PAUNOVIC EN 1-0865
DRUŽINA BREZ OTROK,
3 ODRASLE OSEBE, IŠČE" STANOVANJE S 4 SOBAMI. DOBRI PLAČNIKI. Pokličite po 6. uri zvečer. LI 1-6956
ŽELIM DOBITI V NAJEM
stanovanje 4 ali 5 sob v okolici E. 67 St. do E. 152 St. v Collin-woodu. Blizu transportacije. Kdor ima za oddati naj pokliče po 6.30 uri zvečer. Nič otrok.
IV 1-8329
enakopravnost
a tak cirkus bolha je treba najprej trenaže. Bolhe denejo v stekleno posodo, koder skačejo na vse mile pretege, dokler ne pridejo do prepričanja, da je najboljše sedeti mirno. S skoki se itak nikamor ne pride.
Ko torej pride bolha do spoznanja, da je vse skakanje zastonj, jo vjamejo tisti, ki jo trenirajo, ter ji privežejo okoli "pasa" drobno svileno nitko. Bolha se je torej odvadila skakati in samo še "hodi." Na svileno nitko navežejo kako slamo ali kaj od zamaškovine, in bolha vleče to za sabo. To je torej ena.
Druga je malo težja, a tudi gre. Na mizo denejo drobno žico in jo z drobnim koščkom papirja prilepijo živali, ki predstavljajo "ženske." Enako denejo ob drugo žico zopet bolhe, katerim pri-lepe majhne končke žice. Potem denejo obe žici druga proti drugi in malo tresejo mizo. Bolhe so jako občutljive in začno gibati ene in druge, kar izgleda oddaleč, kakor da se bojujejo za—recimo vsaka za svojo nevesto.
To ni še vse. Tretje bolhe denejo v škatlo za godbo. Prilepijo jih previdno, da ne^morejo nikamor in potem navijejo tisto škatljo, da začne igrati. Bolhe zopet čutijo in se izkuša jo rešiti neprijetnega položaja. In od
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes. Radios. Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
DELO DOBIJO MOŠKI
ŽENSKA ALI DEKLE,
ki dela drugi šift, dobi dobro stanovanje, v zameno za pomagali pri h šnemu delu ob jutrih. Dobi poleg tudi nekaj plače. V Euclidu blizu transportacije. Za podrobnosti pišite ali kličite
Mrs. F. Mramor, 400 E. 270 St., Euclid 23. O., tel. RE 1-5524
ASSEMBLERS
Prejšnja izkušnja ni potrebna
Tudi izurjeni
METAL FINISHERS
GAS WELDERS PAINT SPRAYERS TORCH SOLDERERS TRIMMERS
Morajo biti pripravljeni delati 1. ali 2. šift
Sprejemamo prošnje za
zgornja dela od moških, ki se zanimajo za delo na produkcijski liniji pri sestavljanju station vozov in ogrodij za panel truke. Začetna plača je povprečno $1.74 na uro, vključivši dodatka za življenjske stroške.
Delavčeve podpore
Penzijski načrt, zavarovalnina, hospitalizacija, plačane počitnice in plačani prazniki.
Zglasite se v našem
EMPLOYMENT OFFICE 8. zj. do 5. pop.
dnevno razvem ob nedeljah
Fisher Body
(EUCLID TOVARNA)
Oddelek
General Motors .Corporation
20001 EUCLID AVE.
EUCLID, OHIO
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS
MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govorili z MAŠI N ISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stro-ske.
Ta dela sq na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.
zdaleč se to vidi tako, kakor da plešejo. To je torej tisti cirkus, ki ga imajo z bolhami. Danes se bolj redko vidi kaj takega, v preteklosti je bilo pa dovolj te robe. Nekdo je lahko živel od tega, četudi ni nikdar zabogatel.
Kaj mislite, koliko bolha ima neki znanstvenik, ki se peča s tein? Nič manj kakor sto tisoč. Če bi ga vprašali za ceno, bi bila gotovo v tisočih dolarjih. Če niso že vredne tega, je pa delo, ki ga ni bilo malo.
DELO DOBIJO MOŠKI
AERONAUTICAL WORK
TOOL AND DIEMAKERS TOOLROOM GRINDERS
GENERAL MACHINISTS
Toolroom
PRODUCTION GRINDERS
INSPECTORS
(Line, Bench . . . Floor)
Tudi Operatorje zaf TURRET LATHES
AUTOMATICS
(Multi-Single-Spindle)
BORMATICS
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitallzacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift. V primernem kraju.
