DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Stev. 16 Sobota, 24. februarja 1934 Leto IX Internacionala delavcem vseh dežel! Delavstvo vsega sveta stoji pod vtisom veličastnega in tragičnega junaškega boja avstrijskega delavstva. Avstrijsko delavstvo ni šlo lahkomiselno v boj. Zagvozdena med Mussolinijevo Italijo in Hitlerjevo Nemčijo je postala Avstrija pozorišče fašističnih napadov vseh vrst. Leto dni je avstrijska socialna demokracija zvesto združena s svobodnimi s r.°kovnimi organizacijami prenašala najneverjetnejše provokacije Dollfus-sove vlade, v svesti si dalekosežnosti odločitve, ki je morala pasti in vsega, kar je s tem v zvezi. ... Sprejela je na sebe breme najtežjih žrtev v upanju, da se ji bo kljub fašistični poplavi posrečilo rešiti znaten del demokratične ustave in težko priborjenih delavskih pravic. Toda kakor je bila odločena, da se ne bo dala izzivati, tako odločena je tudi bila, da se ne bo dala ustrahovati. Ko je postalo jasno, da je Dollfussov režim končnoveljavno osvojil stare načrte fašističnega heimvera o od-pravi ustavne države in vzpostavitev klerikalnega fašističnega režima v vstriji ter je Dollfuss smatral, da je mednarodni položaj za takojšnjo iz-V, .. ? načrtov pripraven, je av-s njsko delavstvo v zavesti, da samo Ce * naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se ■"orajo delavski listi vzdrževati izključno z ■astnimi sredstvi. — revolucionarni boj nudi izglede na rešitev, se poslužilo zadnjega sredstva s tem, da je stopilo v generalno j stavko in zgrabilo za orožje. Pri tem j ni podcenjevalo oborožene državne moči in hord. heimverovskih bandi-i tov, vendar pa je bilo odločeno za : svojo stvar rajši umreti, kakor pa, da bi se brez odpora podvrglo fašistič-! nemu barbarstvu. ^Dunajska komuna« je bil oficije-! len naziv občinske uprave avstrij-j skega glavnega mesta v prejšnjih časih. To staro ime je dobilo nov veličasten blesk. Kajti rdeči Dunaj leta 1934 se more ponosno vzporediti s slavopolno prispodobo proletarskega bojnega duha pariške komune leta 1871. Kakor je duh pariške komune skozi desetletja spremljal mednarodni proletarijat na njegovi poti navzgor, tako bo tudi rdeči Dunaj postal ognjeno žarišče bodočih bojev in obenem svarilo mednarodnemu fašizmu. Dnevi bojev v Avstriji svedočijo pred celim svetom: demokracija ne more pasti nekaznovano, proletarijat se ne pusti potlačiti brez boja. Usoda veličastnih stanovanjskih zgradb dunajske občine je postala simbol. Socialna demokracija jih je pozidala, fašizem jih je s kanoni porušil in spremenil v razvaline. Če bodo v bodočnosti množice delovnega ljudstva vprašale, kako hoče socializem zgraditi svet, potem bomo mogli s ponosom pokazati na delo, ki ga je v petnajstih letih izvršil na Dunaju. Pozdravljamo junake rdečega Du- naja, pozdravljamo neustrašene bojevnike v vsej Avstriji. V globokem spoštovanju se klanjamo pred možmi in ženami, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. In kakor je nekoč internacionala rekla o bojevnikih pariške komune, tako bo smela tudi reči o rdečih bojevnikih v Avstriji: »da bodo ostali zapisani v srcih mednarodnega delavskega razreda.« Mi pa, ki moramo dalje delati in se dalje boriti, mi jim slovesno obljubljamo: Njihove žrtve ne bodo zaman! Nove velike politične naloge nalaga heroični boj v Avstriji vsemu delavskemu gibanju. Danes pa, ko neposredno gledamo v obličje žrtev teh bojev, je predvsem najnujnejša častna zadeva socialistov vsega sveta in vseh svobodnih in poštenih lju-dij sploh, da pomagajo vdovam in sirotam hrabrih bojevnikov v Avstriji. HP p*-' »s ir/j* r-T- &. £ » "P'* ...... Socialisti vseh dežel bodo zvesti svojemu prepričanju protestirali proti zverinski smrtni kazni. Iz trupel padlih bodo vstali maščevalci od jutri, iz kadečih se razvalin Dunaja bo vstal nov rdeči Dunaj! Naj živi Dunajska komuna! Naj živi svetovni boj proti fašizmu! Naj živi avstrijska socialna demokracija in mednarodni socializem! Olji odbor Socialistične delavsko internacionale Razlika med borbo za pravice in borbo zn privilegije Ali imate še kaj morale? , , ,2f.ravem človeškem razumu, tako mislimo mi, ki pravim0i da je človek enakovreden človeku, ima vsakdo, ki se mu godi krivica, prav, ce se bori za pravico. Prav imaj0 de ’ ‘avske organizacije, če pravijo, da S,t£) 1 izvršila rop’ nad celavstvom, ko sta si osvojila skupno delavsko imetje proti njiju temeljnemu principu »privatne lastnine« *er_ uničila organizacije. Te in tudi Politične borbe klerikalizem ni odo-raval nikdar, pač pa je odobraval ’n Podpira] fevdalno-kapitalistične e Proti delavcem in kmetom MVuS?d’ Lako tucli na Španskem in v • Se *e na Španskem ali v Hval prelivala kri, žal, se je pre-prav* Zal°’ k°r ie narod zahteval od-strijf PredPrav«c- V Nemčiji in Av-sta r ** Primer, pa je tekla kri, ker delavsjltna hotela odvzeti in odvzela P°litič VU ma*enkostne socialne in Predpr ^ .prav'ce< zato, da zavarujeta nega d V«Ce me^ansko-kapitalistič-u*abnega sistema. I „ i tralno V borbah so diame- hiki je S-.TK V šPani'i in v Me' Prednek; i orbo Proil reakciji na- striii ement, v Nemčiji in Av- s° razln,< rC- cija- V obeh primerih se je vr* |S1C<;r zmiselno *sti. V enem enem m '!? u°rba proti reakciii. v stanovskih' °.bnovilev starih *• kih« privilegijev. I V obeh primerih je klerikalizem na strani privilegijev. Ne zamerimo mu, to je njegova dogma. Nikar pa naj obeh primerov ne istoveti, ker sta borba za privilegije in borba za pravice dve stvari. Žene — junakinje »Pravo Lidu« iz Dunaja: Posebno poglavje bodo zavzele v zgodovini boja avstrijskih delavcev za ustavne in demokratične pravice delavske žene, ki so pokazale nenavadno junaštvo. Na več krajih so ak-ivno posegle v boje. Prinašale so svojim možem, bratom in prijateljem !c i a in tudi municijo ter jih bodrile h korajži in vztrajnosti. Mnogo žensk so tudi aretirali skupaj z delavci. Ne, pokret, čigar pristaši so zmožni takih del, ne bo zginil, četudi bi se ga posrečilo začasno s sirovo silo potlačiti. Naj se povzročitelji krvavih dni tresejo pred posledicami svojih groznih dejanj.