NAS CASOPIS Naslednja, 409., številka bo izšla v ponedeljek, 28. oktobra 2013. Prispevke sprejemamo do torka, 15 oktobra. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XL, 408. številka 30. september 2013 Nova ginekologinja Jeseni končno sprejet OPN? Pomagali so Miru Stadion pod ključem stran od 2 do 13 Liko je »gotof« Ohonica z novo vodo Pogorela Kranjčeva hiša Deseti oratorij N Župan o ukinitvi občin Z Lipkom na Triglavu Folkloristi na Madžarskem Sprejem prvošolcev Slovo zadrževalnikov? Živimo zdravo Čez Šujico po novem asfaltu Prenovili cerkev. sv. Martina stran od 14 do 19 stran od 20 do 22 stran od 23 do 32 Župan o ukinitvi občin Prenova doma DU Log Prvi šolski dan Veselo na Športfejstu stran od 33 do 37 Tradicionalna športno-zabavna prireditev Občine Log - Dragomer je tudi letos v oba športna parka privabila veliko rekreativnih športnikov, za katere so organizatorji pripravili pestro paleto športov. Znova so svoje moči združila društva, ki delujejo v občini, taktirko pa je tokrat prevzel NK Dragomer. (Foto: AG) Proti koncu poletja je projekt Čiste Ljubljanice tudi v Borovnici dobil nov zagon. Projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja, vreden 2,1 milijona evrov, je vsaj na območju Stare postaje stekel po načrtih, piše na borovniških straneh Damjan Debevec. (Foto: DD) Vrhnika, 4. september - V Zdravstvenem domu Vrhnika je vrata odprla nova ambulanta ženskega dispanzerja. Že prve dni se je pokazala upravičenost te odločitve, kajti ambulanta je bila zasuta s prošnjami za opredelitev. (Foto: GT) Takole so v polhograjski osnovni šoli v prvi razred dobesedno skočili prvošolci. Kako je potekal prvi šolski dan, piše dopisnica Nadja Prosen Verbič. (Foto: NPV) * .' & Horjulski in ložansko-dragomerski župan sta do morebitnega združevanja občin zelo kritična. Kaj menita, si preberite na horjulskih oziroma ložansko-drago-merskih straneh. mmo Spremljajte aktualno dogajanje v vaši občini preko spletnega portala www.mojaobcina.si ^MojaObčinasi KOSILA, MALIGE, PIZZE, CATERING OS I 66 22 I I Majhni in veliki Pred slabim mesecem je iz vladnih kuloarjev zavila vest, da se pripravlja teren za zmanjševanje števila občin. Pravijo, da bodo na tak način zmanjšali stroške javne uprave in pripomogli h konsolidaciji javnih financ. Kmalu za tem se je pojavila še vest, da gre morda za namerno ukinjanje »podeželskih« občin, kajti v njih imajo večino opozicijske stranke. Naj bo to res ali ne, kdo bi vedel. Vem pa, da zmanjševanje občin zagovarjajo največkrat tisti, ki živijo v velikih občinah, kjer sta komunalna in družbena infrastruktura samoumevni. Iz lastnih izkušenj vem, kaj pomeni biti periferija v velikanski upravno-terito-rialni tvorbi. Nekoč so bili naši kraji del največje slovenske Občine Ljubljana Vič - Rudnik, pa vam povem, da so figo vedeli, kje je njena zahodna meja. Preden je prišel denar do naših hribov, se je že izgubil po ravnicah. In bojim se, da bo z novimi občinami podobno. Ljudje, ki so tako ali drugače odrinjeni na podeželju, bodo tako še dlje od lokalne prestolnice, kjer se cedita med in mleko, do njih pa bodo prišle le zgolj drobtinice. Na žalost so moje izkušnje take, srčno pa upam, da me bo sistem presenetil. Po mojem skromnem mnenju bi bilo bolje, da bi država zmanjšala invalidno birokracijo, posledično ne bi bilo tolikšnih potreb po občinskih uradnikih, s tem pa bi se zmanjšali tudi stroški javne uprave. Nenazadnje si je slednje nakopala sama z nemogočo birokracijo, sedaj pa s palcem kaže na občine. Življenje bo prijetnejše, gospodarstvo konkurenčnejše, država pa bo privarčevala. Pustite ljudem vsaj nekaj malega odločanja, ne pa da se še na tem področju izbor tistih, ki imajo škarje in platno, zoži na nekaj izbranih. Takih izbranih smo videli že veliko, koliko so dali od sebe, pa naj presodi vsak pri sebi. Jaz sem že. Gašper Tominc, urednik Naš časopis tudi na facebooku. Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si B. J. FIT FITNESS SAVNE MASAŽE Pod Hruševco 48c, Vrhnika m 031 373 500 wwv BJFIT si SVET SAVN _ najlepše savne v mestu ^ Finska ali suha savna Infrardeča savna Bio-zeliščna ^ Turška (parna i savna, if JF .AjA° .O asavnaT^^AVA0; vorr NOVO - SKUPINSKE VADBE, PLESNI TEČAJI ÜJÖÄ ^zim : PILATES : JOGA : AEROBIKA flWBT 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Izvajanje zimske službe 2013/2014 Občina Vrhnika je zaradi ekstremne zime v sezoni 2012/13 za izvajanje zimske službe porabila več kot 1.000.000 € proračunskih sredstev. Zato je bilo treba prerazporediti sredstva iz rednega letnega vzdrževanje cest in drugih javnih površin na zimsko služb. Posledično so se letos zaradi pomanjkanja sredstev izvajala na letnem vzdrževanju cest le najnujnejša dela, vsa večja vzdrževalna dela pa so prestavljena v leto 2014. Poleg tega se posledice zime kažejo tudi na večjih poškodbah cest, ki jih je ravno tako treba čim prej sanirati. Ker v prihodnje lahko pričakujemo le še več ekstremnih vremenskih pojavov, smo morali postaviti nova merila in prioritete za zimsko službo s tem, da smo nekoliko znižali obstoječi standard zimskega vzdrževanja cest in javnih površin. Zato je Občina Vrhnika skupaj z izvajalcem JP KPV, d. o. o., ponovno pripravila sezname vseh cest, kjer se bo izvajala zimska služba. Pri tem so postavljena enotna merila, ki so upoštevana v nadaljevanju. V sezname zimske službe 2013/2014 je vključeno: - kategorizirane občinske ceste, ki so določene na osnovi Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Vrhnika z dne 25. 2. 2013, Naš časopis, 402/13 - nekategorizirane ceste iz seznamov 2012/2013, na katere se priključujejo vsaj trije objekti, ki so stalno naseljeni. Zasebne nekategorizirane občinske ceste ostajajo v seznamih pod pogojem, da se uredi prenos v javno dobro ter kategorizacija. Če se to ne uredi, se jih izloči iz seznamov zima 2014/2015 - nekategorizirane ceste, ki so javno dobro - pot in na katere se priključuje vsaj en stalno naseljen objekt - javna parkirišča - prometne površine gasilskih domov - pločniki (razen spodaj navedenih) - nekategorizirane ceste do pomembnih objektov komunalne infrastrukture, npr. do vodohranov - pomembne peš povezave na Vrhniki - površine v sklopu pomembnejših ustanov - javnih zavodov (šole, vrtci, zdravstveni dom, knjižnica, ZIC) - površine okrog ekoloških otokov Ni vključeno: - kategorizirane občinske ceste, ki se tudi v prejšnjih sezonah niso vzdrževale, to so 996601, 996611, 996612, 966492, 966501, 966772, 726521, 966192, 966234, 966235, 966363, 966385, 966441, 966442, 966443, 966444, 966445, 966446, 966447, 966501, 966663 - kolesarske poti in steze - pločnik na Drenovem Griču proti Športnemu domu, pločnik ob Ljubljanski cesti od Drenovega griča 18 na desni strani proti Brezovici do prehoda za pešce - kategorizirane občinske ceste, na katerih ni stalno naseljenih objektov (npr. vikendi), to sta 966154, 966083 - nekategorizirane zasebne ceste do enega ali dveh stalno naseljenih objektov - občinska zemljišča - površine, ki se uporabljajo kot parkirišča v območju večstano-vanjskih objektov, npr. Vrtnarja, Gradišče - nekategorizirane ceste znotraj Poslovne obrtne cone Pod Hruševco - druge površine lokalnega pomena, npr. okrog športnih, kulturnih, ribiških domov - odseki kategoriziranih občinskih cest, kjer ni stalno naseljenih objektov, to so 966701, 468041, 966572, 966091, 966071, 966661, 966789, 966321, 966551, 966572, 466552, 966511 S predstavniki krajevnih skupnosti smo skupaj pregledali sezname cest ter drugih površin za izvajanje zimske službe v letu 2013/14. Nekateri odseki, ki smo jih izločili, bodo v zimskem času po potrebi vzdrževani tudi s strani krajevnih skupnosti. Občani, ki stanujejo ob poteh, kjer se ukinja zimska služba, bodo s strani občinske uprave Občine Vrhnika še pravočasno pisno obveščeni, tako da bodo sami organizirali zimsko službo še pred prvim snegom. Pripravil: Oddelek za okolje in komunalo Vabim Vas na PREDSTAVITEV UMESTITVE PROGRAMOV V NOVI KULTURNI CENTER S KNJIŽNICO NA VRHNIKI (nekdanja šivalnica IUV) v četrtek, 3. oktobra 2013, ob 17. uri v malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Župan Stojan Jakin V novem kulturnem centru bodo poleg knjižnice tudi prostori osnovne šole in predstavitvenega centra kulturne dediščine (Ljubljanice). Ker menimo, da je poznavanje programov zanimivo tudi za občane, vas toplo vabimo na predstavitev. Pridobitev zdravstvenega doma Nov ženski dispanzer tudi uradno odprl vrata Vrhnika, 4. september - Po zadnjih podatkih, ki upoštevajo stanje iz začetka letošnjega leta, je v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer več kot deset tisoč potencialnih kandidatk za uporabo storitev ženskega dispanzerja, a na omenjenem območju je delovala le ena ginekologinja. Odprtje nove ambulante v Zdravstvenem domu Vrhnika je zato po mnenju številnih velik korak naprej, kar nenazadnje potrjuje tudi veliko zanimanje pacientk že komaj nekaj dni po začetku delovanja ambulante. Za odprtje nove ambulante je bil potreben manjši gradbeni poseg, ki je pacientom »vzel« veliko čakalnico, kamor se je preselila ambulanta družinske medicine Jasne Kupljen, v izpraznjeno ambulanto pa se je nastanil ženski dispanzer. Skupna investicija z opremo v višini skoraj sedemdeset tisoč evrov je bila poravnana tudi s strani občin. Kot je dejal župan Stojan Jakin, so sredstva s strani resornega ministrstva vedno manjša, zato morajo občine pri investicijah pomagati po najboljših močeh. Dodal je še, da imajo občine dobrega sogovornika v vodstvu zdravstvenega doma in izpostavil sedanjega direktorja Tomaža Glažarja. Občinam in zdravstvenemu domu je čestitala tudi v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo Anne-Marie Yazbeck, kajti po njenem je »... danes velik dan za ženske.« Gašper Tominc, foto: GT Slavnostni trak so prerezali zdravnica Lucija Sorč, v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo Anne-Marie Yazbeck in župan Stojan Jakin. Kot je pojasnila zdravnica Lucija Sorč, dr. med. spec. ginekologije in poroda, je od odprtja minilo komaj dober teden, pa že imajo več kot dvesto opredeljenih pacientk. »Današnje odprtje ženskega dispanzerja je mogoče majhen korak za zdravstvo v Slovenji, a velik za zdravje žensk v naših treh občinah,« je dejal direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Tomaž Glažar in spomnil, da je bila pred njegovim prihodom ginekologija pereč problem. Država je pred meseci le prisluhnila prošnjam zdravstvenega doma in zavarovalnica je odobrila pol programa. »Že prve dni se je pokazala upravičenost te poteze, kajti sestra Ivanka in zdravnica Lucia sta zasuti s prošnjami za opredelitev.« Želja je, da bi urnik ambulante čim bolje »kri- žali« z urnikom ginekološke ambulante Marije Ilijaš Koželj, ki ima svoje prostore v Mercatorjevem poslovnem centru v središču mesta, da bi na tak način pacientkam omogočili ginekološke storitve ves dan. Še večja pa je želja, da bi zdravstveni dom dobil odobritev celega programa, kar bi pomenilo še hitrejšo možnost obravnave pacientk. Brezplačno pravno svetovanje za občane tudi na Vrhniki Vrhnika - Občina Vrhnika se je odločila, da s pomočjo odvetniške pisarne omogoči občanom brezplačno pravno pomoč, kakršno že poznajo nekatere sosednje lokalne skupnosti. Pisarna bo prvič odprla svoja vrata v ponedeljek 7. oktobra, občani pa se boste lahko zglasili v njej vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Zaradi optimalne organizacije sestanka naj občani predhodno pokličejo v pisarno - tel. številka 041 283 947 ali 01 2329 719, zaradi česar se bo lahko tudi odvetnica lažje pripravila na primer oziroma občanu svetovala kaj naj še prinese s seboj. V izogib morebitnim nesporazumom, naj poudarimo, da gre za svetovanje in ne za brezplačno pravno vodenje primerov. Brezplačna pravna pisarna bo domovala v kletnih prostorih občine (zraven sejne sobe). V kolikor v nadaljevanju ne bo več veliko povpraševanja občanov po svetovanju, bo slednje potekalo samo še enkrat mesečno. (gt) Ne pozabite: brezplačno energetsko svetovanje! Nikar pa ne pozabite, da na občini obstaja tudi brezplačna energetsko svetovalna pisarna. Če prenavljate hišo ali stanovanje bo brezplačni nasvet strokovnjaka zagotovo prišel prav. Vrata ima odprta vsako drugo sredo od 16. do 20. ure, prijave za svetovanje pa sprejemajo na tel. št. 01/7555419. Iz občinske hiše Začeli so z notranjo obnovo nekdanje šivalnice IUV Konec decembra 2012 se je občina s projektom Kulturni center s knjižnico prijavila na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v okviru katerega se je potegovala za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj s sofinanciranjem države. Kot smo že poročali, je občini uspelo. Tako je upravičena do sredstev v višini 457.409,70 €, pri čemer predstavljajo namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj 85% delež, 15% pa zagotavlja Republika Slovenja. Navedena sredstva so združena sredstva z občinami Horjul, Log - Dragomer in Borovnica, ki niso prijavljale svojega projekta in so deleže odstopile v korist našega projekta. 16. avgusta so bila na račun Občine Vrhnika že nakazana sredstva države in EU v višini nekaj več kot 429 tisoč evrov, do preostalega zneska, nekaj več kot 28 tisoč evrov, pa bo občina v skladu s pogodbo upravičeni v letu 2014. Sam strošek knjižnice skupaj s stavbo je bil ocenjen na 2.018.000,00 EUR z DDV, od tega je nakup stavbe IUV v lanskem letu znašal 1,1 milijon evrov. »Konec julija 2013 smo uspeli pripraviti, uskladiti in objaviti javno naročilo za obnovo Kulturnega centra s knjižnico. 26. 8. je bilo tudi odpiranje ponudb, 3. septembra pa smo izdali odločbo, da javno naročilo zaupamo podjetju ZIR d.o.o. za ponudbeno vrednost 820.501,19 EUR - skupaj z 22% DDV,« je pojasnil podžupan Janko Skodlar. »Dosežena vrednost del je nižja od projektantske ocene predvidenih stroškov in je v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev.« Dela po pogodbi zajemajo: ureditev dela avle skupaj z vetrolovom, prostorom za čistila in stopniščem za potrebe dostopanja do knjižnice ter ureditvijo večjega dvigala; v med-etaži ureditev upravnega dela knjižnice skupaj s skladišče knjig, servisnimi prostori in sanitarijami; ureditev glavnega prostora knjižnice v prvem nadstropju, ki ga sestavlja večji glavni prostor z izposojevalnim delom, čitalnico, mladinskim in otroškim delom, sanitarni blok s čajno kuhinjo, tehnični jašek, dvigalo ter štirje prostori namenjeni domoznanstvu predavanju in učenju, med katerimi bo tudi računalniška učilnica. Izvajalec mora dela dokončati do 30. aprila 2014. (gt) Pri Štirni po novem prostor za kolesa Vrhnika, 22. september - Pri Štirni na Betajnovi, ki za mnoge predstavlja izhodiščno točko za na Planino ali pa za v Star Main, je po novem urejen prostor za parkiranje koles. Investicijo je izpeljala Občina Vrhnika v okviru letošnje akcije Dan brez avtomobila. Lani se je namreč odločila, da bo namesto investiranja v istoimensko prireditev na Stari cesti, raje izvajala trajnejše projekte. Tako je lani v sodelovanju z ZIC Vrhnika med javne zavode razdelila več koles, letos pa se je odločila za vzpostavitev kolesarskega »parkirišča« pri Štirni. Prav bo prišlo tako pohodnikom, ki se bodo odpravili proti Planini ali Staremu Malnu, kakor tudi morebitnim kolesarjem, ki se bodo odžejali ali osvežili pri štirni. Z omenjenim projektom se je urejanje tamkajšnjega območja zaključilo. Naj spomnimo, da je občina že lani na tem območju zgradila parkirišče, javno razsvetljavo in položila asfalt. 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina fp^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Odprtju je seveda prisostvovala množica otrok t—M »1»V 1 1 • •• • V V • Za najmlajše dve prenovljeni igrišči Od letošnjega poletja dalje je Vrhnika bogatejša za dve prenovljeni otroški igrišči: pri stari šoli v središču mesta in pri OŠ AM Slomška. Sicer je del prenove stekel že lani, letos pa sta bila projekta dokončno zaključena. Čeravno sta oba že v uporabi, sta sedaj doživela še slavnostni odprtji. Najprej, 13. septembra, so odprli igrišče pri stari Cankarjevi šoli, 26. septembra, pa še pri Slomškovi. d. o. o. zasnovali inova-tivni igrišči, za izvajalca pa je bil kot najugodnejši izbran domačin Mitja Bobnar s. p. Tako je pri Slomškovi šoli nastalo igrišče Mostiščar, ki otroke s pomočjo lesenega pomola, ki se razteza nad namišljenim jezerom, levo in desno pa sta lesena platoja z mostiščarskima hiškama, nevede popelje v čas Ostrorogega jelena. »Igrišče pri stari šoli smo poimenovali Igrišče palčke - za naše malčke in je že poprej imelo močan karakter, ki ga mu je dajalo podrto drevo,« je pojasnil Uroš Jereb iz Delavnice. Propadajoče drevo so nadomestili s »palčkami« - leseno podolgovato in razvejano strukturo, ki ponuja polno priložnosti za kreativno igro. Dodane so še gugalnice, tobogan, didaktične igre, spoznavati je mogoče celo fiziko zvoka med dvema drogovoma, ki delujeta kot telefon. Na občini so pojasnili, da je cena obnove igrišče pri Osnovni šoli Ivana Cankarja bilo 43 tisoč evrov - upoštevajoč lanski in letošnji del. Za letošnji del obnove, kar je približno polovica, je občina pridobila EU sredstva v višini 50 % vrednosti del brez DDV. Podobno toliko je stala tudi obnova igrišča Mostiščar pri Slomškovi šoli in prav tako je tudi zanj občina pridobila EU sredstva. Gašper Tominc, foto Simon Seljak in Gašper Tominc Otroško igrišče Palčke Igrišče pri OŠ Martina Slomška Kot je dejal župan Stojan Jakin, je bil projekt obnove zelo uspešen, saj so pridobili zelo uporabni in kakovostni igrišči, ki sledita identiteti območja in kulturni dediščini, hkrati pa otrokom omogočata razvijanje sposobnosti vseh čutov, krepitev domišljije, samozavesti in telesnih sposobnosti. V čem sta igrišči tako posebni oziroma po čem se ločita od ostalih? »Igrišči sta plod domačega znanja in dela, saj so ga ustvarjali priznani domači arhitekti in izvajalci, z uporabo materialov iz okolice,« je pojasnil župan. Namesto da bi naročili tipska plastična igrala iz Kitajske ali Ita-lie in PVC blažilce, so projektanti iz Delavnice Zaradi vandalizma športni park pod ključ Vrhnika - Pred nedavnim smo že pisali, da je okoli stadiona v Športnem parku Vrhnika postavljena nova ograja, a je kmalu za tem nekatere zmotilo dejstvo, da je stadion po novem zaklenjen. vzdrževalci parka moramo vadbenim skupinam omogočiti varno vadbo. V kolikor bi se vsi občani zavedali, da je občinska lastnina last vseh in se temu primerno obnašali, ne bi bilo nikakršne potrebe po ograjevanju dela parka. Ker temu ni tako, smo morali zaradi več sto otrok in mladine, ki dnevno obišče park, zapreti del parka.« V zavodu pravijo, da so po zamenjavi ograje in zaprtju tega dela parka prejeli veliko zahval trenerjev, vaditeljev, učiteljev, ki vsak dan delajo z otroki in mladino ter so se soočali s prej omenjenimi težavami. Za tiste, ki ne vadijo v organiziranih skupinah, pa je še vedno na voljo druga polovica parka s kar nekaj zelenimi igralnimi površinami. Za najmlajše je v bližini tudi odprto otroško igrišče. Gašper Tominc, foto: GT Dostop na travnato nogometno igrišče, pomožno igrišče in atletsko stezo ni več mogoč - razen za organizirane skupine. Odgovor smo poiskali na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki upravlja z omenjenim objektom. Pojasnili so nam, da se je na omenjenem območju pojavljal vandalizem - od razbijanja steklenic do divjanja z motorji po atletski stezi. Večkrat se je dogajalo tudi, da so na travnatih površinah opravljali svojo potrebo psi. »Kot O m n [hfl T O) ^Ä¥iT¥I IN D [M INI D Fi □ c □ C tLJT ZOB □.