Dobra transportacija. Ugajalo vam bo delati pri
JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop., v nedeljo od 10. zj. do 2. pop. Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
VOZNIK TRUKA
za šotiranje truka IVž tone. Do-važanje po mestu. Stalno delo. 5 dni tedensko. Prednost ima poročen moški. Zglasite se pri
LEFKOVITZ BROS.
100 St. Clair Ave.. W.
blizu Ontario
T
a p C o
Sedaj izbira izkušene moške za
THE TEAM TOOLMAKERS
Experimentalno delo pri izdelovanju jigs and Fixtures
TOOLROOM TURRET LATHE
OPERATORS ENGINE LATHE OPERATORS MILLING MACHINE OPERATORS
SHAPER OPERATORS UNIVERSAL GRINDERS SURFACE GRINDERS TOOL AND CUTTER GRINDERS
Pridružite se The
Tapco
Team
DANES
. . . Prilike za napredovanje . . . Dobre delovne
razmere . . . Sekuriteta
Uposljevalni urad odprt: ponedeljek, sredo, petek 8. zj. do 5. pop.
torek in četrtek 8. zj. do 9. zv.
soboto in nedeljo 8. zj. do 3.30 pop. ali telefonirajte W. S. OLIVER IV 1-7500 za dogovor
DELO DOBIJO MOŠKI
JEKLARNA NUDI
izvrstno priliko za delo v
raznih oddelkih s priliko do
napredovanja.
Dobra začetna plača in
mnogo podpor za delavce.
Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL
Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
Production Helpers
Reliance Electric 8c Engineering Co.
ima sedaj na razpolago delo za 1. in 2. šift.
To je prilika, da se pripravite za
bodočnost.
Trenirali bomo kvalificirane prosilce za napredovanje v delu s plačo na uro.
Morajo dobro govoriti angleščino.
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. 1088 Ivanhoe Rd.
TOVARNIŠKI DELAVCI
Menjajoči se šifti. 5 dni tedensko. Plača od ure. Družba daje uniforme. Prosta skupinska zavarovalnina.
Ferro Corporation
4150 EAST 56th STREET
(južno od Harvard)
Chicago, Ш.
DOMESTIC COUPLE
Nice Gary Home wants responsible COUPLE. Experience cooking, general housework. Own quarters. Call collect.
GAry 4-5674
Couple or Single Woman — For HOUSEKEEPER and COOK in country home. Mrs. A. H. Truax.
Call RAndolph 6-6125
REAL ESTATE FOR SALE
Northwest Suburb — Long Lake By owner. 2 BEDROOM HOUSE and Garage. Lot 50x200. Excellent location. Price $5,500.
COlumbus 1-5425
Lovely 8 ROOM FRAME HOUSE on beautiful lake. 80 acres. Cow barns. All farm equipment. Ideal for year around home. See to appreciate. — 4213 Carey St., East Chicago, Ind.
East Chicago 305-J
Marquette Park — 2 FLAT BUILDING—5 rooms up, 5 rooms down. 2 rooms in basement, 2 rooms in attic. Automatic oil hot water heat. 2 car garage. Come out, see to appreciate value.
GRovehill 6-1611
Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT.
Thompson Products, Inc.
23555 EUCLID AVE. (C. T. s. Bus 28)
Don't gomBf# wftli fir«— the odds ore agoinst yowl
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Middleaged Couple need 3-4 room unfurnished apartment. Near IC, prefer So. Shore vicinity. Moderate rental. — V. Hamrin.
ESsex 5-5204
RESPONSIBLE Business Mother, 2 girls, 7 and 8, need 4-5 room unfurnished heated apartment. Good location N. or N.W. Moderate rental. Call after 3:00 p. m. Weekends any time.
SPaulding 2-9773
RESPONSIBLE Business Mother, 12 year old son, pet dog, need SVž-4 room unfurnished apartment. Private bath. Prefer N. or N.W. Will decorate. Moderate rental. Call Mrs. Schmunk, evenings or weekends.
GRaceland 2-9678
RESPONSIBLE Couple (expectant parents), need 2 bedroom unfurnished apartment. Good location N.W. Moderate rental.