« Delavcem in socialistom Jugoslavije! Delavski razred v Avstriji se herojsko upira naklepom fašistične reakcije. V tem boju je padlo mnogo žrtev, za katere se moramo zavzeti. Delavski razred in socialisti Jugoslavije stojijo z globokimi simpatijami na strani avstrijskih delavcev in socialistov. Da bi dali temu vidnega izraza je treba, da se zavzamemo za žrtve tega težkega boja in da pomagamo tistim, ki se obračajo na nas. Zato pozivamo delavce in socialiste Jugoslavije, da hitro zbirajo denarne prispevke za avstrijske sodruge, ki sc nahajajo pri nas. Delavci, socialisti, pokažite, da se popolnoma zavedate svoje dolžnosti. Centr. akcijski odbor za pomoč avstrijskim emigrantom: Dr. Živko Topalovič, tajnik centralnega sekretarijata Delavskih zbornic, Beograd; dr. Dragiša Gjurič, univerzitetni profesor, Beograd; Bogdan Krekič, tajnik Zedinjene delavske stroškovne zveze Jugoslavije, Beoigrad; Luka Pavičevič, tajnik Delavske zbornice Beograd; Milorad Belič, Beograd; Dušan Stojiljkovič, Beograd; Milica Topalovič, Beograd; Bogoslav Ilič, Beograd, Bogoljub Curič, Split; Jovo JakSič, Sarajevo Bogoslav K. Jošt, Zagreb; Vladimir Pfeiier, Zagreb; Josip Petejan, Maribor; Viktor Eržen, Maribor; Alojz Sedej, Ljubljana; Jakob Klenovšek, Trbovlje; Johan Ba-her, Bačko Novo Selo; Arpad Vortcč, Novi Sad; Mirko Petrinec, Osijek. Dunaj žaluje Hinavska in resnična žalost. Dne 20. t. m. je Avstrija prokla-mirala kot dan žalosti za padlimi žrtvami. Režim je ta žalni dan okupiral zase, za žrtve, ki so padle na njegovi strani ter to žalost demonstriral s petminutno ustavitvijo vsega obrata in prometa. Na Dunaju so ta dan pokopali 49 rakev ob velikih manifestacijah. Režim je zahteval, da se morajo izvesiti črpe zastave. Pogreb je vodil dunajski kardinal. Da, prav! Žrtve avstrijske meščanske voine niso bile krivci dogodkov. Samo žrtve so bile, ki so na ukaz branile to, kar jim je zapovedal režim. Zaslužijo torej vso pijeteto — te žrtve. Vse drugače so pa pokopavali avstrijske delavce, ki so se borili za neodvisnost in demokracijo republike. Niti svojcev niso obveščali o pogrebih. Bili so uporniki, zarotniki, ker so se borili za ustavo in zakone avstrijske republike. Ne bomo rekriminirali te zadeve dalje. Delavci, ljudje, ki spoštujete zakone in imate nekaj morale, sodite sami! Kako priznava avstrijski re2im socialnopolitično delo Za zasluge koncentracijsko taborišče Člani dunajske občinske uprave se nahajajo še vedno v policijskih zaporih. Tako župan Seitz, bivši finančni referent Breitner in zadnji finančni referent Danneberg. Nahajajo se še v preiskavi. Če se izkaže, da so se udeleževali borbe za ustavo in zakone, bodo kot »uporniki« izrečeni sodišču, če pa ne, pa jih odda režim v koncentracijsko taborišče. Tako se maščuje avstrijska reakcija nad upravo, ki je ogromno storila v omiljenje stanovanjske in socialne bede dunajskega prebivalstva. Obenem baje namerava vlada, o čemer pa še ni edina, obtožiti vse funkcionarje delavskega gibanja. Tudi ieški narddni socialisti v Pragi so se v parlamentu minulo soboto pridružili socijainim demokratom, ko so protestirali proti krutostim klerikalnega Dollfusso-vega režima napram delavstvu. Poslaukinja Zeminova je imenom kluba Češkoslovaških narodnih socijalistov v svojem govoru po-vdarila, da ,ie v Avstriji tekla tudi kri žen in otrok. Moramo se pokloniti spominu onih, ki so izkrvaveli za princip demokracije na ulicah, če se okrog nas sklepa železni krog sovraštva in nevarnosti, moramo stati zvesto eden k drugemu ter spoštovati republiko in pravice celega naroda. V bližnji bodočnosti se mora izpolniti zahtevek petdnevnega delovnega tedna in čimprejšnje priznanje Sovjetske Rusije. Socijaldemokratični poslanec s. P i k iz Plzna pa je izjavil, da se urnika delavstvo v Avstriji samo veliki premoči topov, katere je uporabljala avstrijska reakcija tudi iz onih vrst, ki so z mirovno pogodbo Avstriji prepovedane. Izjava poslanca Pika je vzbudila v parlamentu splošno razburjenje in pozornost. Govorili so še v enakem smislu tudi drugi politiki, ki so za demokracijo ter se je živahno razpravljalo med češkimi politi-ki o avstrijskih grozodejstvih katoliškega režima tudi izven parlamenta. Po vseh večjih mestih so bili prirejeni celo veliki protestni shodi, na katere je prišlo povsod toliko ljudtva, da so bile največje dvorane premajhne. Govorili so tudi zastopniki drugih strank, zlasti tudi narodnih socijalistov. In naši »narodni«? Citajte njihov organ, poslušajte, kaj in kako govorijo. Ljudje, ki so še nedavno zapisali, da v Jugoslaviji ne more biti prostora za demokracijo (tisto poročilo je ponatisnila tudi »Slovenija« v zadnji številki), pa si puščajo pošiljati iz Prage od narodnih socijalistov brzojave k svojim — »zmagam«. Pisanje „Slovenca‘f ali morala v politiki »Slovenec« se jezi, ker smo priporočali svojim bralcem, naj shranijo -Slovenca« od zadnjih dni, da ne pozabijo, kako je pisal o avstrijskih dogodkih prvi dan in kako naslednje dni. Očita nam nemoralo in trdi, da je bolj kakor katerikoli drugi list v državi branil stališče ustave in demokracije, za katero se je avstrijsko delavstvo tako junaško borilo. Svečano obljublja, da z »Delavsko politiko« v bodoče ne bo več polemiziral. »Delavska politika« se pa noče odpovedati pravici, da ne bi razkrin-kovala »moralne višine« »Slovenčevega« pisanja in njegove »odločne borbe« za avstrijsko ustavo in demokracijo. Za danes naj navedemo samo nekaj primerov iz zadnjih dveh mesecev. Na katoliškem shodu, ki se je vršil lansko jesen na Dunaju, je Doll-fuss napovedal, da bo že v bližnjih mesecih preuredil državo po načelih, kakor jih je očrtal papež v okrožnici »Quadragesimo anno». Ta načela sicer niso prav nič demokratična, vendar je Slovenec« kar gorel za to preureditev. Dne 14. decembra 1933 je pisal: »Zato je politično nemoralno, ako se tudi pri nas nekateri listi ne morejo razpisati o »klerikalnem terorju« v Avstriji.« V isti številki piše njegov »posebni« poročevalec z Dunaja med drugim: -Eno je gotovo: Avstrijski škofi niso nikakor nasprotni Dollfussovi vladi. Poleg tega je znano, da je papež Pij XI. v svojem razgovoru na avstrijske romarje tako tople besede rabil glede Dollfussove vlade, da bi bil že s tem podal smernice avstrijskim škofom nasproti Dollfussovemu režimu, ako bi jih bili ti še posebej potrebovali.« Dne 22. decembra 1933 je »Slovenec« pisal: »Dr. Dollfuss hoče na vsak način ostati popolnoma neodvisen gospodar in se noče vezati (namreč s Heiimvehrom), ker hoče voditi lastno politiko . . . Nikakor noče dati socialistom povoda, da bi reagirali s silo proti kakemu drakonskemu ukrepu.« V isti številki je tudi tolažil svoje bravce, da se ni treba bati Heim-wehra in Starhemberga: »Nikakor ne obstoji nevarnost, da bi Heimvvehr na svojo roko izvedel kak fašistični puč, ker večino njegovega orožja hrani Dollfuss v državnih zalogah. Heim,wehr sam se tudi ne čuti dovolj močnega.