□.□. PE Stara c. "7 Sl-l 36D VRHNIKA m: 04 1 5B 5B □□ t: □ 1 755 34 44 e: vrhnika@zdb.si www.zdb.si V SODOBNO □ PREM L J EN IH □ RDI NACIJAH VAM NAŠE STROKOVNO □ SEBJE NUDI CELOVITO ZOBOZDRAVSTVENO OSKRBO. POSVETOVALNI PREGLED JE BREZPLAČEN. STORITVE SO SAMOPLAČNIŠKE. LASER •- Začnite prihodnost brez bolečin z nami Zbrali skoraj 5000 evrov za sovaščana Mira Stara Vrhnika, 14. september - V KS Stara Vrhnika so se poleti na predlog Sandija Zakrajška odločili, da bodo zbrali finančna sredstva za sokrajana Mira Kavčiča, ki zaradi težke bolezni ne more več hoditi. sicer v moralnem in finančnem pogledu. »Podatki zgovorno opozarjajo, da so med nami še ljudje, ki začutijo tesnobo sočloveka in mu pomagajo. Mirko, naj ti skuter dobro služi, z njim naredi čim več kilometrov v lepem vremenu in čim večkrat se oglasi tu med nami, kjer se je ideja uresničila.« Tudi Anka Grom, predsednica lokalnega kulturnega društva, je menila podobno, kajti po njenem ni kultura samo gledališče in oder, marveč je »... kultura najprej v nas samih. In na Stari Vrhniki smo dokazali, da jo še imamo.« V uspešni dobrodelni zgodbi je poleg krajevne skupnosti in krajanov sodelovalo tudi nekaj podjetij, ki so pomagali: Molek Servis je poskrbel za kopiranje obvestil o akciji, Soča Oprema je najprej ponudila skuter v testiranje, kasneje pa dala še velik popust, Gostinstvo Dolinar je dodalo še dodatnih trideset toplih obrokov in priznalo popust na že »zakupljene«. Gašper Tominc Člani krajevne skupnosti Franci Petkovšek, Jani in Joži Krvina, Sandi Za-krajšek in na Miro Kavčič na invalidskem skuterju Predsednik KS Jani Krvina in Za-krajšek sta v naslednjih tednih po predhodnem pisnem obvestilu o akciji potrkala na sleherna vrata na Stari Vrhniki. Krajani so prispevali po lastnih močeh in - ne boste verjeli - zbrali so 4800 ev-rov, s katerimi so kupili invalidski skuter, preostalih 2200 evrov pa so namenili za tople obroke, ki jih bo Miru v naslednjih letih dostavljalo Gostinstvo Dolinar. Miru so skuter predali 14. septembra v domu krajevne skupnosti, kjer je Krvina med drugim dejal, da je bil odziv zelo pozitiven, ib NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankarjeva osnovna šola je letos sprejela toliko prvošolcev, da je bil še osrednji kulturni hram v občini skoraj premajhen za malčke, starše in učitelje. Na Slomškovi osnovni šoli je prvošolce pospremila do razredov Pika Nogavička. V šolske klopi sedlo 191 prvošolcev Vrhnika, 2. september - Hrami učenosti na Vrhniki pokajo po šivih kot že dolgo ne. Letos je OŠ Ivana Cankarja sprejela 115 prvošolcev, podružnična šola na Drenovem Griču 20, Slomškova šola pa 65. Slednja je tako polna, da se je moralo nekaj učencev vpisati celo na Cankarjevo šolo. Kot pravijo, so letos na Lošci še nekako kombinirali oddelke, prihodnje leto pa to ne bo več mogoče. Posledično bo nujno treba urediti zgornje prostore nekdanje šivalnice IUV v učilnice. Sicer pa so letos na obeh šolah sprejeli prvošolce z dramsko uprizoritvijo, ki so jo za Cankarjeve prvošolce uprizorili v Cankarjevem domu (med malčke se je sprehodil gusar), za Slomškove pa v njihovi avli (obiskala jih je Pika Nogavička). Tradicionalno sta malčke nagovorila tudi prvi dami obeh šol: Polonca Šurca Gerdina in Darja Guzelj. Gašper Tominc, foto: GT Občina Vrhnika je vključena v evropski projekt ROSEE ROSEE (ROad Safety in South Eastern European regions) je evropski preventivno-izobraževalni projekt programa South East Europe Transnational Cooperation Programme, katerega cilj je prispevati dodatne aktivnosti za zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč na cestah JV Evrope in skozi pilotski model (med drugimi na območju občine Vrhnika) tudi na slovenskih cestah. SOUTH EAST EUROPE Povečanje varnosti ranljivih udeležencev cestnega prometa na primarnem in sekundarnem cestnem omrežju ter ozaveščanje različnih udeležencev cestnega prometa o pomembnosti varnosti v cestnem prometu, posledicah, medsebojnem odnosu in kulturi, s pomočjo različnih programov in vsebin, je bistvo celotnega konzorcija projekta ROSEE. V projekt je vključenih sedemindvajset partnerskih organizaci iz petnajstih držav. Aktivno vlogo pri projektu imajo Italija, Madžarska, Romunija, Grčija, Bolgarija in Slovenja. Slovenia je v projekt vključena kar s tremi partnerji: Prometnotehniškim inštitutom Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Avto moto zvezo Slovenje ter Javno agencjo RS za varnost cestnega prometa. Projekt, ki se je začel izvajati s 1. oktobrom 2012 in bo trajal do 31. septembra 2014, vodi partner iz Italije. Prometnotehniški inštitut Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Avto moto zveza Slovenje sta tudi vodji delovnih področij. Prometnotehniški inštitut se bo ukvarjal z infrastruktur-nimi (tehničnimi) rešitvami za izboljšanje prometne varnosti, AMZS pa s področja obnašanja in ravnanja udeležencev v cestnem prometu. V četrtek, 28. 8. 2013, je bilo prvo srečanje predstavnikov Prometnotehniške-ga inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter članov občinskega SPVC (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu), kjer je bila na seji SPV podrobneje predstavljena vsebina projekta ter dogovorjene nadaljnje aktivnosti. Občina Vrhnika se je na povabilo k sodelovanju odzvala ter se priključila projektu ROSEE. Na izbranih prometno nevarnih lokacijah v Občini Vrhnika se bo obravnavala prometno-varnostna problematika z infrastrukturnega - prometno tehničnega vidika ter se variantno obravnavale možne rešitve v obliki raznovrstnih ukrepov za umirjanje prometa, s poudarkom na ranljivejših udeležencih v prometu, kot so pešci in kolesarji. V okviru projekta ROSEE bodo za udeležence na voljo tudi različna šolanja na infrastrukturnem področju na temo prometno-varnostnih pregledov cest in upravljanja s hitrostjo, na področju uporabnikov cest pa izbrana tečaja različnih vsebin. Nadaljnje aktivnosti bodo sledile jeseni, ko bomo začeli s konkretnimi koraki, ki bodo obsegali skupni ogled problematičnih, prometno nevarnih lokaci na območju Občine Vrhnika ter v nadaljevanju iskanje morebitnih rešitev na idejnem nivoju. Glede na pozitivno vzdušje ter vzpostavljeno zaupanje med povabljenimi ter izvajalci projekta pričakujemo uspešno sodelovanje. Več o projektu je objavljeno na www.rosee-project. eu/sl Jure Kostanjšek, Prometnotehniški inštitut FGG in SPVC Občine Vrhnika Ali ste vedeli? Pajsarjeva jama v Podlipi z edinstvenim rakcem V Sloveniji je znanih več kot 8200 kraških jam. Tudi sicer je Slovenija kraška dežela, saj je več kot 40 odstotkov njenega površja iz karbonskih kamnin. V številnih jamah Slovenje opazimo mikrobne prevleke, pokrite s kapljami vode, ki ob osvetlitvi odsevajo srebrno ali zlato svetlobo. Zato so si take prevleke prislužile ime »jamsko srebro«. Ena izmed takih jam z izrazito prevleko jamskega srebra je tudi Pajsarjeva jama, ki je med Vrhniko in Podlipo. Jama je horizontalna in lahko dostopna, dolga 555 m in globoka 20 m. Skoznjo teče majhen potok, ki ob vhodu v jamo ustvari strugo in teče naprej po podlipski dolini. Jama je bila opisana 22. 8.1928 in od tedaj jo jamarji in speleologi občasno obiskujejo. O življenju v Pajsarjevi jami je malo podatkov, znano je, da je v njej veliko različnih mikroorganizmov, številne ličinke, postranice ... Večjo živalsko vrsto tvori nekaj skromnih kolonij troglofilnih netopirjev. Posebnost omenjene jame je, da je v njej po nam znanih podatkih edino znano nahajališče v Slovenji dveh sladkovodnih postranic ali bib. Gre za red rakov, v katerega uvrščamo okrog 7.000 danes živečih opisanih vrst, ki večinoma živijo v morjih in jih prepoznamo po bočno sploščenem telesu. Prva je iz družine hadziidae (Hadzia fragilis stochi Karaman, 1989), druga pa iz družine ingolfiellidae (Ingolfiella beatrice Ruffo & Vonk, 2001). Postranica iz rodu hadziidae je velika približno 5 mm. Očesa nima in njeno telo je brez barve. Postranica iz družine Ingol- fiellidae je manjša, velika komaj 2 mm, mlečno bele barve in prav tako brez očesa. Postava telesa je črvasta. Kljub številnim poskusom je bilo najdenih le nekaj osebkov te vrste. Ker imamo le v KS Podlipa - Smrečje v Občini Vrhnika edinstveno živalsko vrsto v Slovenji, ki živi v temačni globini Paj-sarjeve jame, nas to še dodatno obvezuje, da ta drobna bitja ohranjamo. Najbrž imajo tudi te v verigi naravnega ravnovesja svojo vlogo. Pustimo jim njihov prostor. Sonja Malovrh Postranica iz rodu hadziidae Postranica iz družine Ingolfiellidae Raziskovanje Pajsarjeve jame okoli leta 1930 (foto: iz diplomskega dela Barbare Kovče: Mikrobna raznolikost prevlek, ki tvorijo »jamsko srebro« v Pajsarjevi jami) 4 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Sililo naj bi jih na bruhanje in pestili glavoboli Naročili naj bi »vohljače« za smrad Letošnje poletje ni postreglo samo z rekordno vročino, ampak tudi z močnim smradom, ki naj bi domnevno vel iz dveh ali pa vsaj ene od kompostarn v mestu. Civilni iniciativi, ki združuje ljudi iz Vrtnarije in okolice, torej območja, ki je najbolj na udaru, je tokrat prekipelo in so se oglasili pri županu. Skupaj so sklenili, da bodo najeli »vohljače«, ki naj bi določili intenzivnost in vzrok smradu. Vrhnika NAS ČASOPIS 5 ^MojaObčinasf NAŠ ČASOPIS pripravljata za vas 2 SUPER nagradni igri! Kot so pojasnili predstavniki Civilne iniciative, je posebno problematično poleti, ko je zaradi smradu skoraj nemogoče prezračiti stanovanja. »Kako naj prezračim stanovanje? Če odprem okno, puhne smrad, če ostane okno zaprto, se kuham v sparini!« To poletje naj bi bilo, verjetno tudi zaradi visokih temperatur, še posebno nevzdržno. Marsikoga sili na bruhanje, ponoči se zbujajo, nekatere pestjo glavoboli. »Mislim, da ni samo smrad, ampak je v zraku tudi nekaj škodljivega zdravju ljudi,« je bilo slišati. Prav tako so imeli pomisleke tudi nad količino obdelanih odpadkov, kajti po njihovem jih obdelujejo bodisi več od dovoljene količine bodisi preveč naenkrat. Glede na obstoječe stanje je Civilna iniciativa od župana zahtevala, naj odločno ukrepa. »Občini dajemo vse dajatve, pa ne more poskrbeti za čisti zrak!« Kot so dejali, se nič ne premakne, kvečjemu le še bolj smrdi. Župan Stojan Jakin je očitke zavrnil, kajti, kot je dejal, se občina vseskozi aktivno trudi za ureditev zadeve in da o problematiki na Vrhniki obvešča tako inšpekcijo RS za okolje kot Ministrstvo za kmetijstvo ter o neprijetnostih obvešča in se pogovarja z domnevnimi povzročitelji. »Vem da smrdi, tega se popolnoma zavedam. Toda dokler ne bomo imeli uredbe, ki bo urejala, kaj je smrad in kaj ni, ne moremo legalno ukrepati proti povzročiteljem smradu. Nobene zakonske podlage nimam, da bi od njih karkoli zahteval.« Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Vesna Kranjc, letos inšpekcjske službe še niso odkrile nobene nepravilnosti na kom-postarnah. Civilna iniciativa na eni strani zahteva ukrepanje občine, na drugi pa slednja odgovarja, da nima orodj, s katerimi bi ukrepala. Pat položaj je poskušal reševati Matej Gasperič iz Direkto-rata za okolje, ki je navrgel primer Kota, kjer sta se na koncu nasprotni strani dogovorili, da država financira raziskavo smradu po metodi, kot jo poznajo v Nemčji. A četudi bi opravili raziskavo po »nemških smernicah«, še vedno manjka krovni dokument: uredba o emisjah neprijetnega vonja, ki bi postavila merila, kaj je dovoljeno in kaj ni. Kot pravjo poznavalci, je sprejem le-te zelo pogojen z aktualno politiko in vplivom lobjev, del problema pa je tudi kadrovska podhranjenost ministrstva. Ne glede na vse skupaj so na koncu sestanka vendarle sprejeli več sklepov, po katerih mora občina čim prej pridobiti informacje o možnosti izvedbe meritve smradu po »nemških smernicah« in vire financiranja zanje; še naprej pritiskati na vlado, da čim prej sprejme omenjeno uredbo; da prek inšpekcjskih služb preveri, če so postopki obdelave komposta in tehnološka oprema skladni s predpisi, in da preverjo možnosti, da bi se do izgradnje čistilne naprave zmanjšal smrad tudi na izlivu kanalizacje v Ljubljanico. Četudi bodo opravili olfaktorične meritve, kot se strokovno imenujejo raziskave smradu (lete navadno potekajo več mesecev), še vedno ne bo jasno, od kje smrdi. V mestu sta namreč dve kompostarni, relativno blizu ena drugi, in v vsaki pravjo, da ne smrdi iz njihove ... Koga torej terjati na odgovornost? Zgodba o smradu na Vrhniki zagotovo še ne bo hitro končana; ne glede na to pa številni upajo, da bo do takrat vsaj omiljena. Gašper Tominc Uradni sklepi sestanka 1. Občina Vrhnika pridobi predračun za ol-faktorične meritve (meritve za ugotavljanje smradu) in skupaj z MKO uskladi način in rok financiranja izvedbe meritev. Rok za re-alizacjo: dva meseca. 2. Občina Vrhnika na MKO posreduje zahtevo za sprejem predpisov, ki bodo omogočili kaznovanje povzročiteljev neprjetnega vonja. V Evropi namreč obstaja nabor priporočil oz. predpisov, ki urejajo emisjo neprijetnega vonja. Rok za izvedbo: takoj. 3. Občina Vrhnika pozove pristojni inšpektorat Republike Slovenje, da ponovno pregleda ali domnevni povzročiteljici neprjetnega vonja (kompostarni na območju Vrhnika) upoštevata tehnologjo, predpise oz. izdano okoljevarstveno dovoljenje pri svojem delovanju in poslovanju. Rok za izvedbo: takoj. 4. Občina pisno pozove JP KPV, d.o.o., da preveri in prouči možnosti, ki bi pripomogle k zmanjšanju smradu in drugih, okolju neprijaznih izpustov v času do izgradnje nove čistilne naprave. Rok za izvedbo: takoj. 5. Občina pisno sporoči Agencji RS za okolje RS, da se kompostarnama na Vrhniki zaradi pojavljanja emisj neprjetnega vonja ne dovoli povečevanja količin sprejema bioloških odpadkov. Rok za izvedbo: takoj. 6. Občina pridobi od Zdravstvenega doma Vrhnika odgovor, ali je zaznano morebitno povečanje obolenj občanov z območja Vrtnarje in Zlatice. Nagradna igra poteka: www.facebook.com/ ® mojaobcina.si QR koda Nevesta in ženin na zapravljivčku Konec avgusta me je presenetila lepo opremljena konjska vprega - zapravljivček, ki se je iz Ligojne pripeljala pred Hotel Mantova. Prav z zanimanjem sem se ustavil in namestil svoj fotoaparat, saj sem pričakoval, da se bo nekaj dogodilo. Na dvorišču restavracije Takih porok bi si zagotovo želeli še več. sem opazil nevesto in ženina ter nekaj svatov. Gotovo je okrašen voz prišel prav po njju. Res sta nevesta in ženin prisedla na za-pravljivček ter se skupaj s pričama odpeljala po vrhniških ulicah do cerkve sv. Pavla, kjer je bil poročni obred. Nevesta Neža Pišek in ženin Peter Zdešar sta tako postala mladoporočenca. Neža izhaja iz velike Ligojne, Peter pa iz Horjula. Ženin in njegova družina so se po nevesto v Ligojno pripeljali z dvema konjskima vpregama ter nato od Mantove na poroko v cerkev sv. Pavla. Resnično je bilo užitek gledati ter fotografirati ta zanimiv dogodek, saj se kaj takega na Vrhniki ni dogodilo že več desetletij. Pri mislim predvsem na vožnjo z zapravljivčkom, ki je pritegnil veliko pozornost. Po navadi po- roke potekajo z velikimi in lepimi avtomobili. Zato je bila ta poroka oziroma vožnja z zapravljivčkom res zanimivost, za katero bi se mladoporočenci lahko večkrat odločili. Mogoče pa je to le ena nova vzpodbuda za obrede porok, ki bi pritegnile ljudi in povečale turistično znamenitost. Naj se na tak način začne uveljavljati nostalgja izpred več desetletij, saj živimo v težkih časih in nas taki dogodki razveseljujejo in spominjajo na prelepe stare čase. Zato vsa čast in pogum obema družinama, Pišek in Zdešar, za vzpodbudo pri obnavljanju starih slovenskih poročnih običajev. Mladoporočencema Neži in Petru Zdešarju pa vse naj naj v zakonu in nadaljnjemu življenju. Simon Seljak Taborjenje treh rodov ob Idrijci Megataborjenje kot ga Idrjca še ni videla, je bilo le nekaj kilometrov naprej od vasi Reka, v bližini Cerknega. Moči smo združili trje rodovi: rod Enajsta šola z Vrhnike, rod Staneta Žagarja ml. iz Kranja ter rod Zelene sreče iz Železnikov, in otrokom pripravili nepozabno doživetje, ki ga zlepa ne bodo pozabili. Po treh dneh raziskovanja okoliških poti so GG-ji četrti dan vkorakali v tabor s plenom prejšnje noči kar tremi zastavami, ki so jih ukradli med napadom na tabor, ki so ga nadvse pogumno branili MČ-ki. V naslednjih sedmih dnevih smo odkrivali skrivnosti nočnega neba, osvojili cel kup veščin ter se zabavali s kemjskimi poskusi. Obiskal nas je gospod Benjamin Žnidaršič, ki slika z usti, v čemer smo se preizkusili tudi mi in nastale so čudovite umetnine. Z afriškim plemenom Veselimi Štajerkami smo plesali in peli, Navjačice so nam pokazale vse svoje trike, naredili smo kar nekaj dvigov in malo je manjkalo do kakšne salte. Obiskala nas je tudi gospa, ki nam je predstavila koščeno piščal, ki so jo našli v okolici našega tabora, v jami Divje Babe. Vsak dan smo lahko prebirali taborni časopis z vedno zanimivimi vsebinami. Seveda pa nista manjkalo kopanje in vožnja s kanuji, GG-ji so se celo odpravili na pohod po reki ter na koncu skočili s kar nekaj metrov visokega mostu. Da bi imeli dovolj energje za vse vra-golje, sta za dvesto lačnih otrok, vodnikov, animatorjev, kanarčkov in delavničarjev skrbeli dve kuharici. Taborjenje je bilo res nepozabno in upamo, da ga bomo še kdaj ponovili. Petra Jelovšek, Rod Enajsta Šola NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Adijo, poletje - Veseljakov piknik v Športnem parku Bevke Prav na petek, 13., sta Radio Veseljak in Športno društvo Bevke organizirala odličen Veseljakov piknik v Športnem parku Bevke v neposredni bližini pristnega slovenskega kozolca toplerja. Veseljakov piknik se je imenoval ADIJO, POLETJE, kajti Radio Veseljak vse poletje organizira Veseljakove piknike na najrazličnejših koncih Slovenje. Tokrat smo se za zaključek letošnje sezone zbrali v Športnem parku Bevke. Poskrbljeno je bilo za dobro hrano in pijačo ter zelo prijetno glasbo kakovostnih izvajalcev, kot so bili: Ansambel Nemir, Stil, Črna Mačka, duo Sinji Galeb in Saša Lendero. Za prijetno besedo so skrbele voditeljice Radia Veseljak. Kogar ni bilo z nami, mu žal ne moremo dati tistega, kar bi v petek, 13., lahko doživel. Vabljeni v prihodnje! Vsem sodelujočim pa iskrena hvala za pomoč pri ustvarjanju tako čudovite zabave! SD Bevke, foto: arhiv SD Bevke Blagajane smo podeljevali v Bistri V nedeljo, 8. septembra, smo se člani TD Blagajana in letošnji prejemniki priznanja blagajana zbrali v prijetnem okolju Bistre. Tokrat smo se družili s prijatelji iz sosednjih notranjskih in dolenjskih občin. Bogata ponudba in prijazna beseda sta odpirali nove poti sodelovanja. Turistična agencija Argonavt je srečanje popestrila s programom, med tem smo imeli tudi člani Td Blagajana čas za slavnostno podelitev blagajan. S svojim programom smo naše člane, nagrajence in druge goste prireditve popeljali v svet ljudskega petja in svet akrobacij. Na samem začetku so nastopile Žabice. Zagotovo jih dobro poznate. Navdihnile so nas z zanimivimi točkami. Trenutno so ena najuspešnejših slovenskih in ena izmed najuspešnejših evropskih cheerle-ading in cheer plesnih skupin z več kot dvesto člani. Zbrane je nagovorila predsednica TD Bla-gajana. Srečanje so popestrile tudi Trlice. Dekleta ohranjajo bogato izročilo ljudskega petja. S svojo posebno opravo, ki so jo nosile ženske pred približno sto leti, so vzbudile posebno vzdušje. Za trenutek smo se vrnili v čas, ko je vse teklo z ritmom narave. Letos smo podelili štiriindvajset blagajan. Nagrajenci so dobili priznanja iz rok g. Stojana Jakina, župana Občine Vrhnika, in predsednice TD Blagajana, ge. Mirjam Suhadolnik. Gostili smo zanimiv trio, ki ga sestavljajo Milka, Lili in Jože. Tudi oni so ljubitelji ljudskega petja in imajo za seboj veliko glasbene kilometrine, saj so aktivni tudi v zborovskih vodah. Njihovo petje nas je božalo, zvok kitare nas je zapeljal v posebno prijetno vzdušje. Letošnja priznanja so bila prav posebna. Ustvarili smo namreč novo celostno podobo, ki se je začela z novim praporom, nadaljevala se je z oblikovanjem novih priznanj — blagajan. Vse je oblikovala ga. Milena Oblak Erznožnik, za tisk blagajan so poskrbeli v podjetju Bograf. Srečanje smo začeli z akrobacijami in jih prav tako tudi končali. Žabice so v začetku našega srečanja, po svoji akrobatski točki, povabile medse tudi otroke, ki so se z veseljem pridružili in na koncu skupaj prikazali nekaj vragolij. Po našem programu smo si vzeli čas za barjansko obaro in prešce ter za klepet. Obljubili smo si, da se bomo še srečali. Na koncu dodajamo zahvalo. Trdno sodelovanje s podjetjem Unichem in Klubom Gaia ostaja, poskrbeli so za nagrade, ki so jih prejeli dobitniki priznanja blagajana, Zavod Ivana Cankarja je priskočil na pomoč s klopmi in mizami, Gostišče Bajc je skrbelo za naše želodčke z barjansko obaro in prešcami in Turistična agencija Argonavt nas je vpletla v dogajanje. Hvala tudi vsem, ki ste priskočili na pomoč v zadnjem trenutku . Tudi brez vas nam ne bi uspelo. Nasvidenje prihodnje leto, ko bomo zopet potrkali na vaša vrata in iskali najlepše kotičke v občini. Anita Čretnik, predsednica Komisije za lepše okolje Foto: Stane Zalar in Damjan Debevec Priznanja sta podeljevala župan Stojan Jakin in prva Dobitniki priznanja blagajana dama turističnega društva Mirjam Suhadolnik. Prvo srečanje turističnih in kulturnih društev Dolenjske in Notranjske V nedeljo, 8. 