SPring 7-0194
4 RESPONSIBLE Adults (3 steadily employed), need 4-5 room unfurnished apartment or cottagc. 2 bedrooms. Prefer S. or S.W. Must be near good transportation. Moderate rental.
ABerdeen 4-9207
KTRAN B Pri nas radevoljo
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd,—KE 1-0034
SLOVENSKO-ANGLEŠKI
SLOVAR
(Slovenian English Dictionary) 1952 IZDAJA
ki
ga je sestavil dr. Janko Kotnik se sedaj dobi v pisarni
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVENUE Cleveland 3, Ohio Cena $5.00 (s poštnino vred $5.25)
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
CmCAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE AND PAINT
STORE Only one in neighborhood commodore 4-8980
^AWN maintenance and snow removal business — Earns top money. Will teach person of integrity. Money maker at $3,500. Ideal for one who loves the outdoors.
AMbassador 2-7831
DOMESTIC HELP
OLDER WOMAN for light housework, in exchange for room, board and spending money. Othe help. Own room, 2 adults.
Phone SAginaw 1-3362
HELP WANTED MALE
Men Wanted
FACTORY & WAREHOUSE WORK Age 18-45 Steady, day work. Company benefits. PHONE VICTORY 2-5000
Martin-Senour Paint Co. 2520 so. QUARRY
Just off Archer Avenue
FEMALE HELP WANTED
GOOD OPPORTUNITY for
GOOD SEWER or MENDER and DARNER.
SEeley 8-2992
COCA COLA
HAS MANY OPENINGS for
Factory and Floor Men and Shippers
Good wages — Hospitalization and Retirement Plan See MR. WILSON
1032 S. PULASKI RD.
Work Close to Home!
Save Many Hours Traveling Long Distance to Work Well Established Firm Has Unusually Attractive Position for Personable High School Graduate for
GENERAL OFFICE WORK
TYPING NECESSARY 40 HOUR WEEK MANY COMPANY BENEFITS Pleasant Working Conditiens Phone
Michigan 2-7505
"... Potem je zmagalo
v !• • 99
Življenje
PO PRIPOVEDOVANJU REDOVNICE T. Š. NAPISALA BRANKA JURCA
(Nadaljevanje)
Nikoli več ne bom vonjala cvetočega drevja po sadovnjakih, nikoli več se ne bom zazirala za našimi kamor vleče srce vsakega človeka. Nikoli več!
Beseda se mi je zataknila. Zbegala sem se.
"Tončka, ozri se! Mati stoji še na pragu .. je rekla sestra.
Zdaj sem se spet zavedala. Morala sem izpolniti zaobljubo. Dom pa, mati in oče, vse me je vezalo nase s srčnimi vezmi. Vse me je hotelo zadržati v svetu, ki sem ga že zavrgla.
Ne da bi se ozrla na mater, scnl stopila hitreje. Na drugi strani klanca sem se poslovila tudi od bratov in sester.
V SAMOSTAN
Izstopila sem na ljubljanskem kolodvoru. Pričakovala me je samostanska kočija. Na klopici spredaj je sedel star kočijaž. V rokah je držal vajeti in na pol dremal. Od zadaj sta sedeli dve sestri pripravnici in dve nuni. Sedla sem mednje. Kočijaž se je zdramil, nategnil vajeti in voz je zdrdral preko tlakovanega trga. Odpeljali smo se v zavetišče sv. Jožefa.
Zavetišče sv. Jožefa je bila hiralnica. V sobah so ležali ali sedeli nešteti siromašni, betežni starčki in hudi bolniki, ki jih je bolezen priklenila na postelje. O strežbi bolnikov in starčkov so nas poučevale starejše nune. Učile so nas lepo, same pa dostikrat niso lepo ravnale s hiralci.
Marsikatera se je nad njimi za-dirala.
V	vseh sobah hiralnice je vladalo pobožnjaško vzdušje. Ni je bilo sobe, kjer bi ne bili razpostavljeni Marijin ali Jezusov kip, razpelo s križanem, slike z Janezom Krstnikom, s svetim Rokom in z drugimi, meni do takrat še nepoznanimi svetniki in svetnicami. V vsaki sobi je visel tudi dolg molek z debelimi jagodami. Le redki so bili med hiralci taki, ki niso imeli v žepih malih ročnih rožnih vencev. Molitev se ni manjkalo. Naprej in naprej se je slišalo žebranje nun in bolnikov. Kadar pa sester ni bilo v sobah, so se bolniki in starčki pritoževali nad slabo oskrbo in nad življenjem, ki v teh zidovih ni vredno niti piškavega oreha.