« Še 16. januarja letos je popisoval, kako »vodi simpatični zvezni" kancler dr. Dollfuss naporen boj za neodvisnost svoje domovine,« da je kot krščanski državnik prepošten, da bi bil pred enim letom s pomočjo nasilja pognal vse svoje nasprotnike v ječe in koncentracijske tabore ter se s surovo silo uveljavil kot se je zgodilo drugod. Dalje piše: »da je mržnja proti krščanskim social-cem tako slepa, da bi nekateri rajši pogoltnili .Dollfussove klerikalce' tudi za ceno anarhije in državne propasti. Tragika je v tem, da je dr. Dollfuss kot krščanski državnik ostal zvest krščanskim načelom vladanja, mesto da bi bil, kot so storili drugod, pohodil in po-mandral načela in se obdržal na vladi, če bi mu šlo za to — s peščico žandar-jev in z izjemnimi zakoni.« Prav za njegov način pisanja ve- lja, kar je pisal o morali v politiki dne 16. decembra: »Kar je še pred kratkim bilo vredno 1 rokletstva, je po spreobrnitvi postalo zaslužno delo. Ljudje na zadnje spregledajo, da se najbolj svete in idealne stvari vabijo le za pokrivalo najgrše korupcije in dobičkanosne špekulacije.« Tega se ne sme pozabiti, ko se je »Slovenec« te dni tako »odločno boril« za ustavnost in demokracijo. Umolknili so. T • ■ Izid volitev zaupnikov v II. skupino V nedeljo, dne 18. t. m. so se vršile volitve zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge povečini v vseh rudnikih Dravske banovine. Zmagala je na celi črti lista Zveze rudarjev Jugoslavije. Udeležba pri teh volitvah je bila naravnost rekordna. Saj je ponekod znašala celo nad 90 odst., pod 70 odst. pa nikjer. Za te volitve se je vršila ogromna bitka med marksistično usmerjenim delavstvom in » nacionalisti«. Boj na zunaj ni bil tako viden, kakor je bil hud na znotraj. Tu se je vršila agitacija »nacionalistov« z vso brezobzirnostjo, s pomočjo raznih doktorjev, paznikov, nadpaznikov in višjih nadzornikov, ne strašeč se najbolj podlih laži in obrekovanj napram marksistom. Vse zastonj! Rudarji so v nedeljo v ogromni večini odklonili fašistično hlapčevanje kapitalizmu in volili marksistično, kakor to njih zavest in ponos zahtevata. Zato se je zgodilo, da so v tistih Trbovljah, kjer so po predvidenem načinu pri volitvah v Delavsko zbornico dobili nacionalisti 1444 glasov, sedaj padli na 627 glasov, marksisti so pa skočili od borih 509 glasov, kar na 1409 glasov. Pri tej ugotovitvi si dovoljujemo vljudno vprašati nacionalne delegate v Delavski zbornici, s kakšnim moralnim pravom bodo še v naprej zastopali Trboveljske mandate. Sedanji izid volitev jim to pravo odreka. V Zagorju, kjer je obrat Kisovec skoro podlegel neznosnemu terorju od strani obratnega vodstva, je dobila lista Z. R. J. 329 in nacionalisti pa 151 glas. Najbolj se je tu odrezal obrat Kotredež, ki je dal nacionalistom samo 4 glasove in zunanji obrat, ki je da! vodji nacionalistov samo 27 glasov. V Hrastniku je dobila lista Z. R. J 325, nacionalna pa 127. V Rajhenburgu je dobila lista Z. R. J. 96, nacionalna pa 28 glasov in to kljub silnemu trudu dr. Benediči ča, da bi zmagali nacionalci. V Zabukovci, v stari trdnjavi socializma, je dobila lista Z. R. J. 97% vseh oddanih glasov. Na Lešah, kamor so napravili nacionalisti dne 4. febr. pohod svojih bojnih vitezov, je zmagala na celi črti lista Z. R. J. Iz ostalih rudnikov točasno še ni poročil. Ponekod se bodo vršile volitve še-le v nedeljo. Vendar je pa tudi pri teh pričakovati, da bo lista Z. R. J. odnesla popolno zmago. Že iz tega poročila je pa jasno razvidno, komu je rudarsko delavstvo izreklo svoje zaupanje. Naj živi razredna darjev. •• ' ' r:-c d? zavednost ru- Tudi v fašistični stanovski državi narašča nezaposlenost Italijanski fašizem je rešil kapitaliste Mussolini pravi, da je Italija »stanovska« država, ki jo tudi »stanovsko- vladajo. Kljub temu nezaposlenost stalno narašča. Nezaposlenih je bilo: Leta 425.439 734.454 1,006.442 Mncgo delavcev je pa le deloma zaposlenih in tukaj niso navedeni. Kljub stotisočev, ki služijo v milici, kljub ustanovitvi delovne dolžnosti in cgrcmne vojne industrije je nad en milijon delavcev brez dela. Ljudje, ki hodijo v Rim, k slavnostnim sprejemom, da bi se navdušili za italijanski fašizem, naj bi rajši stopili kot delavci in nameščenci v Mussolinijevo službo. In kmalu bi je minilo navdušenje za italijansko modrost. Pokojninsko zavarovanje nameščencev Že dalje časa se bore naše organizacije nameščencev, da bi se raztegnilo pokojninsko zavarovanje v Sloveniji in v Dalmaciji na vso državo. Dne 14. februarja je bila pri ministru za socialno politiko deputaci-ja naše zveze in bančnih uradnikov ter zagrebške delavske zbornice, kjer je predložila tozadevno spomenico. Spmcnica zahteva raztegnitev zakona na vso državo in -obenem raztegnitev zavarovanja na nameščence, ki spadajo po obrtnem zakonu v nameščensko skupino. Pri nas bi prišli v poštev še trgovski pomočniki in zobotehniki, ki doslej še niso zavarovani pri pokojninskem zavarovanju. Minister socialne politike je pristal na to, da se obstoječe pokojninsko zavarovanje raztegne na ves teritorij države ter naročil, da se izdela tozadevni predlog k proračunu. Ce bosta narodna skupščina in senat predlog sprejela, bo ljubljansko pokojninsko zavarovanje razširjeno na vso državo. Nameščenci n, j ne zamude nobene prilike, da predb g ministra podpre. Pogled v notranjost kavarne „Goethe-Hof' na Dunaju po zavzetju po vladnih Četah Tone Maček: 47 Stiuaj Kum fludimanska reč! To znese skupaj že štiri- j indvajset goldinarjev. Ne bo dosti muzike. Osta- | ne mi komaj še približno sedem goldinarjev. In mesec je dolg. Tudi če grem domov, se ne bom | mogel preveč postavljati. , Prvotno je mislil kupiti sestri svileno naglavno ruto, materi pa blaga za jopico. I o namero je , moral sedaj spremeniti: za sestro je kupil samo J čisto navadno prkalasto ruto, materi pa priprost predpasnik iz potiskanega platna, ža Mihca je pa vseeno vzel orglice. Ampak samo za deset krajcarjev. | Janez ga je priganjal. Da ne zamudiva vlaka! Obedovati nista imela več časa. Sla sta kar brez kosila. Ko sta v poznem nedeljskem popoldnevu izstopila na domači postaji, je bilo Francetu kakor da se mu je razodel nov pravljičen svet. Globoko 1 potegnil vase čist domači z.rak, ves prepojen opoJniiTvonjav pokošeni! ukov odhitel mimo skromnega po-stezi navkreber. Janez je senožeti in je spočit in lahkotnih stajnega pw»iwi#j.. ----- -šel svojo pot. Mislil je na Meto. Nista še pretekla dva meseca, France zapustil domači kraj odkar je vendar se mu je zdelo, da je temu že zelo dolgo, vse se mu je zdelo tako izpremenjeno. Ko je odhajal, so po nekod še jablano cvetele, senožeti so komaj pričele zeleneti, grmovje je jedva uspelo odpreti svoje popje in pokazati svoje prve nežne, svetlo-zelene liste. Trsje po sveže okopanih vinogradih je bilo večinoma