9., je nova turistična agencija Argonavt organizirala prvo srečanje turističnih in kulturnih društev Dolenjske in Notranjske pod sloganom Pokažimo Notranjost! Od 10. ure naprej so obiskovalci na travniku pri Gostišču Bistra na stojnicah lahko spoznavali turistično ponudbo, kjer so lahko dobili navdih za izlet, preizkusili lokalne kulinarične dobrote in kupovali različne izdelke lokalnih proizvajalcev. Ob veliki izbiri je organizatorica dogodka pripravila tudi pester kulturni in glasbeni program na glavnem odru, kjer so se predstavljala različna kulturna društva iz sodelujočih občin. V turistični agenciji Argonavt so srečanje organizirali zato, ker se bodo v agenciji in njenih dejavnostih osredotočili predvsem na Notranjsko in obrobje Dolenjske. K sodelovanju so povabili društva občin na tem območju, da se na stojnicah brezplačno predstavijo s svojo turistično ponudbo. Kulturna društva pa so pomagala pri organizaciji programa na odru. Obisk je bil ves dan dober, dogajanje pa se je začelo že ob 10. uri zjutraj, ko so najprej zaplesali Vesoljski polžki iz KD Stara Vrhnika, sledila je lutkovna pred- stava za otroke Lutkovnega gledališča FRUFRU, nastopila je tudi mlada glasbenica Alenka Mišek na harmoniki, Društvo Fran Govekar Ig pa je s kratko gledališko predstavo uprizorilo življenje koliščarjev. V prireditvenem paviljonu ni manjkala niti narodno-zabavna glasba z Ansamblom Presenečenje, zaplesale so Žabice in Folklorna skupina iz Borovnice, zapeli pa so tudi pevci Podpeškega okteta, zbor KD Breza z Brezovice, ljudske pevke Trlice iz Ligojne ter Suhe Češplje iz Gradeža. Poleg vseh nastopajočih so bili na odru tudi člani Dramske skupine Medvedje Brdo in uprizorili kratek skeč. Za čudovit zaključek dneva sta poskrbeli saksofonistka Simona Turk in klaviaturistka Ana Rus. Dogajanje je bilo pestro tudi za otroke. Poleg lutkovne predstave, ki so jo otroci z navdušenjem spremljali, so lahko ustvarjali na delavnicah, ki sta jih organizirala Atelje Zrno na Zrno in Tehniški muzej Slovenje. Prav tako so se obiskovalci lahko sprehodili po gozdni učni poti ali se podali na voden izlet po Ljubljanskem barju. Posebna zanimivost je £ f ~ ■■ ■■■_ ■ - « Ä t- bila gotovo tudi kamela Lajka, ki je prišla iz Živalskega vrta Rožman. Okoli 12. ure so se na prireditveni prostor pripeljali tudi starodobniki, ki so imeli tradicionalno Srečanje starodobnikov z Vrhnike, tokrat peto. Turistično društvo Blagajana Vrhnika pa je v popoldanskem času podelilo svoja tradicionalna priznanja blagajane za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiš, kmetj, obnovljenih starih objektov in najlepših javnih zgradb. Srečanje so v popoldanskem času obiskali tudi nekateri predstavniki občin in sponzorjev prireditve. Pred nedavnim ustanovljena Agencija Argonavt je prireditev izkoristila tudi za lastno promocijo in prepoznavnost. Predstavila je svojo dejavnost in ponudbo, kjer so v ospredju predvsem izleti, ki jih bodo izvajali: s kolesom po Barju, Krasu in Primorski, po izvirih Ljubljanice s pridihom Cankarja, pa spoznavanje Polhograjskega hribovja, Krpanove dežele in tudi prestolnice. Prireditev ne bi uspela, če ne bi za organizatorji stali tudi širokosrčni sponzorji. V prvi vrsti je treba omeniti podjetje Avtotrade, d.o.o., in njihovi gostilni Bajc in Bistra, nato pa so bili še Mivšek, s. p., Pavel Bizjan, s. p., Zavarovalnica Maribor, Digit, d. o. o., Dvig, d. o. o., Var-galant, d. o. o., Marolt Beton, s. p., Anvina - Trgovina z inštalacijskim materialom, DG69, Pekarna Klasek, KP Vrhnika, d. o. o., Blagomix, d. o. o., in M-Orel, d. o. o. Spoštovani! Turistično društvo Blagajana Vrhnika že četrtič pripravlja koledar za prihajajoče leto z motivi domačega kraja. Prvi koledar je bil zapolnjen s fotografijami turističnih znamenitosti domačega kraja, drugi z imenitnimi stavbami ob Tržaški cesti, tretjega smo posvetili krajevnim skupnostim, četrti za leto 2014 pa bo nekaj posebnega K sodelovanju smo povabili ljubitelje fotografiranja in akcijo naslovili Vaš pogled na domači kraj skozi fotografski objektiv. 24. oktobra bomo odprli razstavo s tem naslovom v Cankarjevem domu na Vrhniki, obenem pa izbrali fotografije za koledar 2014. Skrbno ga bomo oblikovali, označili datume s pomembnimi dogodki, med katerimi je lahko tudi dogodek, pomemben za vašo organizacijo, podjetje ... Že vnaprej vas vabimo, da se odločite za naročilo koledarjev za leto 2014. Koledar prejšnjih let je bil lepo sprejet, saj se je število naklade zaporednih letih večalo od 200 izvodov prvega koledarja do 700 izvodov koledarja za leto 2013. Če se boste odločili za naročilo, bo mogoče na zadnjo podaljšano stran natisniti podatke vaše organizacije, podjetja. Če pa boste v prihodnjem letu beležili pomemben dogodek, ga bomo z veseljem vpisali na ustrezno stran. Cena koledarjev je odvisna od števila naklade in formata koledarja. Več o tem vam bomo sporočali sproti. Dosegljivi smo na telefonski številki 01 7551-341, 041 558426 in na elektronskem naslovu drustvo. blagajana@kabelnet.net. Želimo vam lepo in uspešno zadnje četrtletje tekočega leta. 6 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina f^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Skupina udeležencev Peto srečanje starodobnih vozil, Vrhnika 2013 lepo sončno nedeljo, 8. 9. 2013, smo se lastniki starodobnih vozil z Vrhnike in iz širše okolice zbrali pred Gostilno Bajc v Sinji Gorici. Tako se je začelo naše že peto druženje. Po ureditvi začetnih formalnosti smo se podali na promocijsko vožnjo, ki je potekala iz Sinje Gorice prek V.in M. Ligoj-ne, Vrhnike do centra varne vožnje Blagomix Zapolje pri Logatcu. Tam so nas pričakali inštruktorji varne vožnje in nam prikazali posamezne značilne elemente varne vožnje. Prikazali so nam pravilen in varen položaj voznika v samem avtu, vožnjo med stožci, s poudarkom pravilnega držanja krmila, vožnjo in močno zaviranje na mokri stezi ter izogibanje nenadni oviri na cesti. Vse naštete primere so nekateri tudi preizkusili na testnih vozilih in ni bilo malo presenečenja predvsem pri zaviranju na mokri cesti. Tudi sam sem preizkusil zaviranje na mokri cesti z vozilom, ki ima vgrajeno napravo ABS, toda kljub vsej tehniki, močnemu zaviranju vozilo se pri 60 km/h kar noče in noče ustaviti. Kaj se dogaja še pri višjih hitrostih, pa je bolje, da ne razmišljamo preveč, ker zavorne poti in sekunde so v takih primerih dolge in tudi predolge. Posledice nesreč v takih primerih pa so grozljive. Za konec smo se pomerili še v spretnostni vožnji - vijuganje med stožci -z vozilom, ki je imelo namesto zadnjih koles le manjša gibljiva kolesca in tako zaviranje ni mogoče. Vožnja s tako prirejenim vozilom ni preprosta in pokazati je treba kar nekaj spretnosti, saj se vozilo ob najmanjši napaki lahko zavrti kar za 360 §. Najspretnejšim je g. Jani Jazbec, direktor poligona, podelil simbolne nagrade in nam zaželel srečno vožnjo z našimi starodobnimi vozili in tudi v vsakdanjem prometu. Srečanje je minilo brez večjih težav, razen dveh, in sicer: vozilo NSU 1200, letnik 1966, našega najstarejšega voznika, ki skupaj z vozilom štejeta že 138 let, kar ni hotelo startati in ga je bilo treba malo »poriniti«, pa je že ste- kel kot stara zlata ur'ca. Drugo nevšečnost pa je doživel motorist, ker ni imel vgrajene pravilne vžigalne svečke. Tudi to težavo smo uredili, saj med motoristi in vozniki velja solidarnostna pomoč na cesti, kar je zelo pohvalno. Tako smo končali obisk poligona vame vožnje in se odpeljali proti Bistri, kjer je bil zaključek našega srečanja. Ker pa je tisti dan v Bistri potekala tudi prireditev Pokažimo notranjost, smo s prihodom naših vozil tudi popestrili samo prireditev, saj so bila naša vozila kar zanimiva za ogled številnih gostov. Na koncu tega pisanja pa še prav prisrčna zahvala vsem, ki ste prišli in tako popestrili naše peto, jubilejno srečanje, ter vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je druženje potekalo brez zapletov. Posebna zahvala pa velja podjetju Avtotrade in Centru vame vožnje Blagomix za organizacijo in podporo prireditve. Franc Klančar, foto: Mateja Bajc Najstarejši voznik s sovoznicama Po poletnih počitnicah bevški gasilci spet v akciji Poletje je čas, ki si ga ljudje vzamemo vsak zase. Čas, ko marsikdo odhiti proti morju. Tako smo tudi mi skupaj z našimi mladimi gasilci 15. julija nestrpno čakali avtobus, ki nas je popeljal proti Savudriji. Skupaj z otroki iz Gornjega in Dolnjega Logatca, Rovt ter Ligojne smo preživeli nepozaben morski teden. Otroci so se čez teden spoznavali z različnimi vsebinami gasilske šole, ustvarjali na popoldanskih delavnicah, dvakrat na dan odšli na plažo in vsak večer preživljali tematske večere, kjer se je dogajalo vedno kaj novega, vse do desete ure zvečer, ko je v taboru nastala tišina. Obiskal nas je tudi skriti gost, ki nam je pobliže predstavil potapljanje ter enoto poklicnih gasilcev na letališču Jožeta Pučnika. Teden, poln smeha, otroške navihanosti, dogodivščin v vodi in na kopnem ter vse to prepleteno z gasilskim znanjem je hitro minil in morali smo se vrniti domov. Vsak posebej s svojimi novimi izkušnjami in novimi prijatelji, ki ostanejo v srcu za vedno. Seveda pa je gasilec vedno gasilec ne glede na letni čas, vedno pripravljen pomagati. Tudi v poletnem času smo imeli doma eno intervencijo. V sredo, 14. avgusta, smo odhiteli na požar delavnice, v kateri je gorel avtomobil. Sodelovalo je petnajst naših članov, na pomoč pa so prihitela tudi društva osrednje enote. V imenu društva se še enkrat zahvaljujemo za pomoč pri uspešnem gašenju požara. Poletje je tudi čas za veliko nevarnost gozdnih požarov. Eden izmed večjih je bil letos na Trstelju, kamor je 11. avgusta odšlo tudi pet naših članov z gasilskim vozilom GVC 16 - 25. Ponosni smo nanje, da so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem v stiski. In sedaj, ko se je počasi vrnilo vse na delovne tire, je tudi naše društvo zopet aktivno. Letos smo prvič začeli z "gasilskimi urami", kjer se dobivamo vsak torek ob 19. uri. Tako imamo vsak prvi torek v mesecu teoretično obnavljanje znanja iz gasilskih vsebin, vsak drugi torek znanje prenesemo v prakso, vsak tretji torek poskrbimo za red in čistočo gasilskega doma in gasilske opreme, vsak zadnji torek pa namenimo izobraževanju s področja prve pomoči. Ob tej priložnosti bi povabili tudi vse preostale KER ME ZANIMA KAKO: rokovati z defibliratorjem, ki ga imamo v vasi pogasiti kuhinjski požar gasilci rokujejo z opremo, ki jo imajo mladina tekmuje v »FIRE COMBATU« članice preživljajo svoj prosti čas pri gasilcih gasilci rokujejo z izolirnimi dihalnimi aparati S se uporablja radijske postaje V NEDELJO 13.. 10. 2013 ob 14. uri pred GASILSKIM DOMOM V BEVKAH rPGD BEVKE H vabi na DAN ODPRTIH VRAT, 4 rti ■ » *■ DOBIMO SE V VSAKEM VREMENU ZAGOTOVLJEN SERVIS GASILNIH APARATOV Dan bomo zaključili z VELIKIM PRESENEČENJEM člane društva, naj se nam pridružijo na torkovih srečanjih, kjer se boste lahko seznanili z novim in zanimivim znanjem. Pred nami je mesec požarne varnosti. Nosilna tema letošnjega meseca so sredstva in naprave za začetno gašenje požarov, kot so gasilniki, požarne odeje in podobno. V sodelovanju med Upravo Republike Slovenje za zaščito in reševanje, Gasilsko zvezo Slovenje in Slovenskim združenjem za požarno varstvo je pripravljeno tudi gradivo, kamor spadata zgibanki Gasilnik v stanovanju in Gasilnik v avtu. Tudi mi smo se odločili, da v sklopu meseca požarne varnosti v nedeljo, 13.oktobra, pripravimo DAN ODPRTIH VRAT GASILSKEGA DRUŠTVA BEVKE, kamor ste povabljeni prav vsi vaščani. Odprli bomo vrata za vse, ki si želite spoznati naše delo in se morda vanj tudi vključiti in za vse, ki naše delo podpirate in se zavedate, kako pomembno je delo gasilcev. Na dnevu odprtih vrat, ki bo potekalo od 14. ure naprej vam bomo predstavili različne vsebine: lahko si boste ogledali predstavitev izolirnih dihalnih aparatov in delo z njimi, radjske veze in predstavitev komunikacje z njimi, predstavitev gašenja požara v posodi, vaja sestavljanja sesalnega voda, predstavitev prve pomoči, kjer bo prikazano tudi delo z avtomatskim defibrilatorjem, ki je nedaleč nazaj postal last našega društva, predstavili vam bomo delo z mladimi, naša vozila in opremo. V okviru dneva odprtih vrat bo tudi servis gasilnih aparatov. Za konec programa pa bomo za vse prisotne pripravili še presenečenje, ki bo resnično vredno ogleda. Zato vas še enkrat vljudno vabim v našo družbo. Verjamem, da boste videli veliko novih in zanimivih stvari. Gasilci res pomagajo v požarih in hitijo na pomoč tistim, ki jo potrebujejo, vendar za vrati gasilskega doma poteka še veliko dru gih stvari, ki so prav tako sestavni del gasilstva in prav to vam želimo predstaviti. Pridite, zagotovo vam ne bo žal, vaše udeležbe bomo zelo veseli. Za PGD Bevke Petra Dolinar 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V spomin Ciril Brgles 1934-2013 Konec avgusta se je v spomin preselil pesnik in prevajalec Ciril Brgles. Vrhničani ga poznamo tudi kot dolgoletnega nekdanjega režiserja amaterskega gledališča. Ciril je kot dijak in študent leta prebival na Vrhniki. Študiral in diplomiral je iz slovenščine in angleščine, študiral pa je tudi gledališko režijo. Leta je na Vrhniki pripravljal gledališke predstave z gledališkimi navdušenci. Cirila sem spoznal pred petdesetimi leti v Cankarjevem domu na Vrhniki. Po naših popoldanskih vajah šolske gledališke skupine je ob večerih pripravljal gledališko predstavo KRALJ OJDIP. Ta predstava, čeprav z amaterskimi igralci, je bila neverjetno profesionalno pripravljena kot celota. Oblikoval jo je človek gledališča in za vedno bodo v meni ostali spomini na to predstavo; bila je na začetku razumevanja sveta skozi gledališče. Prvo sodelovanje je bilo v pripravi Cankarjeve Lepe Vide. Cankarja nam je Ciril približal skozi vaje, njegove poetične besede - hrepenenja in ljubezni, razočaranja in tujstva. Predstava je nekje vmes postala komorna z vso težo na izrečenem besedilu, kot ga je lahko napisal samo Ivan Cankar. Fant je videl rožo čudotvorno, v sanjah jo je videl daljnožarko ... Ostaneš Dioniz iz Lepe Vide ali se spremeniš v Pol-janca. Ciril je Cankarja naselil v nas tako s hrepenenjem in sanjami pa tudi tujstvom nerazumevanja. Ciril je tudi sam postal pesniški sledilec Lepe Vide, desetletja naprej pa tudi nerazumljeni umetnik - tujec. Verjetno zadnja predstava, ki jo je Ciril pripravil na Vrhniki, je bila Miklova Zala. Predstava z veliko zasedbo igralcev, s kostumi in sceno. Prava velika 'ljudska igra', ki navduši občinstvo. In res je bila predstava zelo uspešna. Spomladi leta 1967 sem odšel v vojsko, gledališka skupina pa na majski izlet v večni Rim. Razglednica iz večnega mesta mi je povzročila nemalo težav; vojna pošta in razglednica iz Italije. Po moji vrnitvi iz vojske se je Ciril že preselil v Ljubljano. Kot profesor je dobil manjše stanovanje v bloku v Mostah. Leta nas je navduševal za lepo besedo in pesem. Nikoli nam ni razkril, da tudi sam ustvarja poezijo. V revijah je začel objavljati svojo poezijo in prevode iz španščine in portugalščine. Ciril je deloval kot profesor in kasneje kot ravnatelj, obenem pa je v slovenščino prevedel mnoge avtorje: Valleja, Herman-deza, Nerudo, Pessoa, Kavafisa, Albertija, Cardenala, Lorco, Padrona, Unamuno. Leta 1994 je pri Cankarjevi založbi izšla njegova antologija sodobne špansko ameriške poezije. Uredil je prvo antologijo slovenske zdomske poezije, ki je izšla doma v Slovenji (To drevo na tujem raste - 1990). Ciril Brgles je svojo prvo pesniško zbirko objavil petdesetleten leta 1984. Do leta 2012 jih je objavil več kot petnajst. Ciril Brgles je pripravil za objavo tudi poezijo Vrhničana, pesnika in misijonarja v Indiji, Jožeta Cukala. Na Vrhniki se je zadnjič predstavil na literarnem večeru leta 2001, ko sta mu Občina Vrhnika in Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost - Izpostava Vrhnika, izdala pesniško zbirko V Polifemovem očesu. Naj bodo ti stavki pesniku Cirilu v spomin, kot mi je zapisal sam v posvetilu v knjigi: Za nekdanje čase lepe čase naše mladosti in odrskega ustvarjanja Pavel Mrak Sodelovanje ZŠAM Vrhnika na srečanju notranjsko-primorske regije v Logatcu Sedmo tradicionalno druženje članov no-tranjsko-primorske regije je letos potekalo v organizaciji ZŠAM Logatec. Člani našega združenja smo se z veseljem odzvali povabilu naših sosedov in se zadnjo avgustovsko soboto podali na pot. Ker za nas pot z Vrhnike do Logatca ni velik zalogaj, smo se odpeljali z lastnimi vozili. Pot je hitro minila, tako da smo se zaradi prehitrega prihoda morali ustaviti še na kavi pri Žaklju na Kalcah. S člani NPR smo se srečali na prečudoviti lokaciji doma TD Grčarevec, po domače Na ovinku. V sproščenem vzdušju, ob dobri gostinski podpori, prijetni glasbi in srečelovu smo poklepetali s prijatelji in preostalimi člani NPR. Zadnji avgustovski dan v letu 2013 je minil prijetno in s prijetnimi vtisi smo se vrnili na Vrhniko. Hvala gostitelju ZŠAM Logatec. v v Člani ZSAM Vrhnika brez nezgod popeljali osnovnošolce v novo šolsko leto! V prvih septembrskih dneh člani ZŠAM Vrhnika posebno skrb namenimo za varnost na cesti in v okolici šol. Prvošolčki prvič strumno zakorakajo proti šolskim vratom, starejše otroke pa opozarjamo na kulturo v prometu. Učimo jih pravega ravnanja oziroma obnašanja na cesti. Za akcijo varovanja otrok na poti v šolo in iz nje se člani ZŠAM Vrhnika pripravljamo z veliko mero odgovornosti. Priprave, uskladitev del in nalog se lotimo konec avgusta. V akciji, ki je potekala od 2. septembra do 10. septembra, je sodelovalo petnajst članov in članic ZŠAM Vrhnika. Kljub spremenjenim šolskim urnikom smo dobro uskladili delo na terenu. S svojo prisotnostjo na nevarnih točkah in semaforiziranih križiščih v Občini Vrhnika smo spremljali čez cesto najmlajše udeležence. V veselje nam je bilo nuditi tudi po- moč malo starejšim občanom, ki so prav tako navdušeno prečkali cesto ob uniformiranem šoferju. Letos smo naše delo razširili tudi na lokacijo Drenovega Griča. Člani so zagotovili varnost na najbolj izpostavljenih delih v naselju, kjer se otroci srečujejo z vozili. Sodelovanje s Policijsko postajo Vrhnika, Medobčinskim inšpektoratom in Redarstvom Vrhnika je bilo dobro, za kar se jim zahvaljujemo in računamo na njihovo pomoč tudi v prihodnje. Zahvala tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Osnovni šoli Antona Martina Slomška in Gostišču Kranjc za podporo ob izvedbi naloge. Ugotavljamo, da se je na Vrhniki promet z motornimi vozili povečal. Zaskrbljujoča je predvsem nestrpnost voznikov, ki svojo jezo kažejo v obliki naglega speljevanja, vožnje v oranžno in rdečo luč, s trobljenjem itn. BODIMO STRPNI! V preteklosti in v prihodnjih dneh ter mesecih bomo člani ZŠAM Vrhnika ob sodelovanju s PP Vrhnika izvajali preventivne akcije nadzora privezanosti otrok v vozilu in uporabi sedežev za otroke. Obiskali bomo okolice vrtcev v Občini Vrhnika in preverili, kako poskrbite za svoje nadebudneže. S prikazom vožnje in poznavanjem prometnih znakov bomo v pomladanskih dneh seznanili najmlajše v Športnem parku na Vrhniki. Naše delo je delovati preventivno in vas, starše ter skrbnike, opozoriti na dolžnost, da poskrbite za varnost najmlajših in tudi vašo osebno varnost. S svojim zgledom in dejanji vzgajate najmlajše. Svoj trud in čas smo v naši akciji varovanja otrok v prvih septembrskih dnevih vložili: Maria Zemljič, Ignac Zemljič, Ka-rol Jurjevčič, Janez Šuštaršič, Nace Jerina, Jože Leskovec, Marko Boh, Rado Petavs, Zlatko Dermota, Janez Jereb, Anton Berglez, Herman Janež, Dušan Rodošek, Tone Tomšič in Franjo Čretnik. Iskrena hvala za vloženi trud. Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasni odhod na pot. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik. 66. obletnica vrnitve Primorske k matični domovini Mimohod praporov, v sredini Miran Stupica in Vojko Jerina. (Foto: Lado Nikolic) Padalci Slovenske vojske so se na hipodrom spustili z zastavo Republike Slovenje. Na fotografiji večkratni svetovni prvak, višji vodnik Domen Vodišek. (Foto: Lado Nikolic) V soboto, 14. septembra, smo se člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika in občani Občine Vrhnika udeležili osrednje proslave v Lipici in skupaj s Primorci praznovali njihov in naš veliki praznik - priključitev Primorske k matični domovini. Ker je državna oblast že pred časom odpovedala financiranje veh državnih proslav zaradi »varčevanja«, so primorske občine proslavo finančno izpeljale same in dale slovesnosti državni pečat. Letošnjo proslavo so tako pripravili Občina Sežana, ZB NOB Sežana in Kobilarna Lipica. Že na vhodu v Lipico so nas pozdravile rdeče zvezde, ki so v teh krajih slovenske zemlje glavni in edini simbol osvoboditve izpod fašizma. Deset tisoč ljudi, med njimi tudi Vrh-ničani, smo se ob 11. uri zbrali na hipodromu v Kobilarni Lipica, da bi s svojo navzočnostjo počastili 70. obletnico ustanovitve IX. Korpusa NOV in POS, ustanovitve Prekomorskih brigad NOV in ustanovitve Skupnosti par- Člane združenja in druge občane obveščamo, da bomo v ponedeljek, 14. oktobra 2013, ob 17. uri k spomeniku pri Štampetovem mostu položili venec v čast 70. obletnice rušitve železniškega mostu. S to akcijo so štiri partizanske brigade XIV. divizije Narodnoosvobodilne vojske Slovenije, in sicer Tomšičeva, Šercerjeva, Gradnikova in Loška brigada, za štirinajst dni prekinili nacistični vojaški železniški promet iz tretjega rajha proti italijanskim bojiščem. tizanskih učiteljev. Vse ustanovitve so bile po zlomu fašistične Italije, ko so Slovenke in Slovenci množično odhajali v partizane. Leta 1947 je Primorska s Pariško mirovno pogodbo tudi formalno pravno postala del nove Jugoslavije in s tem Slovenje. Dogodek je počastila množica več kot sto praporov različnih veteranskih in domoljubnih združenj, od TIGR-a, borčevskih praporov, do praporov ZVVS in Sever. Praproščak ZB Vrhnika Vojko Jerina in praporščak Dolomitskega odreda Miran Štupica sta bila med njimi, ki smo jih pozdravili stoje z glasnim aplavzom. Pozorno smo prisluhnili glavni govornici, predsednici Vlade Republike Slovenije Alenki Bra-tušek, ki je med drugim poudarila, da je boj primorskega človeka epohalnega pomena za slovenski narod, slovensko državo in med- narodni mir. Spregovorila je tudi o aktualni ekonomski in politični krizi. Jasno je, kaj v tem času potrebujemo: pogum, odločnost in vero v naše lastne sposobnosti, ne pa strah, negotovost in malodušje, je sklenila svoj govor. Na slovesnosti je bil navzoč ves slovenski politični vrh na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem, prav tako rojenim Primorcem. Z navdušenjem smo pozdravili Partizanski Uradne ure pisarne združenja so vsako sredo dopoldne od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure. V času uradnih ur nas dobite tudi na tel. št. 755-20-01, lahko pa nam pišete tudi na elektronski naslov: zbnob.vrhnika@gmail.com. Člane združenja obveščamo, da smo ob izrednih primerih zunaj uradnih ur dosegljivi tudi na mobilni številki 030 696-818, na kateri se vam bo oglasila podpredsednica ZB NOB Vrhnika. Prav tako vse obveščamo, da bo osrednja obele-žitev dogodka v četrtek, 17. oktobra 2013, v sklopu redne letne prireditve Grabeljškov večer. Prireditev bo v mali dvorani Cankarjevega doma z začetkom ob 18. 0 uri. Spomnili se bomo dogodkov ob rušitvi mostu, v kulturnem programu pa bomo prisluhnili delom rojaka in partizana Karla Grabeljška. pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta z orkestrom, Kraško pihalno godbo Sežana in God-beno društvo Prosek in vse, ki so sodelovali v tej veličastni proslavi. Prava paša za oči so bili dresurni konji Kobilarne Lipica, prelet letal in športno padalska enota Slovenske vojske. Polni vtisov, srečanj s svojimi prijatelji in pogovorom ob kozarcu rujnega smo se odpeljali še na kosilo, kjer je bilo razpoloženje še vedno v duhu proslave - Primorska za vedno. Srečno, tovariši pri naslednjem druženju! Zapisala: Andreja Nikolic 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 $ Mavrica v športu Konec počitnic. Za nekatere že malce dlje časa, za druge manj. Letos sem z družino preživela večino dopusta na morju, in to že v juliju. Avgust je bil seveda rezerviran za atletiko. Tokrat je bilo svetovno prvenstvo v atletiki v Moskvi. Z velikim zanimanjem in navijanjem sem spremljala tudi naše nastope in malce mi je bilo hudo, ker je Primožu le za las zmanjkalo, da bi tudi letos domov prinesel medaljo z velikega tekmovanja. Je pa imelo letošnje prvenstvo poleg vsega, kar spada k športu, tudi močan politični pridih. V tem času je namreč ruska duma sprejela - lahko rečemo kar kontroverzen - zakon o homoseksualnosti, ki prepoveduje izpostavljanje mladoletnih oseb »istospolni propagandi«, kar koli že to pomeni. Zakon menda prepoveduje pogovore o homoseksualnosti pred otroki, prepovedano se je v javnosti držati za roke. Zakon zagovorjajo s tem, da naj bi mladoletne osebe ščitil pred »informacijami, ki utegnejo škodovati zdravju ter moralnemu in duhovnemu razvoju oseb, ki so premlade, da bi omenjene informacje sprejemale s kritično distanco«. Seveda je zakon dvignil veliko prahu. Pokonci so skočili aktivisti, ostro so se odzvale orga-nizacje za človekove pravice, ki ruski oblasti očitajo spodbujanje homofobje ter širjenje nestrpnosti in sovraštva do istospolno usmerjenih. Odločitev dume je zanetila celo mednarodno razpravo, predsednik Mednarodnega olimpjskega komiteja pa je po prejemu peticije pozval Moskvo, naj jasno pove, kako se bo zakon izvajal naslednje leto, ko bo Rusija v Sočiju gostila olimpijske igre. Govori se celo o bojkotu olimpijskih iger. Sama menim, da tako daleč ne bi smelo iti. Verjamem, da tudi večina športnikov ne podpira bojkota iger, saj nekateri vse življenje trdo trenirajo za ta nastop in bi bilo od njih nepravično pričakovati, da se bodo temu odpovedali. Menim tudi, da lahko veliko več naredijo s svojo prisotnostjo na igrah kot z odpovedjo nastopa. Na absurdnost zakona sta že letos na atletskem prvenstvu v Moskvi opozorili atletinji, ki sta si nohte namazali z mavričnimi barvami ... Proti njima in na stran ruske vlade se je postavila domačinka Isinbajeva, rekorderka v skoku ob palici, ki pravi, da bi morali njihove zakone spoštovati. Še v časih, ko sem sama tekmovala, sem bila prepoznana po svojih barvastih nohtih, vsak noht posebej je bil drugačne barve in ker sem zelo družabna in odprta, sem tudi objela in poljubila kolegico ali tekmico, ko sem ji čestitala. To pomeni, da bi se danes v Rusiji bržkone kar hitro znašla na drugi strani zakona. Če bi bila kazen mila, bi dobila »samo« globo, lahko pa bi me zaprli za petnajst dni ali celo izgnali iz države. Jaz pa še vedela ne bi, zakaj. Toliko o absurdnosti sprejetega zakona. Naj raje nadaljujem v športnem duhu: te dni Slovenia gosti Evropsko prvenstvo v košarki. Menim, da smo ne glede na to, kako bo tekmovanje potekalo naprej, že do sedaj pokazali, da smo odlični gostitelji in smo si zaslužili orga-nizacjo evropskega prvenstva. Če bodo naši osvojili še katero od medalj, bo to sploh pika na »i« in prvenstvo ne bo šlo zlahka v pozabo. Držim pesti. Srečno, Slovenja! PS.: Ko to pišem, imajo naši ravno dan odmora pred tekmo s Francozi. Vaša poslanka, Alenka Bikar Po srčkovi poti v objem zlodeja Sobota, 31. 8 2013, bo marsikateremu članu Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika ostala za vedno v spominu. Bili smo na izletu, polnem doživetij in adrenalina. Tisto sobotno jutro smo se vkrcali v avtobus in vsi s polno mero dobre volje že drveli proti Ljubljani, kjer so se nam pridružili še preostali člani društva in tako se je potepanje lahko nadaljevalo. Smer vožnje: Štajerska. Ker pa je bil za nami čas dopustov, smo si imeli povedati marsikatero izkušnjo, doživetje, ki se nam je pripetilo to poletje. Tako, da je bilo na avtobusu kakor v čebelnjaku. Vse pogovore in smeh je prekinil naš vodnik Peter s prijaznim obvestilom o krajšem postanku na Trojanah. Ne vem, če kateri izlet proti Štajerski ali od tam v programu ne vsebuje postanka na Trojanah, da se ne bi kupilo in zaužilo slastnega in opevane-ga krofa. Tudi mi nismo bili izjeme, tako da smo postanek izkoristili po svojih željah in potrebah. Vožnjo smo nadaljevali proti Zrečam, kjer se nam je pridružila lokalna vodička Urška, ki nas je vodila po zreški Srčkovi učni poti. Avtobus smo parkirali pri tehniškem muzeju, se preobuli, oprtali nahrbtnike in potep se je lahko začel. Vodička nas je popeljala nazaj v čas, ko je bila tam železniška postaja ozkotirne železnice Polj-čane-Slovenske Konjice-Zreče. Obratovala je v letih 1892-1962. To je edina še ohranjena železniška postaja ozkotirne železnice, ob kateri je vlakovna kompozicija z lokomotivo, potniškim vagonom in dvema tovornima. Ogledali smo si še muzejske zbirke, ki so razstavljene v delu obnovljene zreške železniške postaje. Pot smo nadaljevali s postanki, kjer nas je vo-dička zasipala s kulturno-zgodovinskimi in gospodarskimi podatki tistega kraja mimo tovarne Unior, zreških term, skozi park, kjer smo občudovali raznolike ptičje hišice, proti spodnjemu delu jezera. Za krajši čas smo se zaustavili, da smo se malo okrepčali pred nadaljevanjem pohoda. Mimo ribičev, ki so nemo strmeli v trnke, ki so jih namakali v jezeru in sanjali o » krapu velikanu«, se je naša odisejada nadaljevala mimo Pavlakove jame proti turistični kmetiji Ančka. Po predhodnem naročilu so nas tam postregli z najboljšim pohorskim loncem, tradicionalno jed na žlico, specialiteto tamkajšnjih krajev. Po naročilu in navodilu gospodinje smo zložili krožnike in pot nadaljevali mimo kamnoloma, razgledne točke, kjer smo si iz ptičje prespektive ogledali Zreče z okolico. Samo še spust v dolino in po krajšem sprehodu skozi mestno jedro smo prispeli do našega izhodišča pohoda. Rahlo utrujeni smo se posededli v avtobus in že smo drveli proti Rogli. Po strmi in vijugasti cesti smo se približali naši naslednji destinaci-ji, sankališču Zlodejevo. Vodička nas je med vožnjo seznanila o vožnji po sankališču, ki bo pravo adrenalinsko doživetje. Pa še kako prav je imela. Pri pogledu na sankališče, verjamem, da je imel poleg mene še kdo cmok v grlu. Ker pa »korajža« velja, smo skozi bodrenje navideznih junakov posedli po saneh in s prisiljenim nasmehom pozirali za čim lepše »fotke«. Še zadnja navodila upravnika in start. Prvi metri so bili za nami; nič pretresljivega. Pa sem se motil. Hitrost sani in adrenalin sta naraščala sorazmerno eden z drugim. Adrenalin je iz zavoja v zavoj naraščal tako, da je bilo za prvi spust treba občasno potegniti za zaviralni ročki. Še zadnji zavoj in cilj. Zmaga. Občutek, prepoln adrenalina, ki bi ga zelo težko opisali z besedami. To je treba preprosto doživeti. Ko te vlečnica vleče počasi nazaj proti vrhu proge, že načrtuješ spust brez zaviranja. Na vrhu sankališča smo bili vsi prešerno nasmejani in še polni adrenalina in že smo stali v vrsti za ponoven spust. Da sva progo res prevozila brez zaviranja, so bile več kot prepričljive ženine molitvice med vožnjo. Potem pa prošnja moje tašče, če lahko opraviva spust skupaj. Že na startu smeh, v šalah, ki so kar deževale je bilo slišati tudi eno dobro: »Mili, izberi med prepisom imetja na zeta in varen prihod v cilj ali pa objem bližnje smreke ob progi.« Spust, kot ga je naročila tašča, pelji brez zaviranja, ni šlo, čeprav je zelo pogumna ženska. Njeni zvoki iz ust so klicali po zaviranju. Po prihodu na cilj je kar žarela od sreče in zadovoljstva, saj bi bilo pravi greh izpustiti to adrenalinsko preizkušnjo. Glede na to, da je bil lep sončen dan, smo spremenili načrt izleta, tako da smo namesto kopanja v zreških termah ostali na Rogli in se s štiri-sedežnico, ki je tisti vikend vozila brezplačno, popeljali do Mašin žage in si panoramsko ogledali smučišče v poletnem času. Med vožnjo smo si ogledovali pokrajino in gorske kolesarje, ki so drveli po pod nami. Sobotni dan se je že krepko prevesil v drugo polovico, tako da smo se počasi odpravili proti avtobusu, kjer smo se pred odhodom osvežili z domačim sokom našega Janeza. Še zadnja kontrola prisotnosti in že smo se odpeljali v dolino, kjer se je Peter v imenu društva zahvalil vodički za prečudovit dan, ki smo ga preživeli skupaj. Dobra volja se je med vožnjo samo še stopnjevala, tako da smo skoraj nevede prispeli na Vrhniko. Za DZA Vrhnika, Miro Železnik Vonj poletja I kordne višine. Niti ob hladni pijači in senci se nismo uspeli ohladiti. Komaj smo čakali večera in noči, da bi lahko na stežaj odprli okna in končno zadihali v svežem zraku. Verjamem, da je to drugim po Slovenji uspevalo, samo ne na Vrhniki. Na Vrhniki smo bili to poletje deležni dobršne mere smradu. Smradu o katerem starejši prebivalci pravijo, da je bil močnejši kot smrad iz časa usnjarske industrije. Smrad, ki se zaleze v stanovanja, smrad, ki ti onemogoča mirno spanje. Smrad, ki ga po našem sicer nestrokovnem mnenju, širijo nekatera vrhniška predelovalna podjetja. Rečemo nestrokovni, ker se vsi proizvajalci vrhniškega smradu izgovarjajo, da se ne da ugotoviti izvora tega, da ne obstajajo meritve in da na koncu koncev smrad sploh ni strupen. Vendar ko človek stopi v pasji kakec, ni potrebno biti biolog ali agronom, da veš od česa smrdi in pri vrhniškem smradu je podobno. Pristojne inšpekcije se izgovarjajo, da imajo podjetja vsa obratovalna dovoljenja, da delujejo v skladu z zakonodajo in da ni nič narobe. Vendar mi pravimo, da dokler so človeku kršene ustavne pravice do zdravega okolja, je še kako narobe. S papirji ali brez. Občani, ki zaradi smradu ne moremo spati, verjamemo, da imajo podjetja vse potrebne papirje, dvomimo pa v to, da delujejo pravilno; da njihove kapacitete niso prekoračene; da delujejo izključno v zaprtih prostorih; da je razmerje gospodinjskih in zelenih odpadkov pravilen, itd. To pa je že naloga pristojnih inšpekcijskih služb, da s svojo strokovnostjo ugotovijo vzrok smradu. Občina mora pri temu aktivno sodelovati kot stranka v postopku in uporabiti vse vzvode, da podjetja, dokler ne rešijo problema smradu, ne dobijo podaljšanega obratovalnega dovoljenja. Smrad, četudi ni strupen, je vseeno škodljiv. Če ti je zaradi smradu onemogočeno spanje, onemogočeno zadrževanje na odprtem ali da sili na bruhanje - je škodljivo za človekovo telesno in duševno zdravje. Podobno, kot so pred leti na pobudo prebivalcev ob prometnih cestah ugotovili, da je bivanje ob cestah stresno, je stresno tudi življenje v smrdečem okolju. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke vabi prizadete občane, da se aktivno vključijo v reševanje perečega problema. Lahko kot posameznik ali kot član stranke ali pa kot član civilne iniciative, ki že več let aktivno rešuje nastali problem. Več ljudi bo vključenih, hitreje se bo rešilo. OO SDS Vrhnika Društvo invalidov Vrhnika Konec je poletja, konec vročine in začelo se je delo v jesenski sezoni! A tudi med poletnimi meseci nismo držali križem rok. 3. avgusta smo se udeležili 29. Srečanja v okviru Planinskega dneva invalidov, ki ga vsako leto pripravi Društvo invalidov Slovenj Gradec. Srečanje poteka pri Grmovškovem domu na Kopah na višini 1450 m. Dan je bil vroč, zato smo bili zelo hvaležni organizatorjem, da so nam rezervirali prijeten prostor blizu prizorišča. Srečanja se je sicer udeležilo več kot dva tisoč obiskovalcev, ki so uživali v dveurnem kulturnem programu. Vsi govorniki, med katerimi je bil častni govornik dr. Anton Bebler, so se predvsem osredotočili na stanje v državi in govorili o težkem položaju invalidov v teh hudih časih. Vendar si nismo pustili vzeti veselja, vsaj ta dan ne. Prepustili smo se zabavi, ki so nam jo popestrili poskočni strici z odra s strašnim imenom Tower Pancers, Ansambel Stil in Brestaniški fantje. Potekale so športne igre, poskrbljeno pa je bilo tudi za želodčke. V četrtek, 22. avgusta, se je skoraj štirideset članov odpeljalo na kopanje v Izolo. Tako smo omogočili obisk slovenske obale in našega morja tudi tistim članom, ki si tega iz različnih razlogov ne morejo privoščiti. Kopali smo se na obali Hotela Delfin, ker ima tudi bazen. Vsi so v en glas trdili, da je bilo prijetno in da so uživali. Hkrati z nami so se v Izolo odpeljali tudi pevci našega MePZ, ki so oskrbovancem Doma upokojencev v Izoli priredili koncert. Tako smo združili prijetno s koristnim. V začetku septembra je na enotedensko letovanje v Biogradu na Moru odpotovalo šestnajst naših članov. V organizaciji Agencije Jereb so uživali v ravno prav toplem soncu in morski vodi. Pa še to srečo so imeli, da so lahko prisostvovali zaključku Jadranskih iger, ki so jih tiste dni končali prav pred njihovim hotelom. Igre vsako leto organizira Hrvatska RTV. V njih sodelujejo ekipe vseh štirih držav okrog Jadranskega morja: Slovenje, Italije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Našo državo je letos zastopala ekipa iz Slovenskih Konjic, ki je kljub močnemu navijanju naših navijačev pristala šele na tretjem mestu. Šport Med našimi športniki so bili to poletje spet najbolj aktivni balinarji, ki so se udeleževali raznih meddruštvenih turnirjev, ki so potekali v bližnji in daljni okolici. Konec junija, 23. 