Na dvorišču je stala lepa vila, ki je bila hiralnica za premožne ljudi. Razlika med n&šim zavetiščem in to vilo je bila velika. V vili so bile majhne sobe z eno ali dvema posteljama. Vsakemu bolniku je stregla posebna sestra. Pobožnjaškega vzdušja je bilo v tej vili mnogo manj kakor v zavetišču.
V	zavetišču smo imele še svoje obleke, morale pa smo se že podrejati samostanskemu redu. Vstajale smo ob petih. Vsak dan smo bile pri maši in pri obhajilu. Kolikor nam je preostajalo časa, smo prebirale življenjepise svetnikov, včasih naglas, včasih potiho. Niti minute nismo imele
več časa za lastne misli, želje hrepenenja in strasti. Morale smo zatreti sebe, a prav to je bilo najhuje^ * i
Med štirimi stenami me je ob večnih molitvah in branju življenjepisov svetnikov začel za-predati dolgčas. Zatem me je začelo prevzemati domotožje. Neznosno domotožje. Domotožje po materi, po očetvf, po bratih in sestrah, po njivah in travnikih ... Sredi molitve sem morala pomisliti na to, če je krava dobro povrgla, če so doma že klali. Gledala sem skozi šipe. Videla sem redke snežinke, ki so neslišno padale na zamrzla tla. Pomislila sem na to, kako bi bilo lepo, ko bi vsaj malo časa lahko posedela na domači peči . , .
Sestre so nas spraševale o vsem, kar smo brale. Jaz pa sem se ob njihovih vprašanjih zbujala, kakor da bi se vračala iz drugega sveta. Zmedla sem se in zardela, odgovoriti nisem znala. Sestra me je vsakikrat, ko se je to zgodilo, oštela. Rekla je, da se sama prav nič ne trudim, da bi si pridobila božjo milost, ki me išče, a jo sama zavračam. Po takih sestrinih besedah sem si še bolj prizadevala, da bi res zbrano molila, a je bilo zaman.
Komaj sem čakala, da bi minila postulatska doba. Vedela sem, da bom odšla v Radeče. Prepričana sem bila, da tam ne tako pusto, kakor je bilo v zavetišču.
Odpotovala sem s petimi drugimi postulatkami. Zložili so nam vso prtljago v vreče, ki so jih na vrhu zadrgnili z vrvico.
NAŠA OBLEKA
Bila je zgodnja pomlad. Sneg je čez noč skopnel. Čutile smo pomladne sape, ki so pihale preko hribov in gozdov. Iz razmočenih pobočij so nas pozdravljale rumene trobetnice in velike glavice telohov.
Narava se je prebujala — me pa smo se odpravljale za težka samostanska vrata.
V vlaku smo odvrgle ogledala, ki smo jih v svojih torbicah še hranile, in pisma, od katerih se do takrat še nismo mogle posloviti.
Vsaka izmed pripravnic je dobila v radeškem samostanu nuno, ki nam je bila za angela varuha. Slekle smo svoje obleke in oblekle pripravniške. Oblačiti so nas učili "angeli varuhi." Dali so nam po dve obleki, pražnjo in vsakdanjo.
Telo in obleka sta bila sestram vir človeškega napuha in nečimrnosti, vir posebnega ženskega napuha pa so bile prsi. Prsi se torej pod samostansko obleko niso smele videti. Dobile smo posebne steznike, ki so nam jih naše nadzorne sestre zavezovale in zadrgovale z vso silo.
Gumbi in zaponke na oblekah so stregli človekovemu lahkotnemu življenju, zato ni smelo biti na naših redovniških oblekah niti enega gumba in niti ene zaponke. Obleke smo spenjale z bucikami ali pa zavezovale. Bucike za zapestji in ob vratu so nas večkrat ranile do krvi. Na glavi smo nosile čepice, okrog pasu smo imele zadrgnjen rožni venec z debelimi jagodami in s križem na koncu.
Postelje so bile spokorniške. V vrečah so bile natlačene pleve tako na trdo, da sem mogla spati samo vznak. Sestre so ponoči pregledovale naše spalnice. Gorje, če so nas zalotile v klepetu. Samota je bila prvi pogoj za spreobrnjenje, ki naj bi ga doživele pred preobleko.