še golo, žitna polja so bila še kakor temnozelene baržunaste preproge. Sedaj pa je to živozeleno pomladno pregrinjalo naravo s svojimi pestrimi rjavkastimi progami iu živobarvnimi rdečimi in belimi točkami cvetočih grmičev, bilo zamenjano s slepilno svetlobo, ki je zlatila vso okolico. Samo temni obrisi gozdov in posameznih dreves so se ostro odražali od zlato-rumene okolice. Po njivah je zorelo žito in se prelivalo v vetril ko čisto zlato, poškropljeno s krvjo makovih cvetov. Se par dni in vsa ta zlata prelest bo padla p >d ostrimi srpi. Ječmen je bil že povsod požet, iz. njegovega bledega strnišča so probadale nežne klice posejanega korenja. Sveže osi pan krompir je črnel po gredah in odpiral svoje belo cvetje, turščica je s svojimi temnozelenimi sabljastim 1 peresi v vetru šelčstela med vrstami fižolovih palic. Črešnje so bile že povsod obrane, le tu in tam so se še kje vrane kavsale za ostanke drobnic. Na jablanah so se zaznavali ko oreh debeli zeleni sadovi. France je pogledal v vrh in štel: pet, sedem, devet, trinajst. Dobra sadna letina bo: pravijo, če na dan svete Marjete našteješ na drevesu devet sadov b > v losom drevo ivolno sadja. Iz. gozda ie zaslišal otročji krik. Najbrže obirajo borovnice, si je mislil. I e daj je zapazil, da teče med njivami deček in ga kitu po imenu. Bil je brat Mihec, ki se mu je ves z* sopi jen in razgret obesil za roko. »Sem te že oddaleč spoznal. »So mama doma?« »So. Julka je šla pa k sosedovim v vas « »Ste vsi zdravi?« • »Smo. Sivka je povrgla jttnčka. Maina P'*1 da bo moj, če bom priden.« Pa si?« »Ne vem.« -Ste reber pokosUi?« ena n Smo. Jaz sem šestnajst kosc na skedenj. Več ko Julka.« , . p vi . ... ti »vi tole prinesel«, m i ranče n Z;ena orglice'za deset krajcarjev in jih dal Mihcu. kV so mu oči pri pogledu nanje kar Z'IZ'irpa i)c smeš z vso močjo pihati vanje, da jih prehitro ne oglušiš. Mihec jc bil v malih nebesni. I akoj je zaostat par korakov in polglasno preizkušal svoj zaklad. Ni bilo dolgo in že je znal zakrožiti tisto: Na planincah solnčice sije .. • Mati je sedela pred kočo v senci oreha pala Miličeve hlače. Že od daleč je Mihec krieau Mama, mama, glejte, kaj imam!« i" ''to je krožiti svoje improvizirane melodije. Doma in po S¥ety Boj za »Delavski dom« v Ottakringu. Ottakring je delavski del Dunaja, ki ga je Slovencem ponovno opisoval naš nepozabni pisatelj Ivan Cankar. Češki listi so prinesli značilno poročilo o bojih okrog tega delavskega doma, ki ga prinašamo v izvlečku: »Ta delavski dom je bil postavljen pred 30. leti pod vodstvom ljubljenca dunajskega delavstva Schumeirja. Premagan je bil pod »krščansko« vlado Dollfussa 13. lebr. 1934. Branilo ga je par ducatov delavcev. Ko je dom v noči na torek brezuspešno oblegalo Vojaštvo in policija, so nastopile mine za razstreljevanje in artiljerija s topovi. Branitelji delavci so zlezli na strehe sosednih hiš in od tam streljali na svoje napadalce. Podlegli so. Nekaj jih je padlo, nekaterim se je posrečilo odstopiti. Med padlimi je tudi 60. letna žena poslanca sodruga Severa, ki je junaško ostala v domu, češ, da ga ne zapusti, četudi bi padla. Strel v prsa ji je prihranil žalosten pogled, ki ga nudi danes ta ponosni grad delavstva, v katerem je slavila triumfe tolikokrat tudi češka umetnost. jJollfussovi časopisi poročajo, da je bil prvi, W ie vstopil v premagani dom, Celo stenograte preganjajo. Klerikalni režim dr. Dollfussa hoče preko noči izbrisati iz zemlje vse, kar spominja na delavsko izobrazbo, njegovo kulturno in socialno delo tekom 15 let po vojni v Avstriji. Kar dela Dollfuss sedaj, najbolj razkrinkuje prave namene avstrijskega klerikalizma in kako je bilo potrebno, da se je delavstvo v zadnji uri uprlo temu srednjeveškemu nasilstvu. l^ollfuss ni razpustil samo socialno-demokra-ttčne stranke, ampak tudi taka nedolžna društva, kot je »Klub delavskih stenografov« na Dunaju. Stenografija je namreč posebna pisava za hitro pisanje. Očividno se duhovščina v Avstriji boji celo tega, da bi znali delavci hitro pisati. Seveda, potem bi udi morda hitro mislili in to je najbolj nevarno za temni duh srednjega veka in njegove dediče, če so zatrli stenografe, je lasno, da je moralo iti na grmado tudi delav-S o°„-„ , u|lv° za upepeljevanje mrličev >wgen|«, ki je imel nad 200.000 članov na Uunaiu in v Grazu ter drugih mestih. Pri em razpustu že bolj razumemo upravičenost ... kajti na ta način bodo duhov- niki zopet služili s cerkvenimi pogrebi, ki so jim ušli z upepeljevanjem mrličev. Čehi zbirajo za žrtve v Avstriji. V vseh čeških večjih mestih in industrijah so se osnovali pod okriljem soc. demokratov odbori, ki zbirajo prispevke za žrtve Dolllus-sovega režima v Avstriji. Čehi darujejo bres razlike strankarske pripadnosti in vedno Sir* •so krogi organizacij in javnosti, ki prire-Pr°testna zborovanja proti krutostim enkalno - fašističnega režima na Dunaju er Pozivajo svoje člane, da prispevajo za Pregnane in zapuščene žene, vdove in sirote — otroke. Med drugimi je objavil oster protest, svoje občudovanje in spoštovanje hrabrim avstrijskim delavcem, ki so proti ogromni premoči požrtvovalno bili boj za demokracijo in svobodo, tudi izvršilni odbor ehoslovaške legijonarske zveze. Enako je Protestirala proti dunajskim krutostim pri Prag'Z' nar°d°v|>,atični odsek, podružnica Ce-tira 7 Jrai'karJu ob 15 letnici smrti«, reci-l®nie’i Kralj na Betajnovi«, II. de- 2aiei,.ikr4a dramatični odsek podružnice. Iti 2, ( "o ob 20. uri. Vstopnina Din 1 temini ,<-a'lKarJeva beseda je naša luč v Jeni pr/l sedaJ, ko živimo na največ* rabite sv;etovnc zgodovine. Vsi, ki Sede n>j e’ Pridite poslušat preroške be- Stnt.AKa velikega mojstra, udeležil i ?rsHa sekcija S. K. Olimpa se je ki s«. Sp , tekmovalcih skakalnih tekem, Ukazalo 's ,c M' l' In' v. l iScal' iJrl Celju. vseh l !' 1 s0 ,,aS' skakači najboljši društvih ^‘"'kurentov pri drugih celjskih skl koči »p t i slnlom-lekmc Pri Celi* va!ci. I?ez?,i!o*sc^ udeležila r 10 lekmo-clar ie •ihi!!! b, ',IIS|) hili ,ako Povoljni. velika kor tudi takn '■ ozirom ua število, ^ •• na znanje svojih smučarjev la!' Akcijski odbor za ustanovitev Socialnodemokratične stranke Jugoslavije sklicuje v nedeljo, dne 25. februarja 1934 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice ZAUPNI SESTANEK Na dnevnem redu je poročilo o socialnodemokratski konferenci v Beogradu in o akciji za ustanovitev stranke. Sestanek je sklican za zaupnike ter se ga lahko udeleži vsak somišljenik, ki ima vabilo ali se zglasi za vabilo pri akcijskem odboru. Akcijski odbor za pomoč avstrijskim beguncem v Ljubljani V Ljubljani se je osnoval iz vseh delavskih strokovnih in kulturnih organizacij poseben akcijski odbor, ki si je nadejal nalogo nuditi pomoč hrabrim bojevnikom iz Avstrije, ki V. - XXiV. delavski prosvet-ni veler ,Svobode* in ,Zar|e‘» ki bo v soboto 24. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, bo nekaj posebno lepega. Gostujejo Svobodaši s svojim moškim pevskim zborom iz Hrastnika (steklarji). Peli bodo izbrane pesmi in drugi dan, v nedeljo, 25. t. m. bodo nastopili ob pol 11. uri v radiu. »Zarja« bo zaigrala znameniti venček ruskih narodnih pesmi »Od Urala do Bajkama«, ki ga Je komponiral kapelnik »Zarje« Danilo Cerar ter še druge skladbe. — Pisatelj Angelo Cerkvenik bo predaval o aktualni temi »Utrinki o demokraciji«. To predavanje izide v »De- so primorani iskati zavetja v naši državi. Ožji odbor tvorijo naslednji so-drugi: dr. Jelenec, Rado Čelešnik, Aiojz Sedej in Jože Golmajer. lavcu« 25. t. m. kot uvodnik. Govorni zbor »Svobode« bo uprizoril Iv. Vuka-Starogorskega pesem »Idila« v režiji Iv. Skuka. Konservatoristka Vida Rudolfova bo zapela Stanko Vrazove prleške pesmi, ki jih je skomponiral kapelnik ljubljanske opere Štritof. Završanov kvartet bo zapel nekaj lepih narodnih pesmi v esperantskem in slovenskem jeziku. Na havajsko kitaro bosta zaigrala Bine Trtnik in Rajko Ogorevc, Alojzij Kokalj pa na harmoniko več lepih skladb. Vmes bodo recitacije pesmi France Kozarja, Mile Klopčiča in Janeza Samojova. Ne zamudite tega prosvetnega večera. Vstopnice so v predprodaji Strokovne komisije po 3, 2 in 1 Din. Maribor Plavi so zopet pogoreli v tekstilni tovarni Doctor & drug Tudi pri drugih volitvah obratnih zaup- ; taki, ki niso nikoli dali svojega pristanka nikov v tovarni Doctor i drug se »plavim« j za kandidaturo na plavi listi in ki so v pri-ni posrečilo sestaviti veljavne kandidatne I sotnosti volilnega odbora ogorčeno prote-liste. j stirali proti temu, da so prišli kot kandidati Za soboto, dne 17. februarja so bile vo- ! na plavo listo, litve obratnih zaupnikov v podjetju »Doc- j Qzjraje se na te okoinosti, je predsed-tor in drug« v drugič razpisane. , njk voiilnega odbora dovolil, da se naj te- kom 10 minut popravi plava lista. Ker se to ni zgodilo, zato je predsednik plavo listo razveljavil ter proglasil listo Splošne delavske strokovne zveze za izvoljeno. Na račun plavih pribijemo samo to: če se Vam nikakor ne posreči sestaviti pravilne kandidatne liste, potem se vsaj ne poslužujte nepoštenih dejanj. O teh pa bomo še govorili ob pravem času in na pravem mestu. Ponosen. I rve volitve so bile namreč na protesl »Krajevnega Medstrokovnega Odbora v Mariboru« od Banske uprave razveljavljene z motivacijo, da kandidatna lista Narodn« strokovne zveze ne odgovarja predpisom-, ker so bili na njej navedeni tudi inozemci. Svobodne strokovne organizacije so nato razpisale ponovno volitve za 17. februarja. Toda tudi pri teh volitvali se je izkazalo, da je »plava« lista neveljavna, ker so bili na njej navedeni mladoletniki, nadalje Akcijski odbor za pomoC avstrijskim beguncem v Mariboru V zadnji številki našega lista smo kovnih organizacij in kulturnih dru-objavili oklic akcijskega odbora v štev. V ožji odbor so bili izvoljeni ss. Mariboru. Akcijski odbor se sestoji Jelen, Eržen, Petejan in Stanko Vi- iz zastopnikov vseh Svobodnih stro- dovič. Opozorilo. Akcijski odbor za pomoč beguncem iz Avstrije opozarja na to, da posedujejo vsi begunci, ki so doslej prispeli v Maribor, posebne legitimacije, overovljene od oblasti. Da se ne bodo vršile zlorabe, se naprošajo vsi, ki so voljni nuditi beguncem kakšno podporo, da darila izročijo izključno le akcijskemu odboru v Mariboru oz. pooblaščencem, ki posedujejo nabiralne pole, žigosane z žigom »Krajevnega medstro-kovuega odl)ora v Mariboru«. Darila se sprejemajo v upravi »Delavske Politike« na Ruški cesti 5, tel. 2326 in v tajništvu »Krajevnega medstrokovnega odbora«. Sodna ulica 9/11. Akcijski odbor. Občni zbor »Svobode«. V sredo, dne 28. februarja se bo vršil v dvorani Delavske zbornice redni letni občni zbor »Svobode« v Mariboru. Začetek ob 20. uri. Udeležba za vse člane obvezna. Zbor pekovskih pomočnikov. V nedeljo se ie vršil občni zbor mariborske podružnice Zveze živilskih delavcev, v kateri so or-T?JUj!Kan' Predvsem pekovski pomočniki. 1 'c dobra, lahko pa bi bila še o isa. Organizacija naših pekov ima že svo-!° .e,*p Rodovino in ji je treba priznati, da. ie tudi še danes na višku in je lahko še vedno drugim za vzgled. To jc bilo razvidno iz poročil društvenih funkcionarjev, predsednika s. Klinarja, podpredsednika s. Rakuše, blagaimka s. šuntnerja in tajnika s. Vesenjaka. Za novega predsednika ie bil izbran mlajši član s. Jazbinšek, ker je s. Klinar novo izvolitev iz osebnih razlogov odklonil. Zborovalce je pozdravil namesto zadržanega predsednika Strokovne komisije s, Jelena v daljšem govoru o ciljih organizacije, ozadju delavskega boja v Avstriji, so-cijalnih zakonih in časopisju s, dr. Avg. Reis-man, nakar se jc priglasilo lepo število novih naročnikov »Delavske politike«. Zborovalci so sklenili, da bodo odslej tudi kupovali potrebščine v naši trgovini Delavskega doma, ki je na vogalu RuSke in Frankopa-nove ceste. Naši peki tudi ne bodo prej mirovali, dokler ne bo zadnji pomočnik v organizaciji in tudi naročnik delavskih listov. Tako je pravi Pevski odsek pekov sklicuje za nedeljo, dne 25. t. m. s začetkom ob pol 10. uri pred poldan v gostilni Zlati konj« letni občni zbor t običajnim dnevnim redom. Udeležba rednih članov strogo obvezna. Obenem se vljudno vabijo tudi podporni člani društva, da se ga v čim večjem številu udeležijo. — Odbor. Mariborsko gledališče. Repertoar: Sobota, 24. februarja ob 20. uri »Scampolo«. Poslednjič v sezoni. Najnižje cene. Nedelja, 25. februarja ob 15. uri »Trnjulčica«. Otroška pred-stava po najnižjih cenah. Ob 20. uri »Vijolica z Montmartra«. Premiera. Gostovanje Erike Druzovičeve. Pondeljek, 26. februarja ob 20. uri uri »Vijolica z Montmartra«. Gostovanje gdč. Druzovičeve. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Trbovlje Ponovni koraki delavskega zastopstva za omiljenje krize po rudarskih revirjih. Ker se je 'začelo že sredi zime občutno praznovanje po revirjih TPD, je načelstvo II. skupine ponovno vložilo vloge na merodajna mesta, v katerih apelira na oblasti, da tudi one z reguliranjem odjema premoga skušajo rešiti katastrofalni položaj rudarskega delavstva, katerega ni zakrivila samo gospodarska kriza, ampak tudi neurejene nabave in oddaje premoga. Vloga ie bila odposlana na Rudarsko glavarstvo in delavsko zbornico, da ti dve instanci, ki sta na sedežu banske uprave, zavzameta potrebne korake. Vloga se glasi: »Dne 15. februarja t. I. je načelstvo II skupine v I rbovljah naslovilo na gornji naslov vlogo, s katero smo zaprosili za posredovanje pri kr. banski upravi v Ljubljani, da se pogodba s IPD dovolj začasno uredi in s tem omogoči rudarjem, zaposlenim pri TPD eksistenca. Da se rudarsko delavstvo, zaposleno pri 'IPD, obvaruje nadaljnjih redukcij, je tudi potrebno, da se nabavi premog za državne železnice od 'IPD v takih količinah, da ne bo imela TPD povoda izvajati nadaljnje redukcije, lo velja tudi za znižanje praznovalnih dni v mesecu. , . lu je nujno potrebno tudi posredovanje oblastnih inštanc, ker po dosedanjih ugotovitvah ne leži krivda za redukcije in praznovanje rudarskega delavstva samo v gospodarski krizi, temveč v veliki meri tudi v neurejenih nabavah premoga s strani državnih železnic, kakor tudi privatnih podjetij, katera pridejo pri nabavi premoga v poštev. To dokazuje dejstvo, da so celo v Dravski banovini nekateri rudniki polno zaposleni, celo z nedeljskimi delavniki, drugim pa grozi redukcija iti tako občutno praznovanje, da so delavci izpostavljeni največji bedi. Z bojaznijo gleda delavstvo v bodočnost, ker mora že sedaj sredi zime praznovati. Praznuje se 2 do 3 dni v ted- nu. Mislimo, da ni treba še posebej in ponovno povdarjati izčrpanost delavstva. Razen vsega je še propast rudarskega zavarovanja neizogibna, ako se bodo prezrle možnosti za ureditev rudarskega vprašanja v Dravski banovini. Zato prosimo, da se še ponovno intervenira na kr. banski upravi, da se gornje vzame resno v pretres in s potrebnimi ukrepi ublaži usoda rudarjev. Trbovlje, dne 21. februarja 1934. Načelnik II. skupine: Pliberšek I. r. Ena smrtna žrtev za drugo pri rudniku v Trbovljah. Smrtne nesreče, ki so v zadnjem času tako pogoste, da bo za njihovo preprečitev res treba najstrožjih ukrepov s strani Rudarskega glavarstva. Dne 17. t. m. se je bliskovito raznesla po revirju v Trbovljah in okolici novica, da je električni tok ubil preddelavca Bratona Ivana, ko je popravljal oz. pregledoval naprave na Guidi. Vsiljuje se nam mnenje, da je tej nesreči krivo tudi preveliko štedenje vodstva obrata, ker bi se po vsej priliki moralo to delo izvrševati v času, ko je vse izklopljeno, torej v nedeljo. V nedeljo je pa treba plačati 50 odstotkov za ‘nedeljsko delo. Zato se dela v soboto, na takozvani praznovalni dan, v katerem so pa tudi razni obrati v obratu. Ponovno je treba pripomniti, da se je predzadnja smrtna nesreča dogodila tudi na dan praznovanja, ker se je zavirača zaposlilo drugod. — Kako priljubljen je bil ponesrečenec pri delavstvu, se vidi iz tega, da so ga trumoma obiskovale množice, ko je ležal na mrtvaškem odru in se poslavljale od dobrega prijatelja, sodruga in sodelavca! — Pogreb se je vršil dne 19. februarja. Delavstvo se takšnega pogrebnega sprevoda redko spominja. Na grobu je v imenu delavstva iz delavnic in v imenu Podpornega društva rokodelcev, katerega član je bil pokojni, spregovoril v slovo s. Pliberšek, ki je v kratkih in toplih besedah omenil vrline pokojnega. Gasilsko pevsko društvo Trbovlje 1 in Trbovlje II je pred odhodom zapelo »O človek«, na pokopališču pa »Vigred«, delavska godba je spremljala sprevod s tuž-no-veličastno glasbo in na grobu je v zadnji pozdrav zaigrala žalostinko. Ostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Pokojnika pa ohranimo v trajnem spominu. Čast komur čast! Hrastnik Prividi nacionalnih kapacitet. V »Po-liodu« z dne 10. februarja je priobčil I. K. 113 vrst dolg članek kot odgovor »Delavski Politiki«. Najbolj ga pač boli resnica o dvojnih zaslužkarjih, proti katerim je njegov lastni listič že toliko kritiziral. Kako navdušeni pristaši N. O. sami rešujejo to pereče vprašanje v praksi, za to imamo v Hrastniku najboljše dokaze. Saj imajo v lastnih vrstah kar štiri take zakonce, kateri prisegajo na čisti program N. O. Je pač tako. Kadar primeš grešnika za uho, pa zakriči, saj nisem jaz sam, tudi drugi so taki. Ampak tisti drugi ni v naših vrstah gospodar, pač pa v vaši najbližji okolici, .le torej grda laž, kar trdi dopisnik, da ima hčerka s. M, kakšen zaslužek pri Konzumnem' društvu. Odboru zadruge ni ničesar znanega, pač pa ve to resnicoljubni gosp. I. K. Sploh ima gospoda okoli zgoraj omenjenega dopisnika čudne privide. Vedno nekaj vidi in ve, kar nihče drugi ne vidi. Tako je bilo tudi 1. decembra I. I. Proslavo zjedinjenja na realni gimnaziji v Ljubljani je prenašal tudi »Radio Ljubljana«. Govor nekega profesorja so poslušali tudi v stanovanju s. M. Vendar to samo mimogrede. Za bralce njegovega lajbžurnala bi bile pa druge novice bolj važne od izmišljenih, n. pr. tista o narodnih bunkah na »Babenbalu«. S temi bunkami lahko mi zaključujemo polemiko z g. J. K. Pevski odsek »Svobode« I. bo pričel z rednimi vajami mešanega zbora v nedeljo, 25. febr. t. 1. točno ob 10. uri Hotvoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjfev. — Pozivamo vse vpisane članice ipevke in pevce, da se vaje sigurno udeleže. — Odbor. Lepo uspeli pevski koncert trboveljske »Svobode« v dvorani Konz. društva rudarjev. Prav dobro pozna hrastniško delavstvo kulturno gibanje trboveljske »Svobode«. Zlasti na dramskem polju. V zadnjem času pa se je ustanovil tudi pevski zbor, čigar obnova se je po več letih željno pričakovala in pozdravila. Tako smo imeli priliko tudi Hrastničani slišati koncert naših sodrugov »Svobodašev« iz Trbovelj, ua katerem so izvajali številne težje skladbe. Nastopilo jc 26 pevcev pod vodstvom g. Beltrama. Zbor se je prav lepo izkazal. Zlasti so lepi basi. Tenor je sicer nekoliko šibkejši, to je že stara izkušnja, da vlada v tenorjih povsod kriza. — Ali eno je, kar drži pevski zbor »Svobode« Trbovlje, čuv-stvo orje ledino na tem polju in bo gotovo z vztrajnostjo sedanjih pevcev pridobilo še novih moči ter se v kratkem času postavilo kot pravi konkurent vsakemu zboru našega I osavja. Zal, zelo žal, da sodrugi niso imeli to pot povoljnega obiska, kar pa je gotovo posledica volilne agitacije. Vedite pa, da bodo Hrastničani tudi to v prihodnjič popravili! Zagorje ob Savi Nekaj pripomb k volitvam delegatov II. skupine. V nedeljo, dne 18. t. m. so se vršile pri tukajšnjem rudniku volitve obratnih zaupnikov. Volitve bi morale biti svobodne in brez vsakega upliva ali pritiska na delavstvo od strani podjetja. Vendar ge- Papirniško delavstvo enotno za obrambo svojih pravic Tovarna odklanja pogajanja neralnemu štabu nacionalistov v pisarni Trboveljske premogokopne družbe v Kisovcu ni dala žilca miru. Tako so razni višji