6., so člani ženske in moške ekipe sodelovali na meddruštvenem športnem srečanju v balinanju v Ilirski Bistrici, kjer so moški dosegli drugo mesto. V soboto, 30. avgusta, je naše društvo organiziralo balinarski turnir za invalide vseh društev Slovenje. Prijavilo se je enajst moških in dvanajst ženskih ekip, ki so tekmovale na treh igriščih na Vrhniki: v Sinji Gorici, pri Društvu upokojencev Vrhnika in pri Gostilni Pri Kranjcu. Finale je bil v Sinji Gorici. V organizacijo je bilo poleg športnikov vključenih tudi precej članic in članov, ki so pomagali s peko kolačev, strežbo, kuhanjem kave in pri samih tekmovanjih. Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Ženske: Moški: 1.mesto: DI Domžale DI Ilirska Bistrica 2.mesto: DU Vrhnika DI Dornberk 3.mesto: DI Piran DI Koper 4.mesto: DI Ilirska Bistrica DI Žiri V soboto, 7. septembra, se je moška ekipa udeležila balinarskega turnirja v Logatcu, ki ga je DI Logatec priredilo v počastitev svoje 30-let-nice. Naši tekmovalci so dosegli prvo mesto. Istega dne je na Vrhniki v organizaciji Društva upokojencev Vrhnika potekal Mamin memorial, na katerem so članice naše balinarske ekipe dosegle prvo mesto. Obema ekipama naše čestitke! Naše društvo je na prošnjo ZIC-a med šolskimi počitnicami v okviru počitniških dejavnosti pri varstvu predšolskih in šolskih otrok en dan sodelovalo s prikazom pikada. V ta namen smo ustanovili delovno skupino, ki je prevzela to nalogo in jo uspešno opravila, kajti pokazalo se je, da je med otroki zelo veliko zanimanje za metanje pikada. Društvo invalidov Vrhnika 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Jesen je tu in z njo spet aktivnosti, ki ste jih že vajeni. Najprej pa prav, da na kratko zapišemo tudi o dejavnostih, ki so potekale v avgustu. Konec avgusta je komisja za socialno dejavnost pripravila družabno srečanje starejših od 75 let. Ocenjujemo, da je srečanje v celoti uspelo, k čemur je pripomoglo tudi ne prevroče vreme. Pohodniška skupina Zimzeleni je uspešno in v zadovoljstvo vseh osemindvajsetih udeležencev prehodila dvodnevni pohod po Dolini Triglavskih jezer z vrnitvjo čez Komno. V začetku septembra so balinarke organizirale v počastitev vseh umrlih balinarjev in balinark Mamin memorial, kamor so povabile balinarke iz Lovrana, s katerimi prijateljsko sodelujejo. Na žalost je odpadel kopalni izlet v Strunjan zaradi premalo prijavljenih. Sicer pa so uspešno štartale vse skupine pohodnikov, le vreme nam malo nagaja. Ko boste to prebirali, se bodo upokojenci in upokojenke DU Vrhnika že vrnili z dvodnevnega izleta v Sarajevo in Mostar. Kaj napovedujemo: V oktobru (16. oktobra, to je sreda) načrtujemo začetek splošne telovadbe v društvenih prostorih ob 8. uri eno uro. Mesečni prispevek bo 4 evre. Potrebovali boste podlogo armafleks. Obvezna predhodna prijava, ker je skupina lahko le 15-članska. Če bo zanimanje, bosta dve skupini.. Tretji ponedeljek v oktobru pripravljamo kopalni izlet v Šmarješke Toplice. Konec oktobra pripravljamo družabno srečanje z naslovom Martinov kostanj. Več na oglasnih deskah. Ker bomo kmalu sestavljali program izletov za leto 2014, pričakujemo vaše predloge, kaj si želite obiskati, zato vas vabimo v društvene prostore. V oktobru bosta začela z delom klekljarska delavnica in krožek ročnih del. Balinarke marljivo trenirajo vsak ponedeljek, sredo in petek. Ob ponedeljkih lahko od 17. do 18. ure rekreativno mečete pikado. Pridružite se! Pohodi vseh skupin potekajo po ustaljenem urniku oziroma programu dela. Za Upravni odbor: Elica Brelih Na srečanju starejših od 75 let je bilo tudi letos živahno in veselo Članice in člani socialne komisje pri Društvu upokojencev Vrhnika vsako leto organizirajo družabno srečanje starejših članic in članov. Letos se je druženja udeležilo več kot sto članov. Vreme je bilo prav prijetno za posedanje na vrtu in prijeten klepet med znanci, sosedi in sošolci, ki se vedno manjkrat srečujejo. Srečanja se vsako leto udeleži tudi župan, ki udeležence nagovori s prijaznimi besedami. Najstarejši udeleženki je poklonil šopek nageljčkov. Milena Svenšek, predsednica komisje, pa je izročila šopek najstarejšemu udeležencu. Veseli smo bili tudi, da se je vabilu prijazno odzvala predstavnica vrhniške Karitas, gospa Marica Štirn, s katero zelo lepo so- Balinarke z zlatimi medaljami, ki smo si jih priborile na Rakeku. Septembra 2013 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Marja Omerzel, Mrakova c., Vrhnika (1915) Mici Lovrin, Blatna Brezovica, Vrhnika (1917) Matevž Trček, Dom starejših Vrhnika, (1921) Anton Lenarčič, Cesta gradenj, Vrhnika (1923) Francka Baloh, Kopališka ul., Vrhnika (1923) Terezja Nagode, Na livadi, Vrhnika (1923) Karolina Mikuž, Dom starejših Vrhnika, (1928) Jože Dimnik, Voljčeva cesta, Vrhnika (1928) Franc Levec, Verd, Vrhnika (1928) Matevž Burjak, Delavsko naselje, Vrhnika (1928) Frančišek Kavčič, Drenov Grič, Vrhnika (1933) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. delujemo. Po uvodnem nagovoru predsednice, pozdravnem županovem govoru in nekaj taktih glasbe se sta dobro ulegla zelo okusen bograč in vrhniški štrukelj s slivami. Ko je bilo dovolj kalorj, so se mnogi veselo zavrteli na velikem plesišču, preostali pa obujali spomine. Ob odhodu smo si zaželeli, da bi se naslednje leto ponovno srečali na taki prireditvi. Zapis: E. Brelih, Foto: M. Petkovšek Dejavna balinarska sekcija Z ženskim balinanjem smo nadaljevale vse poletje, bile smo kar uspešne. Zasedle smo nekaj četrtih mest, dve tretji, dve drugi mesta in na Rakeku smo končno osvojile prvo mesto in zlato medaljo. Skupinska fotografija vseh nastopajočih na Maminem memorialu 7. septembra smo pripravile že peti Mamin memorial . Gostile smo ekipe: Cerknice, Rakeka, Logatca, Lovrana in Društva invalidov Vrhnika. Me pa smo imele eno ekipo. Prehodni pokal so si priborile invalidke Vrhnike, in to že tretjič! Ker pa ni bilo zaporedoma, bo drugo leto zelo zanimivo. Udeležile se bom turnirja v Lovranu 21. septembra. O tem bom pisala v naslednji številki Našega časopisa. Dober met vsem, ki balinamo. Marinka Petkovšek Vandrovke na Krimu Tretji torek v mesecu je rezerviran za pohod zunaj Vrhnike. Vandrovke smo vedno v pričakovanju tretjega torka v mesecu in ugibamo, kam nas bo Elica popeljala, da nam bo čim lepše in da bo doživetje enkratno. Ker je bil torek, 18. junj, zelo vroč dan, smo se odpravili na Krim. Trideset pohodnic in dva pohodnika smo že ob 7. uri z avtobusom krenili proti Borovnici in naprej proti Rakitni ter po cesti, ki vodi na Krim, do spomenika padlih borcev. Tam smo izstopili in začeli z našim pohodom. Kljub vročini, ki nam je silila v naša telesa že v dopoldanskem času, smo bili dobro razpoloženi. Pot je vodila po lepi makadamski poti, visoka drevesa in grmičevje so nam delali senco, tako da je bila naša pot lažja. Med potjo smo se velikokrat ustavili in prisluhnili Elici, ki je zelo dobra poznavalka botanike. Spoznali smo spet nekaj novih cvetlic, ki krasjo to čudovito naravo (kozja brada, orlica, jajčasti repuš, srebrenka, krvomočnica, talin ...). Milan je povedal, da je tu območje medveda in se je tudi nekoč srečal z medvedko in mladiči. Kar malo nas je prestrašil in postali smo pozorni na okolico. Ampak medveda k sreči nismo videli. Po pol drugi uri smo prispeli na vrh. Krim je visok 1107 m, vzpenja se južno od Ljubljanskega barja. Med letoma 1970 in 1991 je bil vrh nedostopen za obiskovalce, ker je bila tod vojaška postojanka JLA. Na Krimu je planinska koča, kjer smo se okrepčali s kavico in osvežilno pjačo. Televizjski oddajnik se vidi do Ljubljane. Zelo priljubljena pohodniška točka je tudi pozimi, ko v ljubljanski kotlini prevladujeta megla in oblačnost, Krim pa ponuja sonce. Dobil je tudi vzdevek »ljubljanski vremenski prerok«, saj naj bi oblak - kapa okrog vrha napovedovala slabo vreme za okoliške kraje. Z vrha je lep razgled na Ljubljansko barje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in tudi na del Juljskih Alp. Na Krim vodi več dobro označenih pohodniških poti. Dopoldne je hitro minevalo in pot v dolino je bila lažja; ob prjet-nem kramljanju smo kar hitro prispeli do avtobusa. Ob koncu bi se zahvalila Elici za res dobro vodenje in organizacjo pohodov in vsem preostalim vodičkam: Viki, Dragici, Zalki in Nadi. Zahvala tudi Metki Grom, ki skrbi za finance, ter Milanu in Jožetu. Lepa hvala tudi vsem pohodnicam za prijetna druženja in dobro voljo z željo, da bi se tudi v prihodnje tako lepo imeli. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Barjani na Murovici, Ciclju in Sv. Miklavžu Pismo Ireni Po vročem poletju in deževnem ponedeljku je prišel 10. september. Že aprila sva za ta dan v najin koledar zapisala: pohod Mu-rovica - Cicelj - Miklavž. Po dveh dopustniških mesecih smo bili vsi veseli snidenja in menim, da smo te vsi pogrešali. Točno ob 7. uri smo krenili na pot in kmalu prispeli na izhodišče poti nad vasico Sveta Trojica. Po poti smo se odpovedali jutranji kavi, zato smo nekateri še malo zasanjani krenili v hrib. Blago razgiban zahodni del Posavskega hribovja zaradi gozda nudi okrnjen pogled, občasno pa se le malo posveti med drevesi navzdol. Videli smo vasico Vinje, ki je nekoč dobila ime po vinski trti, dandanes pa v okolici raste divja vinska trta, ki je nismo videli, videli pa smo divje hruške, divji bezeg in morda še kaj divjega. Po rahlem vzponu smo prišli na vrh Murovice (743 m), kjer sta nas pričakali dve klopci in dva zvončka za srečo. Po zvenu zvončka smo na Sonjino pobudo z enominutnim molkom počastili tvoj spomin in se zavedli, da je tudi navidezno varna pot lahko usodna. S predramljenimi čustvi smo se previdno odpravili na pot. Pred tem smo zmotili močerada, ki nas je s svojo značilno barvo opozoril, naj ga pustimo pri miru. Po grebenu smo nadaljevali pot in pod seboj zagledali vasico Zagorica pri Dolskem, v kateri se je leta 1754 rodil Jurj Vega, naš veliki matematik. V vojaški službi je napredoval od navadnega topničarja do polkovnika, avstrijski cesar pa mu je podelil dedni baronski stan. Sonja nam je s fotokopjo njegovega portreta obudila spomine na šolske dni, ko nas je njegov portret vzpodbujal z njegovega matematičnega priročnika, ter na leta, ko smo ga imeli v denarnici na bankovcu za 50 tolarjev. Na mojo srečo na naši poti nismo ugledali prav dosti cvetočih rož, saj bi si brez tvoje pomoči težko zapomnil vsa znana in neznana imena. Našo pozornost sta pritegnila lepljiva kadulja in gozdni repinec, ki sem ga nevede na hlačah prinesel domov. Poskusili smo tudi sladko koreninico, ki ima najprej zelo sladek okus, nato pa grenak - kot marsikaj v našem življenju. Naš naslednji osvojeni vrh je bil Cicelj. Ker z vrha ni razgleda, smo se hitro odpravili proti vasici Vrh Svetega Miklavža. Nad njo stoji cerkev Sv. Miklavž nad Savo, ki je bila zgrajena v drugi 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina fp^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Zaenkrat še maloštevilna skupina Barjanov na Murovici polovici 15. stoletja. Pogled skozi ključavnico nam je razkril del lepo ohranjenih poslikav. Po kratkem ogledu smo se spustili do bližnje turistične kmetije, kjer so nas pogostili z okusno obaro, žganci in skutino potico z meto. Prišli smo tudi do zaslužene opoldanske kave, ki nam je dala energijo, da smo se po dokaj strmi poti skozi gozd odpravili proti dolini. Na začetku Moravč smo posedli v avtobus, ki nas je ob 15.30 še pred dežjem varno pripeljal na Vrhniko. Glede na vreme je bila izbrana trasa pohoda idealna, zato smo se pohodniki dobre volje, malo blatni, a zadovoljni vračali na svoje domove. Všeč bi ti bilo! Besedilo: Milan Pavlin, Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Pohod Svizcev na Kokoš Ti presneta Kokoš! (Kraševci bi rekli k'kuš), Kako si se nam izmikala, pa si komaj vredna imena hrib, saj dosegaš le 674m. Po večkratnem prestavljanju je »kura« le prišla na vrsto. Vremenska napoved je bila končno dovolj obetavna, da so naši predstavniki napovedali ta pohod. Ko pa smo se zbrali na Vrhniki pri avtobusu, nas pogled v nebo ni prav nič pomirjal, a smo zaupali vremenski napovedi, ki je obetala razjasnitev na zahodu Slovenje. Vso pot do vasi Lokev, od koder naj bi jo peš mahnili cilju naproti, je deževalo. Pri Razdrtem se je celo vlila prava ploha. Dobre volje nam dež ni pokvaril -na zahodu se je rahlo svetilo. Bo, kar bo! Vodnica Sonja je imela v mislih že rezervni scenarij, če se dež le ne bi unesel. Pa se je! V Lokvi smo postali le toliko, da se je večina podprla s kavico. Ker pa se je dež še vedno ponujal, smo si ogledali staro gotsko kapelico ob farni cerkvi in zunanjost obrambnega stolpa še izza turških časov, v katerem je sedaj vojaški muzej. Dež je ponehal, pa smo jo pod vodstvom Sonje mahnili po markirani poti proti Gradišču. Med potjo smo se ustavili za kratek počitek in malico Nasmejani Svizci pred kočo na Kokoši ob zanimivem kalu, katerega posebnost je, da ima stalni, čeprav le »mezeč« dotok vode. Pravijo, da je nekoč pritekala topla voda in zato je dobil ime Vroče. Danes je voda hladna, le mi smo se do tu že segreli, saj se nam je, v naše veselje, ponujalo sonce, ki nas je nato grelo in spremljalo do konca našega pohoda. Od kala smo se povzpeli do nekdanjega gradišča - viden je še dokaj velik obroč ostankov nekdanjega obrambnega zidu. Zagrizli smo se proti vrhu vzpetine, ki nosi ime Veliko Gradišče, na vrhu ob kamnu smo prebrali, da je ta vrh višji od naše »kure« celo za 67m. Krenili smo proti našemu cilju po prijetni stezi skozi gozdič in se dokaj hitro znašli pred kočo na Kokoši, kjer so nam prijazno postregli z dobro kraško joto in po želji s kavico. Spočiti, siti in dobre volje smo se spustili po hribu navzdol do mejnega prehoda Lipica. Tu nas je že čakal avtobus. Med potjo je vodnica Sonja staknila nekaj zanimivih kamnov z dobro vidnimi fosilnimi ostanki drobnih lupinic živalic, imenovanih luknjičarke. Šli smo tudi mimo stolpa, ki so ga do naše osamosvojitve uporabljali obmejni jugoslovanski stražarji. Razšli smo se dobre volje z željo, da se v oktobru spet zberemo vsaj v takem številu. Pa še to: Zjutraj nas je z avtobusom namesto šoferja, čakala prijazna šoferka Katarina. Odlično je obvladala vozilo in nam nudila zelo prijetno vožnjo. Ženske smo bile nanjo kar ponosne. Bravo! Besedilo: Irena Velkavrh, Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Zasavska gora - izhod v sili Skoraj že pravo jesensko vreme nam je zadnji torek preprečilo lepe sprehode po planinah v okolici Planine Kuhinje. Tudi drugod po Slovenji nam vremenska napoved ni bila najbolj naklonjena, a v planinski skupini Zimzelenih velja moto: »Samo V megli, oblakih in sopari (Foto: Karli Mesarič in Milan Jerman) da gremo.« In tako smo kot izhod v sili izbrali pot z Vač na Zasavsko goro. Kljub neprestano grozečim oblakom, polnih dežja, smo pot opravili brez kapljice dežja, le-te so nas čakale ob vrnitvi na Vrhniko. Sicer pa je pohod po nam že večkrat prehojeni in znani poti minil v vedrem in nasmejanem razpoloženju, za katerega je na začetku poti z malico, v Hotiču s kavo in ob vrnitvi s potico poskrbela naša slavljenka Cvetka. Res, hvala ti za vse dobrote in da bi še dolgo skupaj hodili v takem vzdušju. Kljub soparnemu vremenu je neverjeten tempo pohoda narekoval naš »povratnik« Janko, ki je po hudih zdravstvenih težavah dokazal, najprej sebi in nato še vsem drugim, da, kljub zdravju in letom lahko še marsikoga užene v kozji rog. »Podlesni črnilec, koprivasta zvončica, ozkolistni vrbovec ali ciprje; podlesni črnilec, koprivasta zvončica, ozkolistni vrbovec ali ciprje, podlesni ....« je odzvanjalo na repu 28-glave kolone, kajti Elica nam je iz svojega bogatega rožnocvetnega zaklada tokrat prizanesla in nam predstavila le te tri lepotice iz enega samega razloga, da si bomo lahko zapomnili vsaj te tri. In ne boste verjeli, res smo si jih. Seveda pa smo ob poti zaznali vse njene znamenitosti: rojstno hišo odkritelja vaške situle - Janeza Grilca, njeno povečano »sestro«, novo obeležje vojvodinji Mercklenburški, ki je na tem območju izkopavala grobišča s skeletnimi grobovi iz železne dobe, vedno izstopajočo cerkev Marijinega rojstva na Zasavski gori in v njeni bližini planinski dom s prijaznima oskrbnikoma, ki sta uspela zadostiti vsaki naši želji. Da, lep dan nam bo ostal v spominu in ponovno smo dokazali, da se ne damo kar tako. Besedilo: Milan Jerman Številka: 3505-13/2010 (5-08) Datum: 4. 9. 2013 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI CRO VRHNIKA - TOJNICE (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) Javna razgrnitev Dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) in Okoljskega poročila v postopku priprave OPPN za Center za ravnanje z odpadki CERO Vrhnika - Tojnice bo potekala v času od 13. 9. 2013 do vključno 12. 10. 2013. Prostorski akt ter okoljsko poročilo bosta v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika in Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo v sredo, 2. 10. 2013, ob 17. uri v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi je mogoče podati pisno na javni obravnavi ter na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali jih posredovati na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 20. seji dne 26. 9. 2013 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2013 1. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2013 se dopolni v delu, ki se nanaša na načrt razpolaganja in pridobivanja nepremičnega premoženja, in sicer pod rubrikami ODKUPI, kot sledi: glej preglednico spodaj 2. Spremembe in dopolnitve načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2013 so sestavni del rebalansa proračuna Občine Vrhnika za leto 2013. 3. Spremembe in dopolnitve načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2013 začnejo veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 410-70/2012 (4-01) Datum: 26. 9. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 30/07, 108/09, 57/ 12) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. seji dne 26. 9. 2013 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja urejanja V 2/S2 Gabrče 2 na Vrhniki 1. člen V odloku o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis št. 278/01, 318/05, 395/12), se besedilo 1. člena spremeni tako, da se za prvim odstavkom dodata novi četrti in peti odstavek, ki se glasita: (4) Ob upoštevanju Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Ur.l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Naš časopis, št. 4/87, 13/88, 304/04, 307/04, 319/05), se sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja urejanja V 2/S2 Gabrče 2 na Vrhniki (v nadaljevanju besedila Spremembe in dopolnitve ZN Gabrče 2). (5) Spremembe in dopolnitve ZN Gabrče 2 je izdelal Projektiranje, Svetovanje, Ivan Ma-tijevic s.p., marec 2013 pod številko naloge 22/2012. 2. člen V prvem odstavku 3. člena se dodata nova 4. in 5. točka z naslednjo vsebino: 4. Grafični del Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 : * Prikaz lege območja Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 na arhitektonski situaciji ter prikaz lege območja na ortofoto posnetku. * Prikaz lege območja Sprememb in dopolni- tev ZN Gabrče 2 na grafični karti, s prikazom obstoječega prostorskega urejanja območja. * Geodetski načrt s prikazom obravnavanega območja Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 M 1:250 * Zakoličbena situacija s prikazom odmikov M 1:250 * Arhitektonsko zazidalna situacija M 1:250 * Prikaz gradbene meje M 1:250 * Komunalna in energetska infrastruktura M 1:250 * Načrt parcelacije M 1:250 5. Priloga: * Geodetski načrt dela C, izdelal: Oral d.o.o., Vrhnika 3. člen Za 4.a členom se doda novi 4.b člen, ki se glasi: 4.b člen Območje sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 zajema zemljišča s parc.