Začelo se je trdo samostansko življenje.
DNEVNI RED NAŠEGA ŽIVLJENJA
Dnevni red našega življenja je bil takšen, da bi čimprej pozabile na dom, na mater, na očeta, na brate in sestre, na domače življenje, na delo po travnikih in njivah, na vse, prav na vse, kar nas je vezalo na življenje zunaj samostanskih zidov. Hoteli
so, da bi začele živeti drugače, tako kakor naj bi živele nune: skromno v mislih, željah in potrebah, morali odreči se vsem posvetnim dobrotam.
Želela sem si, da bi čimprej stregla bolnikom — nikoli pa si ne bi mogla niti misliti, da bo za ta poklic potrebna tako trda samostanska šola.
Vstajale smo vsako jutro ob štirih. Samo toliko, da smo se oblekle, in že smo morale v samostansko kapelo.
Oltar z brezmadežno je bil vsak dan poln najlepših rož s samostanskega vrta. Sveče na oltarju so gorele z mirnimi, širokimi, kratkimi plameni druga poleg druge. Po kapeli je bil razlit svet mir, ki ga je zmotilo tu in tam prelepo petje sester. Morale bi moliti — zbrano moliti pa še nismo znale. Zato je bilo naše pripravniško življenje izpolnjeno do zadnje možnosti z molitvami; z verskim razmišljanjem in s kesanjem naših grehov.
Od prvega dne so nas nune navajale na premagovanje, na odrekanje, na kesanje, na poslušnost, na skromnost, skratka na spokorniško življenje, šele potem naj bi bile sposobne postati Kristusove neveste.
Že prvi dan so nam dale knjige o življenju svetnikov. Te knjige so bile edino berilo, ki smo ga dobivale v roke leta in leta. Sprva sem se knjige razveselila. Zgodbe iz življenja posameznih svetnikov so bile mikavne. Vse po vrsti so govorile o vzvišenih namenih, ki so jim svetniki darovali svoja življenja. Tudi v meni se je budila želja po teh in takih junaštvih. Res je, večkrat sem se potopila v branje, še večkrat pa sem prebirala samo z ustnicami. Misli so mi kar same od sebe zbegnile iz samostanske kapele, proč od svetnikov in svetnic, proč od
oglašajte v enakopravnosti
'Sester in pripravnic — domov.
Sestre, naši angeli varuhi, so vedele za naše slabosti. Zato so nas spraševale o zgodbah, ki smo jih prebirale. Če katera ni vedela odgovoriti na vprašanje, je bila izročena javnemu zasra-movanju.
Nekoč, bilo je le nekaj dni, preden so me preoblekli, me je stara, mrka in stroga ravnateljica vprašala za življenje nekega svetnika (katerega, se ne spominjam več). Ko sem, namesto da bi ji odgovorila, nekaj nedoločenega mencala, me je pogledala z globokim zaničevanjem. ,
"Sestrica, če je z vami tako, kakor sem si že večkrat mislila, vas ne bomo preoblekli. . ."
Zadela me je v živo. Bolj od vsega drugega sem si želela, da bi me preoblekli in da bi odšla v bolnišnico.
Seveda pa so me kljub rav-nateljičinim grožnjam in zasra-movanju preoblekli kakor vse druge.
NAŠ ŽENIN Med duhovnimi vajami, na duhovnih konferencah, vsak dan in vsako minuto so nam zbujali duhovni in sestre sladostrastno željo po neskončno lepem, milem in dobrotnem ženinu Jezusu Kristusu.
Zaobljuba in preobleka — sen dolgih samostanskih dni in noči — sta bili na kraju kronani s tem, da smo se poročile z Jezusom. Ta Jezus je imel po vsem širnem svetu nešteto in nešteto nevest. Naše predstojnice so vedele za našo željo, da bi se čimbolj prikupile ženinu, zato so nam ob vsaki priliki govo-
rile, da bo Jezus ljubil najbolj" šo, ki bo v mislih, željah hrepenenjih čista kot lilija, ki bo do zadnjega vlakna vdana bogu, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, ki bo poslušna do sestr® angela varuha, do ravnatelji''®' do vizitatorice ... Te njihov® napotke smo kaj lahko razunJ®" le in začele smo tekmovati.