nadzorniki, nad-pazniki in podobni že kar v naprej ukazovali, kako naj kisovški rudarji glasovnice izpolnjavajo. Zvesti nacionalni oproda g. ing. Lapornik se je tako daleč izpozabil, da je moral g. ravnatelj volitve za eno uro prekiniti, pa njega odsloviti na način, ki je bil edino primeren. G. ing. Lapornik, ki v senci nacionalnih duhov plavate v temi in pri tem doživljate take blamaže, ali ne bi bilo bolj pametno za vas, če bi šli v zasluženi pokoj, kakor pa da v duhu najčistejšega nacionalizma kričite nad ljudmi po jami in pisarni na način, ki za vaš položaj ni primeren, ali pa da odpravite rontgenološki institut v vaši pisarni. Mi marksisti kot dobri ljudje vam svetujemo, otresite se zlih duhov, ki vas stalno obdajajo in imeli boste zasluženi mir. Tiste kisovške rudarje pa, ki so vašemu in vaših drugov pritisku podlegli, vprašamo v imenu vseh razredno zavednih rudarjev: ali vas ni sram, da ste pljunili na svojo proletarsko čast? Ali boste sedaj kaj manj garali in kaj več zaslužili, nevedni hlapci Jerneji! Zagorski demokrati so tako vneti za dunajskega Dollfussa in Starhemberga, da kar po cestah vriskajo veselja, ker so dunajski socialisti šli v zrak. Nek gospod v Zagorju, ki je gospodarsko že približno tako bankroten kakor vodja avstrijskih heinnve-rovcev, ki pa se v potrebi radi zaleti tudi h kakemu socialistu po pomoč, je posebno vesel; morda pričakuje, s Rdečkar. I Zbirajte za tisk. sklad! Jesenice Seja obč. odbora. Ta seja se je vršila tretjič po volitvah, dne 8. t. m. Na dnevnem redu, kakor je bil razpisan, so bili samo predmeti upravno-tehničnega značaja. Opozicija je imela zato priliko pokazati, da zna ločiti med skupinskimi interesi in med strokovnimi interesi, ter je sodelovala, kjer je le mogla. Na žalost je to priliko večina pokvarila predvsem z nujnim predlogom »fin. odseka«, da se sprejme na dnevni red in sklepa tudi o uredbi o obč. trošarinah, o uredbi o obč. taksah in o tarifi obč. taks. Večina je namreč s tem pokazala, da v težjih tvarinah ne želi imeti opravka z dovolj pripravljeno opozicijo. Nujnost predloga je bila seveda z večino sprejeta, čeprav je dr. Štempihar opozoril na njemu dano zagotovilo predsednika večinskega kluba dr. Ober-snela, da bo dal tudi manjšini predhodno na vpogled projekte te smeri. Pripomniti pa je, da se dr. Obersnel te seje ni udeležil, ker je bil zadržan po zasedanju banovinskega sveta. Zapisniku prejšnje seje je opozicija po dr. Stanovniku pristavila toliko pripomb, da bi od prejšnjega zapisnika pravzaprav sploh nič več ne ostalo. Zato je župan naprosil dr. Stanovnika, da mu bo on napravil ta zapisnik. V sreski odbor za javna dela je večina kandidirala dr. Rekarja, manjšina dr. Štempiharja; slednji seveda ni bil izvoljen. Zupan je dal na glasovanje tudi načrt o javnih delih, za katerega je glasovalo celo nekaj članov opozicije, dočim so se drugi vzdržali, ker ni bilo sklepanje o tem načrtu stavljeno na dnevni red (§ 59 zak. o obč.). Načrt sani na sebi ni zavržen, pogrešati se pa da velikopoteznost in zmisel-nost, kar je seveda posledica istih napak v proračunu za bodoče leto. Pri volitvi članov kmetijskega odbora je zmagala večinska lista z nekaj predstavniki opozicije. Opozicijonalna lista je smatrala v kmetijskem pogledu večino za manjšino, ker so kmetje po večini glasovali pri volitvah za opozicijo. Tudi pri volitvah zastopnikov v drž. gospodinjski šoli ie zmagala večinska lista, na katero so bili sprejeti samo večinski pristaši. — V tajni seji se je priznala upravičenost prošenj za dve gostilničarski obrti, od kateriii gre v enem primeru samo za prenos na novo osebo. Dr. Štempihar je z interpelacijo dosegel od župana obljubo, da bo poročal o postopanju obč. urada v nekem sličnem slučaju. Predlogi »fin. odseka« so bili z malimi, od opozicije predlaganimi spremembami sprejeti, Že dalj časa je delavstvo v vevški papirnici občutilo, da so ogrožene njegove skromne in težko priborjene pravice. Podjetje je od časa do časa z enostavnimi objavami kratilo in omejevalo vse to, kar je delavstvo smatralo kot minimum svojih pridobitev. Prestavljalo je delavce k slabše plačanemu delu, češ, da so s svojo malomarnostjo povzročili podjetju škodo, kakor z zastojem obrata in obratnimi nezgodami, četudi je bilo jasno, da leži krivda za take stvari na pretirani ozkosrčnosti in štedljivosti odgovornih faktorjev. Višek nenaklonjenosti do delavstva pa je pokazalo podjetje, ko je ravnatelj g. Henrik Jahn odklonil vsak razgovor o spomenici, ki so jo v imenu delavstva vložili zakonito izvoljeni obratni zaupniki, čeprav vsebuje samo nekaj že po obrtnem zakonu delavstvu zasiguranih pravic. Utemeljil pa j je svoje odklonilno stališče, češ, da sporne- , nica ni pisana v obliki prošnje. Zavrnjeno spomenico je zbor zaupnikov nato iposlal Inšpekciji dela v Ljubljano, ki je o tem obvestila podjetje in mu svetovala, naj se pogajanja prično. Inšpekcija dela ni našla v spomenici ničesar takšnega, o čemur bi se dalo trditi, da ni pisano v dovolj vljudnem tonu, kakor je to trdil g. ravnatelj. Čim je o tem zvedelo delavstvo je nastopilo enotno proti vodstvu podjetja in proti temu, da bi kdorkoli smel odklanjati od njega izvoljene zaupnike in spomenice zavračati, ki jih le-ti po volji in naročilu delavstva sestavljajo. Dne 18. februarja se je vršil v D. M. v Polju sestanek papirničarjev, katere.ga se je udeležilo s par izjemami vse delavstvo. Bil je ta sestanek dokaz velikega zanimanja in odločnosti delavstva za obrambo svojih pra-' vic. Na shodu ni bilo nobenih zunanjih govornikov, ampak so zaupniki in delavci sami vodili besedo. Referat glavnega zaupnika je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem, j Zlasti burno pa je delavstvo pritrjevalo go-; vornikom, ki so izjavili, da bo delavstvo pri-. siljeno poseči po skrajnem obrambnem sred-! stvu, če se ga bo skušalo še naprej briski-' rati na enak način kot doslej. Zborovalci so ; soglasno sklenili, da bodo v slučaju odklo-! nilnega zadržanja ravnateljstva v torek, dne j 21. februarja stopili v enourno protestno j stavko. Obenem je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri je delavstvo še naknadno označilo nekatere važne zahteve. Ko je v pondeljek sporočil glavni zaupnik gosp. ravnatelju sklep delavstva, se je ta še upiral. Ko pa je potem od njega zahteval, da da odgovor še tekom dopoldneva, je ravnatelj pristal na pogajanja v torek. O izidu pogajanj bomo poročali. Delavstvo pa naj se na tem primeru uči, kaj vse lahko doseže, ako je solidarno v boju za svoje pravice proti kapitalizmu, ki se druži ne glede na svojo versko ali narodno pripadnost. Prepričani smo, da bi delavstvo lahko zavzemalo popolnoma drugačne pozicije, ako bi znalo svoje interese braniti solidarno in enotno. ska varnost Din 15.084.— (prispevek gasilcem Din 5.U00.—), narodna prosveta Din 87.864.— (šoli na Kor. Beli in v Jav. Rovtu ter otroški vrtec), meščanska šola Din 20.574.—, dotacija kulturnim društvom Din 8.000.—, odplačilo posojil Din 27.747.—, gradbena stroka Din 126.000.— (med tem ceste, mostovi in proslula brv, poprava vodovoda, čiščenje rek in potokov, podaljšek vodovoda, kanalizacija, zagraditev hudour-nika Bela, občinska pota), kmetijstvo Din : 10.214.—, narodno zdravje Din 6.200.—, socialno skrbstvo Din 110.210.— (med tem podpora brezposelnim Din 45.000.—), trgovina, obrt, tujski promet Din 4.000.—, občinsko gospodarstvo Din 17.608.—, dotacije Din 23.000,— (za kopališče Din 20.000.—), nepričakovano 13.000.—. — Dohodki pa so: 100 odstotna doklada na državne neposredne davke Din 343.455.—, trošarine na alkohol Din 150.000.—, na mesne izdelke in živino Din 15.000.—, občinske takse Din 5.000.—, sejmnina Din 60.—, vodarina Din 33.200.—, zakupnina lova Din 10.000.—. Po debati, pri kateri je bil predlog delno izpremenjen in mu dodanih nekaj novih I postavk, je bil občinski proračun sprejet z | vsemi proti enemu glasu. Trije so se vzdr-| žali glasovanja. Odklonjen je bil predlog • zastopnika JNS g. Svetlina Jožeta, da se postavka Din 20.000.— za občinsko kopali-j šče razdeli na dve postavki po Din 10.000.— i za občinsko kopališče in za kapelo na pokopališču. — Ker ima lanski proračun večji preostanek je bilo sklenjeno, da se premajhna šola j na Beli poveča za eno nadstropje, da bo j dovolj velika in ne bo potrebno, da so raz-i redi tudi v občinski hiši. V domovinsko zvezo je bil sprejet en j prosilec. Občinska pot proti Javorniškeimt i Rovtu se pregleda. V sreski odbor za jav-j na dela je bil izvoljen podžupan s. France Mohorič. Občinska pota se bodo katego-i rizirala. — Seja je bila lepa in uspešna. Pokazala I je, da tudi nova občinska uprava stremi ! predvsem za tem, da deluje v prid in v soglasju z vsemi občani, ki so ji dali zaupanje, zlasti pa v prid manjpremožnih slojev, predvsem delavstva in malih kmetov, ki tvorijo večino prebivalstva in tudi °b‘ | činskega odbora. Upati je, da bo proračun tudi od banske uprave sprejet tak kakor je bil predložen, da bo pri delu omogočeno izvesti popolno voljo Občinarjev. 1 ŠAH Šahovski odsek SK Svobode Maribor Je pričel z rednimi sestanki, na katerm se predava tudi teorija šaha, ki se vrse vsaK ponedeljek ob 20. uri v klubskih prostorni v Delavski zbornici, II. nadstr. Odsek vodi s. prof. Favai. — Sodrugi, ki se zanimajo, vendar je opozicija glasovala samo pri sklepanju o uredbi o obč. trošarinah. Tekom te razprave je postala seja malo bolj živahna in so se od obeh strani predlagale zoper posameznike zaradi načina razprave globe, kar je pa župan odklonil prakticirati, češ da mu je na tem ležeče, da se ne bi z nalaganjem glob porušila zadnja možnost stvarnega pretresanja predmetov. Glavni vzrok bolj živahnejših prerekanj so tvorili od večine zatrjevani grehi prejšnjih uprav, v katerih so — s častno izjemo delavskih delegacij — sedeli tako posamezniki iz današnje opozicije, kakor tudi člani današnje večine. Pri kritiziranju dela prejšnjih uprava pa večina vedno zamolči, kam šteje upravo, ki je poslovala pod vodstvom sedanjega župana do vštetega 25. okt. 1933. Driš. »Rdeče rože« na Jesenicah. Ja- vomiška »Svoboda« uprizori v nedeljo, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v Delavskem domu na Savi sijajno socialno dramo »Rdeče rože«, ki jo je spisal naš sodrug grafičar Jože Mo-škrič. Ponovno opozarjamo vse, ki hočejo videti resnost socijalnih bojev, na to igro, ker jim ne bo žal. Cene običajne. Na svidenje v nedeljo v Delavskem domu in družnost! F. P. 1 ne odgovarja — je naslov filmu, ki ga predvaja kino Radio na Jesenicah ta teden. Ta velefilm moderne tehnike z Hansom Albersom v glavni vlogi si oglejte vsi. Predstave v soboto in nedeljo ob 8. uri zv., v nedeljo tudi ob 3. uri pop. Dodatek Foxov žurnal in kulturni film. Proračun delavske občine Koroška Bela Proračunska seja občinskega odbora. V nedeljo, dne 28. jan. t. I., se je vršila pri nas proračunska seja novega občinskega odbora z delavsko večino. Dasi je bil dnevni red važen, je bila seja sorazmerno kmalu končana, ker so bili na dnevnem redu predlogi s proračunom vred, proti katerim tudi opozicija ni mogla in ni imela kaj prigovarjati, ter je stvar napredovala precej hitro in v redu. Zapisnik je bil z majhno pripombo sprejet. Zatem se je pričela proračunska razprava. Proračun občine izkazuje 561.676.— Din dohodkov in prav toliko Izdatkov. Izdatki so po posameznih partijah naslednji: osebni izdatki s pripadkl skupno Din 79.865.—, materialni izdatki: obče upravno oblastvo Din 19.360.—, osebna in imovin- se iskreno vabijo! Znižujemo cene damskih plaščev Dunaj dobi zopet cesarsko lice »Lidove Noviny« poročajo: »Novi voditelji Dunaja mrzlično uničujejo vse, kar bi spominjalo na razvoj \" Avstriji po letu 1918. Javne zgradbe dobivajo imena majorja Feya in podobno. Tudi ulicam spreminjajo imena. Mesto Dunaj je dobilo zopet svoj prejšnji grb z dvojnim orlom roda Habsburžanov. Vse delavske domove in prostore stranke soc. demokratov je zavzela Heimwehr. V delavskih predmestjih, kjer je postavila socialistična mestna uprava tekom svojega 14 letnega delovanja za 60.000 ljudi stanovanja, je še vedno nemirno, Povsod ie polno oboroženih stražnikov in heinnvehrovcev, na ulicah, stopnicah in v stanovanjih, kjer iščejo orožje. Preiskave so tako temeljite, da popolnoma ra/denejo I pohištvo, od katerega ostanejo po preiskavi običajno le treske. Pregledujejo omare, postelje in kovčege, trgajo pode. Žene morajo pri tem na povelje stati pri zidu z dvignjenimi rokami, njih skromno premoženje postaja žrtev temeljite preiskave. Dolgoletno šiedenje in odrekanje se uničuje v par minutah. Nepopisna beda in obup sta nastala v vseh teh domovih, ki so nudili še pred tednom sliko socialnega blagostanja.« Inventurno nrodaln kupujte svoje potrebščine Svileni ostanki poceni v TRPIN-ovem bazarju Vetrinjska ulica 15 pri naših inseren« tih. prej 490-—, 590-—, 690*— 790— 890*— seda] 450"-, 490"-, 590"-, 690"-, 750"' o Še ni prepozno! Zinia še traja, izkoristite priliko, dolgo boste veselili tako ugodnega nakupa- Prepričajte se o starih cenah na tovarniških etiketah. TIVAR-OBLEKE , -l* ! tiid^ks tiska"!*, '1- d. r Mariboru, predstaviteli Josip Ošlak * Marlhoru. Za konzorcij izda ^ in urtluje Viktor Frže* t Maribor«