(Dalje prihodnjič)
ROKA POSTAVE
Policisti imajo nalogo, da nadzirajo ^ promet in f zmanjšati število prometnih n^. To pomeni, da bo več avtom° ^ stov kakor pešcev aretiranih raznih prekršitev. Prekoračite sto samo na križiščih in »1^ .gj, prometna luč—ravnajte se
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličil*
A.GRDINAtir'SOl^ Funeral directors
1О0зи*т*г«5т;
HMffHCtS 'Kbrnt* ни*
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdico«
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolag®" Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
COLLINWOODSKI URAD:	.
452 EAST lS2nd STREET	Tel.; IVanhoe
ZALLER
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po
kratki bolezni umrla nqša ljuba mati in stara mati
Previdena s Pokojnica je bila
Bila je članica društev; sv. Helene št. 193 KSKJ, Združenih Slovenk št. 23 SDZ, podr. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete, ter Sloboda št. 235 HBZ.
Pogreb se je vršil 23. marca 1953 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za mir in pokoj duše pokojnice bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče Kal-varija in tam položeno v družinski grobnici k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jager za molitve ob krsti pokojnice in za spremstvo na pokopališče. Father Rupar naj sprejme našo zahvalo za darovano sv. mašo zadušnico, za podelitev sv. zakramentov in za obiske med njeno boleznijo. Father Cim-permanu se toplo zahvalimo za obiske naše drage pokojnice
Ж FRANCES ZAILER ]т
SV. zalcramen+i je za+isnila svoje dobre oči dne rojena le+a 1889 v vasi Selo Belo, fara Brod na
v Ameriko 1910 le+a.
med njeno boleznijo in za tolažilne besede, s katerimi je lajšal zadnje dneve njenega življenja.
Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob krsto pokojnice položili tako lepe vence cvetja ter pokojnici izkazali s tem svoje spoštovanje in zadnjo čast.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice.
Ravno tako naša topla zahvala vsem, ki so darovali za dobrodelne namene dobrodelnim društvom in ustanovam.
Srčna zahvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki , jim je pokojnica pripadala, za molitve ob njeni krsti, za lepo slovo od svoje sosestre in za spremstvo na pokopališče.
Prisrčna hvala pevskemu zboru Mr. Rakarja za lepe ža-
19. marca 1953 le+a. Kolpi, odkoder je prišla
lostnike, ki jih je zapel v zadnje slovo naši dragi pokojnici.
Toplo se zahvalimo pogrebcem-sorodnikom, ki so nosili krsto pokojnice.
Nasa iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago ter tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže.
Zahvalimo se vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Enako naj sprejmejo našo najtoplejšo zahvalo vsi, ki so nam v tej, za nas tako težki uri, stali ob strani s svojo pomočjo, tolažbo in naklonjenostjo. Naj jih dobri Bog za vse to obilno poplača!
Končno se zahvalimo vsem tistim sorodnikom in prijateljem, ki so prišli na pogreb naše drage matere iz bližnjih in daljnih mest izven Clevelanda.
Našo toplo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod A Grdina in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko prvovrstno postrežbo.
Ljuba mati in stara mati, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te naše lepe domovine! Kar nenadoma si odšla od nas, ki smo Te vsi ljubili in nas pustila užaloščene in solznih oči. In sedaj je hiša prazna brez Tebe, vsi mi Te pogrešamo. Pogrešajo pa Te in žalujejo za Teboj mnogi in mnogi, ki si jim toliko dobrega storila. Bog naj Te obilno poplača za vso Tvojo ljubezen, ki smo je bili deležni in za vse skrbi in težave, ki si jih imela obilo na tem svetu. Mi vsi pa se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših molitvah in spominih, dokler nas vse ne združi dobri Bob v rajskih vrtovih.
Dolino solz si zapustila^ preljuba naša mati mila, in duša Tvoja z vzdihom "Ave" v neba odplula je višave.
Pred božjim tronom zdaj klečiš, si truda rešena, trpljenja, uživaš sveti Paradiž,
vso radost večnega življenja.
Žalujoči ostali:
Cleveland, Ohio 29. aprila 1953.
HERBERT, RAYMOND, LEONARD, sinovi EILEEN, hči LUCY, snaha JOHNNY, GREGORY, vnuka OSTALO SORODSTVO
J