št. 958/4, 958/7, 958/8, 958/9, 958/11, 958/12, vse k.o. Vrhnika. Skupna površina območja Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 meri 2827 m2. Območje urejanja ima tri sklope in sicer S1-obstoječa stanovanjska hiša s pripadajočimi pomožnimi objekti ter zunanjo ureditvijo, ki obsega zemljiške parcele št. 958/4, 958/11, 952/12, vse k.o. Vrhnika. Drugi sklop - S2, obsega zemljiško parcelo št. 958/5, k.o. Vrhnika, kjer je predvidena gradnja dvojčka ter pred tem odstranitev obstoječega gospodarskega poslopja. Tretji sklop - S3 (gradnja stanovanjske hiše), obsega zemljiško parcelo št. 958/7, k.o. Vrhnika ter dostop do tega zemljišča -parcela št. 958/9, k.o. Vrhnika. 4. člen Za 6. odstavkom 5. člena se doda novi 7. odstavek, ki se glasi: ODKUPI ZAP. ŠTEV. ŠIFRA IME K.O. ZEMLJIŠČE PARC. ŠT. OKVIRNA VELIKOST PARC./m2 oz. PREDVIDENA POVRŠINA VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA (V EUR) orientacijska vrednost OPOMBA, OBRAZLOŽITEV, EKONOMSKA UTEMELJENOST O29 k. o. 2003 VERD parc.št. 2 678 m/2 zemljišče 9.500,00 Zemljišče se odkupuje za potrebe širitve pokopališča v KS Verd. (7) V območju so dovoljeni naslednji posegi: znotraj območja Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 je dopustna gradnja enodružinske stanovanjske hiše, odstranitev obstoječega gospodarskega poslopja, gradnja dvojčka. Dopustna je rekonstrukcija obstoječe stanovanjske hiše, vzdrževanje ali odstranitev obstoječe hiše. Dopustna je gradnja komunalne in prometne infrastrukture. 5. člen za 7.b členom se doda 7.c člen, ki se glasi: 7.c člen (pogoji za arhitektonsko oblikovanje v območju Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2) (1) Objekti so zasnovani kot podolgovati pravokotniki. Dvojček je zasnovan z zamikom stranic objekta (2m). (2) Dovoljen je gabarit K+P+M za stanovanjsko hišo, ter K+P+N za dvojčka. (3) Dovoljen je kolenični zid 1,2m pri hiši, ter 0,5m pri dvojčku. Pri dvojčku je ta višina določena na skrajni strani objekta. (4) Streha je simetrična dvokapnica v smeri daljše stranice objekta, z naklonom od 35 do 45 stopinj. Dovoljene so frčade. (5) Kritina je rdeče ali sive barve. Stanovanjski objekti so zidani. Dopustna je tudi montažna izvedba. Fasade so obdelane z zaglajenim ometom v svetlih tonih, z možnostjo manjših poudarkov v temnejši barvi. Del fasade je lahko obložen s kamnom ali lesom.(6) Obstoječa stanovanjska hiša S1: V sklopu ureditve S1 je predvidena ohranitev obstoječega stanovanjskega objekta, skupaj s pomožnimi objekti, ki se nahaja na parcelah št. 958/4, 958/11, 952/12, vse k.o. Vrhnika. Dopustna je rekonstrukcija, vzdrževalna dela ter odstranitev objekta. (7) Dvojček S2: Tlorisni gabarit dvojčka znaša 9,00x7,00+-9,00x7,00m, zamaknjenega tlorisa (zamik max.2m) in z dopustno toleranco +-1,00 m (10,00x8,00m). Maksimalni tlorisni gabarit dvojčka znaša 11,00 x 14,05m, s toleranco +-1,00m. Med enotama izdelati diletacijo d=5 cm. Dopustni vertikalni gabarit objekta znaša pritličje + nadstropje (P+N). Dopustna je gradnja vkopane kleti. Podstrešje je neizkoriščeno. Višinska kota koleničnega zidu znaša 0,5m na zunanji strani. (8) Stanovanjska hiša S3: V sklopu ureditve S3 je predvidena gradnja enodružinskega stanovanjskega objekta maksimalnih tlorisnih dimenzi 8,00 x 12- 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ,00 m. Objekt ima lahko izzidke oz. je lahko členjen. Izzidek lahko izstopa do 2m od osnovnega tlorisa. Vertikalni gabarit objekta je klet + pritličje + mansarda (K+P+M). Višina koleničnega zidu znaša 1,20m od kote tlaka v mansardi.Klet je vkopana s treh strani. 6. člen za 7.c členom se doda 7.d člen, ki se glasi: 7.d člen (drugi pogoji za posege v območju Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2) (1) Višinske razlike med nivoji terena se pre-mošča z brežinami, izjemoma z opornimi zidovi. Dopustna je gradnja opornega zidu na Z strani parcele št. 958/8, k.o. Vrhnika, ki je lahko visok do 4m. (2) Odprte, neutrjene površine se hortikul-turno uredijo kot odprte zelenice. Zasaditev se predvidi z avtohtonimi vrstami. (3) Dovoljena je postavitev: ograj, opornih zidov, nadstreškov nad parkirnimi mesti, pergol nad teraso, senčnic,steklenjakov, bazenov, zbiralnic za kapnico, rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin ali nafto in utrjenih dvorišč. (4) Ograje so dovoljene v višini največ 1,20 m z žično mrežo, obrasle z živico ali živo mejo. Ograje se lahko postavijo na parcelno mejo s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Ograje, ki mejijo na cesto, se postavijo najmanj 1,00 m stran od roba cestnega telesa. (5) Oporni zidovi so dovoljeni do višine največ 1,20 m (razen zgoraj predvidenega). Obloženi so z naravnim kamnom in obrasli s popenjalkami. Oporni zidovi morajo biti oddaljeni minimalno 1,00 m od parcelne meje cestnega telesa. 7. člen V 9. členu se dodata novi 11. In 12 odstavek, ki se glasita: (11) Predvideni objekti v območju Sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2, se priključujejo na obstoječo prometnico LZ 466013. Predvidena sta največ dva priključka na javno cesto. Za potrebe dostopa do stanovanjske hiše S3 je predvidena gradnja dostopne ceste širine do 3,5m in dolžine 29m. Točna lokacija in dimenzije priključkov so razvidne iz grafičnega dela. (12) Med Občino Vrhnika in Ministrstvom za infrastrukturo in prostor je podpisan Protokol o sodelovanju pri ureditvi prometa na odseku regionalne ceste R2 - 409/0301Vrh-nika - Logatec, št. 2431-13-000871, z dne 20. 8. 2013, ki določa, da se na mestu sedanjega priključka z LC 466502 v km 2.425 uredi križišče, obstoječi priključek na LC 446502 v km 2.710 pa se po izgradnji tega križišča ukine. Do ukinitve bo prometni režim na tem priključku desno - desno. 8. člen V 11. členu se doda novi 3. odstavek, ki se glasi: V območju sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2 je predvidena priključitev na javni vodovod, ki poteka v cestnem telesu. Priključitev naj se izvede v skladu s pridobljenimi smernicami. Vodovod je sekundarni, PE 110. Vsaka stanovanjska enota mora imeti ločen vodomerni števec. Za dvojček se predvidi en vodomerni jašek, v katerega sta postavljena dva števca. 9. člen V 12. členu se doda novi 5. odstavek, ki se glasi: Za objekte v območju sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2, je predviden priklop na obstoječo sanitarno kanalizacijo. Meteorne vode se vodjo v ponikanje na parcelah investitorjev. 10. člen V 13. členu se doda novi 3. odstavek, ki se glasi: Za objekte v območju sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2, je predviden priklop na obstoječe elektroenergetsko omrežje, skladno z naslednjimi pogoji: - Za napajanje objektov je potrebno na stalno dostopnem mestu-na robu parcele postaviti prostostoječo priključno merilno omarico PMO za tri odjemna mesta. Obstoječi kabelski vod Al 4x70 mm2, ki služi za napajanje gospodarskega poslopja, ki je predviden za rušenje, je potrebno po potrebi podaljšati s tipizirano spojko in ga vpeljati v novo PMO. Napajanje obstoječe stanovanjske hiše na parceli št. 958/4, k.o. Vrhnika se izvede z vpeljavo obstoječega kabelskega vodnika AL 4x35mm2 v novo postavljeno priključno merilno omarico PMO. - Zemeljski vodi, ki bodo potekali pod po-voznimi površinami in bodo namenjeni napajanju predvidenih in obstoječih objektov na obravnavanem območju, naj se uvlečejo v PVC cevi. - V priključno merilno kabelsko omarico predvidenih objektov, je potrebno vgraditi prenapetostne odvodnika razreda 1 in izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve. - Po trasi priključnega vodnika je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x2-5mm. 11. člen V 15. členu se doda novi 7. odstavek, ki se glasi: Za objekte v območju sprememb in dopolnitev ZN Gabrče 2, je predviden priklop na obstoječe TK omrežje, skladno z izdanimi smernicami. Priklop posamičnih objektov je prikazan v grafičnem delu. 12. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v glasilu Naš časopis. Št.: 3505-14/2012 (5-06) Vrhnika, dne 26. 9. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 61., 61.a in 4. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. seji dne 26.9.2013 sprejel O D L O K O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V3 VRHNIKA - SINJA GORICA (območje urejanja V3S/5, morfološka enota 2a/3) I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 2/95, Naš časopis, št. 319/05, 330/06, Ur. l. RS, št. 77/06, Naš časopis, št. 374/10, 400/12; v nadaljnjem besedilu: PUP V3). 2. člen Spremembe in dopolnitve PUP V3 se nanašajo na 10. člen odloka, ki določa posebna merila in pogoje za območje urejanja V3S/5 oz. morfološko enoto 2a/3. 3. člen Spremembe in dopolnitve PUP V3 vsebujejo: I. Tekstualni del: - odlok. II. Priloge: - izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, - prikaz stanja prostora, - smernice in mnenja, - obrazložitev in utemeljitev, - povzetek za javnost, - spis postopka. II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 4. člen V 10. členu se pod točko a. in podtočko *morfološki enoti 2a/3, 2a/4doda nova druga alineja, ki se glasi: »Na parcelah, namenjenih gradnji gasilskega doma Stara Vrhnika, je možna pozidava, ki presega razmerje 40 % pozidane nasproti 60 % nepozidane po-vršine.Pri določanju razmerja se upošteva brutoetažna površina pritličja.«. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 6. člen Spremembe in dopolnitve PUP V3 so dostopne na vpogled na Občini Vrhnika, na oddelku pristojnemu za prostor. 7. člen Ta odlok se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-3/2013 (5-08) Datum: 26.9.2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/ 2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. redni seji dne 26.09.2013 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Na zemljiščih, parc. št. 3102/2, 3102/3 in 3102/4, vse k.o. Blatna Brezovica (1997), se ukine status javnega dobra. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 465-52/1998 (6-03) Datum: 26.09.2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/ 2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. redni seji dne 26.09.2013 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA Na zemljišču, parc. št. 1788/8 k.o. Verd (2003), se ukine status javnega dobra. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-16/2012 (6-03) Datum: 26.09.2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/ 2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. redni seji dne 26.09.2013 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA Na zemljišču, parc. št. 1898/6 k.o. Velika Li-gojna (1998), se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri nepremičnini, parc. št. 1898/6 k.o. Velika Ligojna (1998), se vknji-ži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-23/2012 (6-03) Datum: 26.09.2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- ZUJIK - UPB 1, 56/08 in 4/10) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. redni seji dne 26. 9. 2013 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2014 1. člen Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2014 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V letu 2014 se iz proračuna Občine Vrhnika predvideva sofinanciranje naslednjih področij: nepremične kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medijev in avdiovizualne kulture, drugih programov v kulturi. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012-ZDIU12) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 20. redni seji dne 26. 9. 2013 sprejel R E B A L A N S P R O R A Č U N A Občine Vrhnika za leto 2013 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2013 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2013 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV vEUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2013 I SKUPAJ PRIHODKI (70 +71+72+73 +74+78) 19.428.731,93 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 12.451.606,47 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.314.587,58 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.433.514,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.358.073,58 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 522.000,00 706 DRUGI DAVKI 1.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.137.018,89 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.094.187,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 13.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 172.450,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 13.650,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 843.730,95 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 992.346,80 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 278.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 714.346,80 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 250.100,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 250.100,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 5.734.678,66 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 2.026.476,36 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 3.708.202,30 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 24.118.637,86 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.268.160,09 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 947.595,04 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 150.259,80 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.009.305,25 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 91.000,00 409 REZERVE 70.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.524.494,62 410 SUBVENCIJE 202.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.080.856,25 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 532.804,38 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.708.333,99 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 14.157.919,15 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 14.157.919,15 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 168.064,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 168.064,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -4.689.905,937 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2013 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2013 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 255.800,00 55 ODPLAČILA DOLGA 255.800,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 255.800,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.945.705,93 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.744.200,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 4.689.905,93 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.945.705,93 2. Končna določba 2. člen Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2013 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2013. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-70/2012 (4-01) Župan Občine Vrhnika Stojan JAKIN l.r. 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 3. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2014 bodo na področju ljubiteljske kulture predvidoma naslednja sredstva: Postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 78.209 EUR: sredstva se namenijo predvidoma za: 041200010 delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (53.557 EUR), 041200011 sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (8.520 EUR), 041200012 tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.269 EUR), 041200015 tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.863 EUR). V primeru, da bo višina postavk v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni zneski avtomatsko spremenijo in veljajo v proračunu določeni zneski. 4. člen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti: 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: OGlasbena dejavnost OGledališka dejavnost OPlesna dejavnost OArheološka, muzejska dejavnost 0Ostalo Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 33 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 7 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 9 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 3 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 5. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega programa kulture objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2014. Zavod izračuna vrednost točke glede na predvideno višino sredstev iz proračuna v skladu s 15. členom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2014 na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-1/2013 (3-01) Datum: 26. 9. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Slovenji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00) in na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1, št. 345/08, št. 365/09, št. 374/10, je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. redni seji dne 26. 9. 2013 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2014 1. člen Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2014 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2014 bodo predvidoma sredstva za Razpis - šport na proračunski postavki 4003 18059001 18019 v višini 177.860 €; od tega: > sofinanciranje programov športa in uporabe športnih objektov (84,5 % - 3. člen, točka 1. do 6.) > strokovne in razvojne naloge na področju športa (15,5 % - 3. člen, točka 7. do 12.) V primeru, da bo višina postavke v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni znesek avtomatsko spremeni in velja v proračunu določeni znesek. 3. člen S sredstvi za Razpis - šport se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v občini Vrhnika glede na vsebino: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega progra- 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: O "Zlati sonček" O "Ciciban planinec" O ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader (v primeru, da se programi ne izvajajo v rednem delovnem času) in najem objektov za izvedbo največ 60-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,60 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: O "Zlati sonček" O "Krpan" O "Naučimo se plavati" O mladi planinec, planinska šola, planinski tabor V okviru zgoraj navedenih programov Občina Vrhnika sofinancira strokovni kader in propagandno gradivo, pri programu „naučimo se plavati" strokovni kader za izvedbo 10-urnih tečajev plavanja za učence prvih razredov osnovne šole za skupine, v katerih je največ 10 otrok. O drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, organizacijo in izpeljavo občinskih, regijskih in državnih šolskih prvenstev ter udeležbo na teh prvenstvih, najem objektov za največ 80-urne programe za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 17,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): O cicibani in cicibanke O mlajši dečki in mlajše deklice O starejši dečki in starejše deklice V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov, strokovni kader ter materialne stroške programov. Najvišje število ur sofinanciranja strokovnega kadra in najema objektov je opredeljeno v Pravilniku o sofinanciranju športa v občini Vrhnika. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 27,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: O programi prilagajanja otrok na vodo O programi jahanja O programi iger z žogo O drugi programi za otroke s posebnimi potrebami V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,20 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.5 Interesna športna vzgoja mladine: O programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let): O kadeti in kadetinje O mladinci in mladinke V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo programov, ki obsegajo največ 1100 ur. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 18,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: O programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev O posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.8 Interesna športna dejavnost študentov: O programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 študentov. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2. Športna rekreacija O programi vadbe v različnih športnih panogah V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 članov in članic. Za socialno in zdravstveno ogrožene občane ter občane, starejše od 65 let pa Občina Vrhnika sofinancira tudi strokovni kader. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 4,90 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 3. Kakovostni šport O programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo največ 320-urnih programov. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 8,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. Vrhunski šport O programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira izvedbo programov v obsegu največ 1200 ur za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah ter za ekipe v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 2,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 5. Šport invalidov O programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitalizacije, resocializacije, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 invalidov. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 0,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 6. Športni objekti Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika o določitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa. Občina Vrhnika v letu 2014 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 7. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 2,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 8. Znanstveno - raziskovalna dejavnost Občina Vrhnika lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne projekte, katerih izsledki imajo aplikativno vrednost na področju športa v Občini Vrhnika. Hkrati morajo biti finančna sredstva, namenjena kritju preostalega dela stroškov za posamezen projekt iz drugih virov, zagotovljena v celoti. Občina Vrhnika v letu 2014 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 9. Založniška dejavnost Občina Vrhnika lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo za športne dejavnosti v Občini Vrhnika. Občina Vrhnika v letu 2014 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 10. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Občina Vrhnika sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivacijo za šport in športno aktivnost ter imajo promocijski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 11. Informacijski sistem na področju športa Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informacijskih baz na področju organizacije športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. V letu 2014 Občina Vrhnika sofinancira izdelavo in vzdrževanje lastne spletne aplikacije. Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, znašajo 1,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 12. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizacijske in razvojne naloge v športu Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizacijske in razvojne naloge v športu. Sredstva, namenjena sofinanciranju tega delovanja, znašajo 9,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. člen Občina Vrhnika mora najpozneje v roku 40 dni po sprejetju letnega programa športa za leto 2014 objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora podati predlog delitve razpoložljivih sredstev iz 14. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Vrhnika v obravnavo komisiji v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določenega programa oziroma vsebine pod točko Letnega programa športa, na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena temu programu oziroma vsebini, razdelijo v enakovrednih deležih na druge programe oziroma vsebine, naštete v tej točki. Številka: 671-2/2013 (3-01) Datum: 26. 9. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 34. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365 z dne 26.10.2009) in Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis št. 387 z dne 24.10.2011- UPB2, Naš časopis št. 404/13 z dne 26.4.2013,) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 20. seji redni seji dne 26.09.2013 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PLAČAH IN PLAČILIH ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE OBČINSKEGA FUNKCIONARJA TER O SEJNINAH ZUNANJIH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV 1. člen Prvi stavek 17. člena Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov - UPB 2 (v nadaljevanju: pravilnik) se spremeni tako, da se glasi: » Plače se izplačujejo mesečno, sejnine in druga plačila se izplačujejo trimesečno za pretekle tri mesece najkasneje do 10. dne v mesecu izplačila, razen v izjemnih primerih na prošnjo člana občinskega sveta ali zunanjega člana delovnega telesa Občinskega sveta ter člana Nadzornega odbora, ko se izplačuje mesečno.« 2. člen Za 1. odstavkom 18. člena pravilnika se doda nov drugi odstavek tako, da se glasi: » Osnova za izplačilo sejnin je mesečna osnovna plača župana iz prvega odstavka 11. člena pravilnika za mesec, v katerem je bila seja. 3. člen Ta pravilnik o spremembah in dopolnitvah začne veljati 15 dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka:103-1/2003(2-01) Datum: 26.9.2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. 14 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 30. september 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Paških izvirov ni mogoče ustaviti. Septembrska povodenj 17. septembra je znova obilno deževalo. Bo-rovniščica se je v enem dnevu povzpela skoraj do roba regulirane struge in nato prav tako hitro upadla. Nič bolje se niso obnašali njeni pritoki; brezoviške gasilce so ljudje zaradi pobezljanih hudournikov klicali na kar nekaj koncev zgornjega dela borovniške doline. Pestro pa je bilo tudi na Pakem, točneje na Izvirku, kjer so pred dobrimi tremi leti številni izviri krepko zdelali regionalno cesto. Pred časom je neki pavliha, kot v posmeh temeljiti popoplavni sanaciji ceste, na isti lokaciji na-sul za nekaj tovornjakov gramoza. Ko so ta dan znova oživeli vsi paški izviri, pa je kup gramoza v posmeh človeški naivnosti končal malce na okoliškem travniku, v precej večji meri pa v barjanskih kanalih, ki jih bo treba zato znova očistiti. Damjan Debevec, foto: DD Delo na Dolu se je pospešilo po večtedenskem Izkopi na barju zahtevajo posebno tehniko. postavljanju table. Čista Ljubljanica je dobila zagon Proti koncu poletja je projekt Ciste Ljubljanice tudi v Borovnici dobil nov zagon. Projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja, vreden 2,1 milijona evrov, je vsaj na območju Stare postaje stekel po načrtih. Trda skala se je izkazala za predvidljivejšega nasprotnika kot zahrbtna barjanska podlaga. Delo na tem odseku, kjer so obenem polagali optični kabel, se je že prevešalo v zaključno fazo, ko so na Dolu podizvajalci Gorenjske gradbene družbe šele postavili gradbeno obvestilno tablo in začeli tipati teren. Da prav hudih izkušenj s polaganjem cevi na barju nimajo, se je potrdilo že v prvih tednih, ko je enega od delavcev nenadoma zasulo v gradbeni jami. Možakarju menda na srečo ni bilo nič, so pa od tedaj precej previdnejši, a tudi počasnejši, kar v slabo voljo spravlja borovniško občinsko upravo. Zaradi evropskih sredstev občino preganjajo tesni roki. Ta del projekta se mora namreč končati že junija 2014. Zapleta pa se tudi pri izbiri izvajalca gradnje centralne čistilne naprave, saj je dal najcenejši ponudnik za projekt, ocenjen na 3 milijone evro-v, skoraj še enkrat višjo ponudbo. Sledi ponovitev javnega razpisa. Naj bi se pa zato že oktobra gradil predobremenilni nasip za center za ločeno zbiranje odpadkov. Damjan Debevec Kanalizacijsko omrežje se bliža čistilni napravi. Delo na Stari postaji je hitro steklo. Še 138 brezposelnih "Liko je gotof!" Stečaj borovniškega Lika Erles, 30. avgusta, je na cesto pognal 138 delavcev in delavk. Liko Vrhnika, d. d., je pred prisilno poravnavo, obeta se stečaj. Z več kot 140-letno tradicijo lesne industrije na Vrhniki in v Borovnici je konec. Liko Erles zapira svoja vrata Novica o stečaju je med 138 zaposlenih v Liku Erles v Borovnici treščila kot strela z jasnega neba. Po izjavah delavcev naj namreč nič ne bi nakazovalo takšnega scenarija. Prispevki so se menda pod budnim nadzorom Dursa redno izplačevali, naročila so bila, plače so sicer zamujale in prihajale v obrokih, a tako že dlje časa - avgusta so na primer delavci dobili 150 evrov za julijsko delo. Resda je marsikoga zaskrbelo, ko so sredi avgusta v peč na Verdu vrgli zadnje poleno, novih pa direktor Jože Hrovat ni naročil, a to je bilo v kompleksu na Verdu, od koder so ravno selili zadnje stroje z namenom centralizacije proizvodnje v Borovnici. Žalost, jeza, razočaranje in kar je še negativnih občuti - vse to je prevevalo vrste delavk in delavcev, ko so prvi septembrski teden v roke prejemali delovne knjižice, še zadnjič stopali skozi vrata tovarne, kjer so mnogi pustili najboljša leta svojega življenja, in nato na pot približno 117.000 sodržavljanov - na zavod za zaposlovanje. Direktorja Hrovata ni bilo več na spregled, "grobarske posle" je prevzel stečajni upravitelj Radovan Triplat. Manjši skupini je podaljšal delovno razmerje do konca meseca, dokler se ne zaključi in odpremi zadnja pošiljka stolov in se preselijo osnovna sredstva z Verda v Borovnico, s tem pa bodo poskrbeli za čim večjo stečajno maso, iz katere bodo poplačani upniki - dobavitelji, delavci in seveda stečajni upravitelj. Leto dni staro podjetje namreč prav dosti ni imelo, ne nazadnje je prostore v Borovnici in na Verdu najemalo od Lika Vrhnika, d. d. Uradno ■ naj bi zanje na mesec odrinilo krepkih trideset tisočakov, v realnosti je šlo za kompenzacijo za ogrevanje, vzdrževanje in varovanje prostorov, od maja letos pa menda še to ne več. ■ Čigavi so stroji? Prav posebna zgodba je tudi lastništvo strojev, ki naj bi jih Liko Erles od Lika Natur "odkupil" za približno 800.000 evrov, kar pa zdaj s sodnim postopkom izpodbija Igor Bončina, stečajni ■ upravitelj Liko Pohištva oz. HD projektov. Stroji so bili namreč lani skupaj z zalogami "prodani" Preudarni firmi (še teden pred tem v po- ■ sredni Lahovi lasti) za 3,9 milijona evrov, ki jih menda nikoli nihče ni videl. Ta firma je bila nato januarja letos preudarno izbrisana, stroji pa so . vmes priromali v last Lahovega Lika Natur. Samo ugibamo lahko, od kod direktorju Hro- Vse se je začelo s Kotnikovim parketom. (Foto: Liko Vrhnika) Delavcem je Liko Erles dolžan še skoraj dve plači (foto: ST). vatu naenkrat krepkih 800 tisočakov za nakup strojev, saj še v decembrskem poročilu o stanju Lika Vrhnika, d. d., piše, da bo Liko Erles stroje odplačeval po obrokih, nadaljnjih 60 mesecev, še posebej z ozirom na to, da tekoče poslovanje podjetja naj ne bi bilo pozitivno. Kakorkoli, lani se je na stroje usedla država in do pravnomočne odločitve sodišča so vsi posli z njimi račun brez krčmarja. Konec 140-letne tradicije na Vrhniki in v Borovnici Usoda treh Likovih hčerinskih podjetij, ki so lani pristala v "nevidnem nabiralniku" na Brav-ničarjevi ulici 11 v Ljubljani, je leto dni pozneje daleč od zapečatene, k čemur je verjetno pripomogla tudi intenzivna medijska obdelava spo- Simbolni pokop Lika Vrhnika (foto: ST) rnega početja z njimi, še bolj pa delo davčnih organov in upnikov. Liko Trade oz. t. i. Lestr-go (ki je lastnik HD projektov) v lasti srbskega brezposelnega brezdomca Daliborja Hemija od 30. avgusta ni več v "postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije", sprememba pa je doletela tudi Liko Vrata oz. t. i. RVC projekte, ki od 29. maja niso več v postopku likvidacije, temveč na zahtevo upnika Dorda Damjanica v stečajnem postopku, ki ga vodi slovenjgraški odvetnik Miran Ocepek. Izbris Lestrga je bil verjetno preprečen kot del stečajnega postopka HD projektov, ki ga je 28. decembra lani sprožilo pet upnikov, dobaviteljev Lika Pohištva. Od upnikov največ, 5,5 milijona evrov terja Gorenjska banka, sledi država z 1,23 milijona evrov, preostanek do 11 V Ohonici, kjer se je pred nekaj leti občina enostransko odrekla vodni pravici in so prebivalci zaradi oporečnih vodnih virov obtičali v limbu, gredo gradbena dela na težko pričakovanem vodovodu, ki so se začela poleti, hitro h koncu. Pri 170.000-evrskem projektu, ki se prestavlja že nekaj proračunov, a so letos k njemu vendarle dejansko pristopili (tudi zaradi polovičnega financiranja s strani države), ima taktirko v rokah Komunalno podjetje Vrhnika. Eno od večjih preglavic, še posebno znotraj vasi, so pred in med izvedbo projekta povzročala odstopanja med katastrom in stanjem v naravi, ki so se ponekod končala zgolj z novimi meritvami, spet drugod s kompenzacijami zasebnih za občinska zemljišča, nekateri primeri pa bodo epilog dočakali na sodišču. Slab kilometer ceste od železniškega podvoza do konca Ohonice so sicer po začetku del že v kratkem prekopali, položili cevi za vodo in cev za optični kabel, namestili hidrante, 16. septembra pa je voda iz Borovniškega vršaja pritekla do konca vasi. 25. septembra naj bi cesto asfaltirali, po vseh normativih, kjer bo to seveda mogoče. Ohoničani bodo dobili čisto, pitno vodo, internetno povezavo in lepo cesto, milijonov evrov terjatev, kolikor jih je priznal stečajni upravitelj Igor Bončina, pa zasedajo delavci in druga podjetja. Ker v ožetem in zavrženem podjetju Bončina ni našel niti centa od domnevne prodaje 3,9 milijona evrov vrednih "osnovnih sredstev", je sprožil sodni postopek razveljavitve posla, predmet katerega so zdaj tudi zapečateni Erlesovi stroji. Od bivših direktorjev podjetja, Iztoka Svetina, Albina Rožma-na in Štefana Borina, pa bo zaradi nevložitve stečaja oz. prisilne poravnave HD projektov terjal še 50 tisočakov odškodnine. Upniki Lika Vrhnika, d. d., se medtem še vedno niso odločili, ali gre nekoč mogočno krovno podjetje v prisilno poravnavo, čeprav je masa, iz katere bi potegnili vsaj delno poplačilo svojih terjatev, iz dneva v dan manjša in je predlagani načrt poplačila sedemmilijonskega dolga postal že povsem nerealen. Zelo verjetno lahko v kratkem pričakujemo stečaj podjetja, banka bo pobrala zemljišča, vsi preostali pa si bodo lahko razdelili drobtinice, pod pogojem, da jih bo kaj. S 140-letno tradicijo lesne industrije, ki je v zlatih časih v Borovnici in na Vrhniki dajala kruh stotinam ljudi in je svoje izdelke izvažala v desetine svetovnih držav, pa bo s tem tudi formalno nepreklicno konec. Preživela je marsikaj: naravne ujme in požare, recesije in hiperinflacijo, vojne in letalska bombardiranja ... Igorja Laha pač ne. Damjan Debevec Ob vodovodni cevi se polaga še cev za optični kabel. Borovničanom pa ne bo treba več zardevati pred domačimi in tujimi obiskovalci znamenite soteske Pekel. Damjan Debevec, foto: DD V Ohonico je sredi septembra pritekla voda iz Vršaja 30. september 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Borovnica NAŠ ČASOPIS 15 Požar je hitro zajel ostrešje. Gasilo je 61 gasilcev. Pogorela je Kranjčeva hiša V petek, 6. septembra, je malce pred polnočjo skozi okno prvega nadstropja Kranjčeve hiše, nasproti osnovne šole v Borovnici, nenadoma siknil ogenj. Gostje bližnje gostilne, ki so prvi opazili plamene, so te sicer poskušali pogasiti, a prav nesrečno - s praznimi gasilskimi aparati, ki so se nahajali v bližini, še od gasilske vaje dan pred tem. Vsi poskusi, da bi ustavili do tedaj že dodobra razdivjani požar, so bili tako neuspešni. Na kraj požara so medtem prihiteli gasilci PGD Borovnica in začeli gasiti z Zalarjeve ceste, po prihodu PGD Brezovica pri Borovnici pa še s Paplerjeve ulice. Ogenj pa se ni dal in se je kljub vsemu trudu gasilcev bliskovito razširil na celotno ostrešje ter skozi strešnike šinil proti temnemu nebu. Prav hitro je iz Logatca prihitel tudi dežurni vzdrževalec Elektra, ki je nato po navodilih vodje intervencije odklapljal glavne električne vode, ki se križajo ravno na tej hiši. Gašenju so se v kratkem pridružili še gasilci PGD Breg - Pako, PGD Verd s termoka-mero, PGD Vrhnika z avtole-stvijo ter PGD Blatna Brezovica s cisterno. Vseh gasilcev je bilo 61, prišli so z dvanajstimi vozili. Požar so ukrotili šele po delnem razkritju strehe, požarna straža pa je morala zaradi tlečega ostrešja vztrajati do dopoldneva, ko so lahko tudi izpraznili spodnjo trgovino z oblačili Stik, kamor se sicer ogenj na srečo ni razširil. O vzroku požara se še ugiba; goreti naj bi sicer začelo na lesenih stopnicah v prvem nad- V Kranjčevi hiši je bila že pred drugo svetovno vojno trgovina, iz Kranjčeve družine pa izvira tudi znani borovniški pisatelj in dramatik Jože Kranjc. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je imela borovniška mladina v stavbi klubske prostore s plesiščem, ki je bilo znano daleč naokoli. Tekst in foto Damjan Debevec Logotip predvojne Kranjčeve trgovine stropju, kamor pa se je mogoče povzpeti le prek terase ali na kak drug alpinističen način. V deloma zapuščeni stavbi so gasilci v preteklosti že dvakrat intervenirali po prijavi, da se iz nje kadi. Zadnjo besedo na to temo bodo imeli kriminalisti, svoje pa je že povedal gradbeni inšpektor, ki je odredil rušenje nevarnih delov stavbe. VRHNIKA, 4. OKTOBER, OB 19. uri Plečnikov spomenik Spomenik NOR ^ Da bi ne zgrešili "Plečnikovega spomenika spomenika". Nov smerokaz in nov smerokaz Borovniška občina si je letos že precej pred slavjem svojega praznika privoščila skromno pozornost oz. darilce v obliki dveh novih, ličnih smerokazov. Tabli z napisom v velikih belih črkah na rjavem pravokotnem ozadju, ki ju nosijo štirje valjasti drogovi kovinske barve, so strokovni delavci zapičili v zemljo ob regionalni cesti na Bregu pri Borovnici, vse nove prišleke pa vsaka iz svoje smeri opozarjata na bližnji obcestni "Plečnikov spomenik spomenik NOB". Zdaj se po vasi govori, da naj bi prihodnje leto podoben smerokaz postavili v križišču Zalarjeve ceste in Mejačeve ulice, opozarjal pa naj bi na - "steber steber viadukta". Za vsak slučaj, da ga turisti ne bi po nesreči zgrešili. Damjan Debevec Foto: DD V Borovnici so oddali tretjino stanovanj Januarja 2014 naj bi v novem naselju odprli dva oddelka vrtca. Januarja 2014 naj bi v novem naselju odprli dva oddelka vrtca. V novem naselju Ob Borovniščici, kjer je Stanovanjski sklad Republike Slovenije maja letos na prosti trg dal 186 novih najemnih stanovanj, je še vedno na voljo 119 stanovanj. Hitro so pošla dvosobna stanovanja, na voljo pa je še 28 enosobnih stanovanj (34^0 n\ za 231-278 EUR/mesec), šest trosobnih stanovanj (67-86 n\ za 408-500 EUR/mesec) in 85 štirisobnih stanovanj s kabinetom ali brez (88-105 n\ za 510-520 EUR/ mesec). Tri- in štirisobna stanovanja imajo na voljo po dva parkirna prostora, preostala pa po enega. Vsako stanovanje ima tudi svojo klet, medtem ko je v podzemni garaži skupna zaprta kolesarnica. Stanovanja niso opremljena. Največ oddanih stanovanj je v stolpičih ob Borovniščici, medtem ko bloki na notranji strani naselja bolj ali manj samevajo. Oddajanje stanovanj naj bi sicer potekalo po prednostnih kategorijah (mlade družine z enim šoloobveznim otrokom, mlade osebe, ki prvič rešujejo stanovanjsko stisko itn.), a v praksi, glede na majhen interes, lahko stanovanje dobi vsak državljan katerekoli države Evropske unije z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji, ki je pripravljen vplačati varščino v znesku šestih najemnin in s skladom skleniti najemno pogodbo za dobo petih let. Resda se širijo govorice, da naj bi najemnino - glede na splošno gospodarsko stanje in interes države, da odda vsa stanovanja - srednjeročno precej znižali, a tega pred prihodnjim letom ne gre pričakovati. Imajo pa najemniki z nizkimi življenjskimi prihodki vedno možnost, da center za socialno delo zaprosijo za subvencijo najemnine. Januarja 2014 naj bi v novem naselju odprli dva oddelka vrtca. Sklad je pravzaprav tako zelo zainteresiran za oddajo svojih stanovanj (vse za manjše stroške), da borovniški občini novega direktorja dr. Žigo Andoljška sploh ni bilo treba kaj dosti prepričevati glede najema enega od štirisobnih stanovanj za potrebe vrtca. Po minimalni adaptaciji naj bi dva nova oddelka odprli že januarja prihodnje leto. Gre za pritlično stanovanje na južni strani naselja z izhodom na občinsko zelenico, na kateri se je še v davnih časih risanja drugega OPPN-ja "Ob Borovniščici" načrtovala gradnja drugega borovniškega vrtca. Damjan Debevec, Foto: DD Peklenšček svari V zadnjem tednu avgusta je narava znova pokazala svoje na-brušene čekane. Sicer je večinoma le precej deževalo, v svojem domovanju v soteski Pekla pa je peklenšček zakuhal pravcati orkan. Orkanski veter je kot za šalo pometel z orjaškimi "sto- Peklenšček je spet zaprl vrata Pekla. letnimi" smrekami, ki zdaj proti nebu molijo svoje gole korenine. Vsaj deset dreves pa je zrušil tudi na pot skozi sotesko, kar je po hudi zimi morda še kar normalen prizor, poleti pa še zdaleč ne. Podrto drevje je še isti teden odstranila "intervencijska skupina" Turističnega društva Borovnica: Ivo Mršič, Uroš Jelovšek in spodaj podpisani. Poti v Peklu tako do nadaljnjega ostajajo prehodne. Damjan Debevec Foto: DD 16 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 30. september 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Pod stebrom delavno, na stebru nič novega Za turiste prijaznejša Borovnica Zadnjo avgustovsko soboto so zaznamovali člani borovniškega turističnega društva in drugi ljubitelji urejene Borovnice, ki so v parku pod stebrom viadukta urejali turistično infrastrukturo in njeno okolico. Letošnja druga delovna akcija omenjenega društva si je za cilj zadala prenovo informacijskega kozolčka, turističnega smerokaza in makete viadukta, obenem pa očiščenje okolice stebra, razbohotene podrasti ter številnih odpadkov. Pet ur dela pozneje je bila maketa pripravljena na zaključno fazo prenove, okrepljeni so bili temelji informativne table, les sveže prebarvan, tabla očiščena, nov zaščitni sloj je dobil tudi kozol-ček s smerokazi, pod stebrom je bila iztrebljena bujna podrast, park pa je bil očiščen smeti. "Ker je center Borovnice privlačen za turiste, smo morali poskrbeti, da bo imel privlačnejši videz. Vsem prostovoljcem se najlepše zahvaljujem za pomoč pri brušenju, barvanju, čiščenju ..." je namen poletne delovne akcije pokomentirala predsednica TD Borovnica Nadja Debevec. Seveda vse naštete izboljšave ne bi prišle tako zelo do izraza, če ne bi ravno v zadnjih mesecih domači pogodbenik g. Rahne temeljito (pre)u-redil občinskih zelenih površin in jih naredil še bolj prijetne tako za domačine kot obiskovalce našega kraja. Kar prelepo pa bi bilo, ko bi tudi občina že enkrat pristopila k sanaciji največje borovniške znamenitosti, tehniškega spomenika - stebra borovniškega viadukta. Damjan Debevec Kozolček je dobil nov temelj ... ... nato nov zaščitni premaz ... ... in nazadnje še infotablo. Za delo pod stebrom so potrebna primerna za- ščitna sredstva. Maketa se pripravlja na barvanje. Borovniški parki že dolgo niso bili tako urejeni. Končno pod svojo streho Konjeniško društvo Borovnica je bilo ustanovljeno leta 2003 in spada med manjša društva v naši občini. Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih 18 ljubiteljev konj iz Borovnice, danes pa društvo šteje 20 članov iz Borovnice in okolice. Ob žegnanju konj na štefanovo smo vsako leto iskali novo lokacijo. Prvo in drugo žegnanje sta potekali za šolo, na današnjem parkirišču, pozneje pa smo prireditev preselili na novo lokacijo, pred trgovino Tuš. Z vidika varnosti sicer ta prireditveni prostor predstavlja velik izziv, ker je blizu glavne ceste. Počasi je zorela ideja o lastnem prostoru za družabne dogodke in leta 2005 smo se odločili za gradnjo kozolca toplarja. Prvi korak do novega kozolca smo naredili še isto leto, z zbiranjem lesa in finančnih sredstev. Do leta 2009 se je nabralo dovolj materiala, da smo začeli graditi. Marca 2009 se je začel izkop gradbene jame in betoniranje temeljne plošče, že oktobra pa tudi tesarska dela. Do 12. decembra je bil kozolec postavljen in prekrit z začasno kritino, ki jo je že naslednje jutro pobelil sneg. Za dokončanje strehe nam je namreč zmanjkalo finančnih sredstev. Cela tri leta smo zbirali sredstva za kritino, medtem pa je zasilna kritina že prenehala tesniti. Pri zbiranju sredstev za kritino sta najbolj pomagala borovniški župan Andrej Ocepek in podjetje Komunalne gradnje, d. o. o., iz Grosupljega ter še številni posamezniki in člani društva. Za postavitev kozolca in pripravo lesa za ostrešje smo potrebovali 1.600 ur prostovoljnega dela, ki so ga opravili člani društva. Letos smo zbrali dovolj sredstev, da smo kupili še tradicionalno slovensko opeko - bobrovec, ki edina sodi na kozolec. Prekrivati smo ga začeli 22. avgusta in 3. septembra je bil že pod streho. Za samo streho smo porabili dodatnih 400 prostovoljnih delovnih ur. Vendar kozolec s tem še ni končan. Treba je opraviti še nekaj zahtevnih del; objekt je treba zaščititi pred vetrom in ga polepšati s slovenskimi motivi, značilnimi za kozolce toplarje, predvsem pa je treba izdelati dva stropa in gank, brez katerega pravega slovenskega kozolca ni. Verjamemo, da vas bomo lahko kmalu povabili pod naš kozolec, kjer bomo organizirali društvene prireditve. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem dobrotnikom, ki so z materialom, denarjem ali dobro voljo pomagali pri gradnji. Prav tako ne želim pozabiti na prizadevne člane društva, ki so svoj čas porabili za skupno korist. Še vedno pa v svoje vrste vabimo vse ljubitelje konj, ki bi s svojim prispevkom želeli pomagati našemu društvu, da bi čim hitreje dokončali društvene prostore. Še posebno so vabljeni rokodelci, ki imajo znanje in smisel za okrasitev kozolca, ne bomo pa se branili niti denarnih prispevkov, ki jih bomo v celoti namenili za obnovo in ohranitev kulturne dediščine tega prostora. Za KD Borovnica Ciril Cerk p v • • • -i Srečanje pri spomeniku 1. čete Šercerjevega bataljona v Kožlješkem logu Ob koncu poletja smo skupaj z Občinsko zvezo ZB za vrednote NOB Cerknica priredili tovariško srečanje članov in simpatizerjev. Prireditve so se poleg več kot 80 članov in simpatizerjev obeh društev udeležili tudi predstavniki Občinskega društva ZB za vrednote NOB Logatec, Združenja veteranov vojne za Slovenjo Vrhnika - Borovnica in Policijskega veteranskega združenja Sever, odbor Vrhnika - Logatec. niku pri Logatcu. Tov. Drašler je v nagovoru povedal, da so na tem mestu leta 1944 ubili borca NOB Jakoba Debevca. Njegova nečakinja Marjeta Suhadolc je k spomeniku položila cvetje. Župan Andrej Ocepek je na kratko opisal dogajanje in razvoj partizanskih enot na Notranjskem v letu 1942. Navzoče je pozdravil tudi predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica Nikolaj Stražišar. Kot v svojem zapisu "Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941" v prilogi Naš časopis 1981 navaja Franc Pasetta, je bilo na območju Kožljeka leta 1941 in 1942 več partizanskih taborišč. Prvo taborišče Borovniške čete je bilo med Gredo in Suhim hribom, na pol poti navzdol proti Kožlješkemu logu. Njeno drugo taborišče je bilo "Za Robom" nad izvirom Pruš-nice. Taborišče Kožlješke čete in potem Šercer-jevega bataljona je bilo v gozdu, ki se imenuje "Planinca"; ta del gozda je bil last Turšičevih (Hren) iz Brezovice. Na mestu v Kožlješkem logu, kjer je postavljeno obeležje, je leta 1942 taborila Lukova - četa Šercerjevega bataljona. Poleg navedenih pa sta bili v Vidvarjih še taborišče Pokojiškega voda iz leta 1942 ter taborišče Milanove čete. Po kratki slovesnosti smo se še dolgo zadržali v prijetnem druženju. Želeli bi, da prireditev postane tradicionalno srečanje združenj ZB za vrednote NOB notranjskega območja. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Spomenik 1. četi Šercerjevega bataljona spominja na taborjenje te čete na tem kraju leta 1942. Po letu 1991 je bil spomenik močno poškodovan. Na pobudo našega društva ga je v preteklem letu obnovila Občinska zveza ZB za vrednote NOB Cerknica, saj je lokacija spomenika na njihovem območju. S kratko recitacijo je prireditev začel Matjaž Ocepek, nato pa sta oba predsednika s kratkim nagovorom pozdravila navzoče. Tov. Mlinar se v nagovoru ni mogel izogniti omembi podobnega poškodovanja spomenika na Židov- 30. september 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 Obiskali smo Franca Lebna Na sončen julijski dan je del članov društva HUD Karel Barjanski v domu starejših občanov na Vrhniki s posebnim namenom obiskal našega sovaščana Franca Lebna. Ure smo mu krajšali tudi že kdaj prej in še jih bomo, a na ta dan smo mu podarili sliko Jožeta Stražišarja, člana naše likovne sekcije. Ta je zanj naslikal brunarico nad petim slapom, ki jo je gospod Franc s prijatelji zgradil pred več kot pol stoletja. Franc Leben je kljub svojim visokim letom še vedno živa enciklopedija borovniške zgodovine. Marsikaj že vemo o njej, a smo tudi med tem obiskom izvedeli veliko zanimivosti iz preteklosti, razglabljali pa smo tudi o sedanjosti. Za HUD Karel Barjanski: Jože Zorman, Foto: Bojan Čebela Vabilo na likovni tečaj Humanistično-umetniško društvo Karel Barjanski vas vabi, da se udeležite tečaja Likovna artikula-cija risbe. Tečaj bo potekal od oktobra do maja, in sicer enkrat na teden po šest šolskih ur. Cena tečaja je 25 EUR na mesec. Prijavite se čim prej, najpozneje 4. oktobra oziroma do zapolnitve skupine (največ osem tečajnikov). Na tečaju lahko sodelujete vsi, ki želite izpopolniti svoje znanje iz risanja tihožitij in tudi anatomije človeškega telesa. Prav tako ste na tečaj vabljeni poznavalci s kakršnimkoli predznanjem in vsi, ki se s to dejavnostjo ljubiteljsko ukvarjate oziroma se nameravate ukvarjati. Na tečaju se bomo seznanili z osnovnimi pristopi risanja ali jih bomo le ponovili. Vsa predavanja bodo podkrepljena s strokovnimi uvodnimi in tudi posameznimi pristopi. V sklopu tečaja si bomo v galerijah ogledali določena dela, ki nam bodo v oporo pri našem ustvarjanju. Seznanili se bomo z različnimi žanri, ki jih bomo pozneje upodobili na papirju. Vsekakor bo tečaj zajemal tudi korekture, ki so nujno potrebne za izvedbo študij, krokijev in tudi končnih izdelkov. Predvidene so skupinske razstave del, ki jih bodo tečajniki med letom izdelali doma ali v sklopu tečaja. Ves potreben material bodo udeleženci dobili na tečaju, prav tako so v ceno všteti ogledi galerij. Ob koncu bodo tečajniki dobili potrdilo. Prijavite se lahko pri predsedniku društva HUD Karel Barjanski Jožetu Zormanu (tel.: 041 548 926, elektronski naslov: leples@siol.net). Foto: Jože Pristavec V goste prihaja Ana Balantič V nedeljo, 27. oktobra 2013, bo ob 16. uri v galeriji Barje na Rimski cesti literarni popoldan s pisateljico in pesnico Ano Balantič, ki prihaja iz Idrije. Naše druženje bo poimenovano po naslovu njene zadnje knjige Odrezana sreča. Resnejše literarno ustvarjanje je začela kot pesnica leta 2000. Že od začetka se je udeleževala natečajev ter objavljala v različnih zbornikih in revijah. Dobila je vrsto nagrad in priznanj, izostale pa niso niti pozitivne ocene že uveljavljenih literatov. Od leta 2010 se posveča tudi pisanju proze. Poznamo jo po delih Jesenski brst, Modra srebrnina, Globina praznine, Slana vitica življenja, Moja poletja, Odrezana sreča, skoraj desetletje je članica logaškega literarnega društva Zeleni oblaki in od leta 2008 tudi idrijskega Literarnega društva Ris. Piše za Idrijske novice in Primorske novice, obiskuje literarne kolonije in poletne literarne šole. V svoji zadnji knjigi Odrezana sreča, ki jo je izdala letos, v zgodbe poveže pripovedovanja domačinov, ob tem pa ne pozabi omeniti tudi starih, večinoma že pozabljenih idrijskih izrazov. Knjiga ima zato še posebno zgodovinsko in etnološko vrednost. HUD Karel Barjanski Pravljični zaklad pod zabočevsko cerkvijo Borovniška pisateljica Marjeta Debevec se s svojo novo knjižico, ki je luč sveta ugledala sredi septembra, podaja v svet prepovedane ljubezni med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško. Zgodba poteka v idilični vasici Zabočevo, kjer naj bi se skrival tudi starodavni zaklad pravljičnih razsežnosti. A preden nabrusite krampe in lopate, potegnete na plano detektorje kovin in se lotite okolice cerkvice v Zabočevu, vedite, da se skrivnostni zaklad po mnenju naše pisateljice Marjete skriva drugod, povsem Marjeta Debevec, avtorica knjižice Zaklad na Borovi ravnici (foto: DD) na očeh: "Gre za skrivnost, ali so tu svoj-čas bivali kartuzijani in od tod nadzorovali gradnjo bistriške kartuzije. Vinogradniške police, ki so ostale med Niževcem in Za-bočevom, so eden od njihovih najvidnejših ostankov, kar pomeni, da je bila prisotnost kartuzijanske dejavnosti v teh koncih močna. Potem je tu še starodavna cerkev sv. Janeza Krstnika. Zapustili so nam bogato kulturno dediščino." Knjižico z naslovom Zaklad na Borovi ravnici je izdalo in založilo Kulturno društvo Borovnica, javnosti pa jo je predstavilo 15. septembra s kratko gledališko igro. Novela nas nagovori z zgodovinskimi zrni resnice o bistriških kartuzijanih, skrbno ovitimi v mladinsko pustolovsko zgodbo, v kateri se trie najstniki ob skrivnostni najdbi v obzidju zabočevske cerkve naenkrat znajdejo v tragični ljubezenski povesti o Frideriku Celjskem in Veroniki Deseniški. "Friderik je pred besom svojega očeta, celjskega grofa Hermana II., v Benetkah iskal zavetje zase in za svojo ženo. Benečani so ga zavrnili, ker je bil Herman podpornik oglejskega patriarha, tedaj še pod oblastjo Benetk. Ostal je praznih rok. Medtem naj bi se Veronika skrivala v kartuziji Jurklošter. Vemo še, da sta leta 1426 bistriški kartuziji darovala mašni plašč, nekaj denarja in kelih. Tako da so se poznali. Od tu naprej pa je podlaga zgodbi moja domišljija. Ker so Friderika v Benetkah zavrnili in ker je šlo tu za silno ljubezen, Zabočevo pa tudi pod kartuzijo Bistra, sem si zamislila, da mu je morda eden od prijateljev kartuzijanov pripravil posest v Zabočevu, kjer bi se par lahko skril pred jezo Hermana II. Kdo na svetu je pa v 14. stoletju vedel za neko Zabočevo? In tu ju tedaj, vsaj jaz sem prepričana, zagotovo ne bi našli. No, v moji zgodbi trie najstniki med košnjo v obzidju cerkve odkrijejo skrinjico, ki odpre vrata duhovom starega sveta in pomeša preteklo s sedanjim. Friderik spozna, da mu Veronika ni zamerila, ker je ni pravi čas rešil - bila je umorjena, medtem ko je on iskal pomoč ... Preostalo Utrinek s predstavitve knjižice (foto: IT) je treba pa prebrati," skrivnostno zaključuje Marjeta Debevec. Kako se zgodba konča, kaj je res o zabočevskem zakladu in kaj ne, boste morali ugotoviti sami - z nakupom najnovejše knjižne pridobitve naše doline, ki se prodaja v Trgovini Kocka za borih 5 evrov. Damjan Debevec Zahvala V imenu Kulturnega društva Borovnica se zahvaljujem: - nastopajočim za lepo predstavitev pod vodstvom scenaristke in režiserke prireditve, ki jo je nadgradila in oplemenitila odlično izbrana glasba glasbenikov; - oblikovalki knjižice (postavitev, naslovnica) in lektorici, ki sta pripomogli k ustvarjanju čara novele Marjete Debevec, da je zaživela - v nas. Spoštovani, hvala, ker ste imeli pogum in ste si v nedeljo, 15. septembra, popoldne vzeli čas ter ga preživeli v naši družbi. Hvala vsem in vsakemu posebej. Milena Škulj Čebelar na strehi? Ne, gasilec preganja sršene. Ugnali so sršene Prostovoljnim gasilcem dela prav nikdar ne zmanjka. Kadar po strehah ne preganjajo rdečega petelina in premoženja občanov ne rešujejo pred hudournimi potoki, pa iz okolice človekovega domovanja preganjajo nevarno nadlogo druge vrste, sršene. Zmagovalce evolucije med insekti, ki že v manjši skupini lahko napadejo tako močno, da odraslega človeka zlahka pošljejo na urgentni blok kliničnega centra (ali še malo dlje), so izkušeni gasilci PGD Brezovica pri Borovnici avgusta preganjali iz hiše v Zabočevem. Sršeni so si namreč gnezdo napletli v opuščeni cevi dimnika, ki je že nekaj časa služila za zračenje. Iz svojega prijetnega domovanja pa so nato nepovabljeni hodili h gospodinji v kuhinjo "na jutranjo kavico". Naši gasilci so se zato - v nekakšnem križancu opreme čebelarja in dimnikarja - povzpeli na streho in nemile goste najprej izdatno zaprašili s pesticidi, nazadnje pa gnezdo poslali v klet z dimnikarsko kroglo. Prihodnje jutro sršenov menda ni bilo več na kavico. Tako je uspešno minila še ena od tovrstnih intervencij, ki jih skozi leto menda sploh ni malo, naša gasilska društva pa jih izvajajo na lastno odgovornost, saj jim vrli zakonodajalci zanje niso zagotovili kritja v zakonih. Pogumnim fantom zato na tem mestu še enkrat namenjamo veliko pohvalo za njihovo požrtvovalno človekoljubno delo. Damjan Debevec Skupinska fotografija veterank s pokalom in mentorjem Vili-jem Mevcem V PGD Borovnica se veliko dogaja Prvo septembrsko nedeljo je v Bohinjski Bistrici potekalo tekmovanje veteranov in veterank. Udeležili sta se ga kar dve ekipi PGD Borovnica - ekipa veteranov, ki se takšnih tekmovanj redno udeležuje, prvič pa je odšla tekmovat tudi nova ekipa veterank. Veterani so se v močni konkurenci uvrstili na odlično 5. mesto, veteranke pa so se s svojega prvega tekmovanja vrnile kar s pokalom, dosegle so namreč 2. mesto! To jim je dalo še več zagona za prihodnje tekme, trenutno se namreč obe ekipi pod budnim očesom mentorja Vilija vestno pripravljata na tekmovanja v jesenskem delu. Borovniške ekipe pa se lahko odslej na tekmovanja pripeljejo v novem, sodobnem in lepem moštvenem vozilu, ki smo ga prevzeli na letošnjem Dnevu borovnic. Ob tem se želimo člani PGD Borovnica še enkrat zahvaliti vsem, ki ste si prišli ogledat naš program in ste kupili gasilske srečke. Hvala, ker nas podpirate! Oktobra se bodo sicer spet začele vaje za mlade gasilce, na katerih izvajamo gasilske veščine in ponavljamo gasilsko tematiko. Oktober je mesec požarne varnosti, ki je letos še posebej namenjen ozaveščanju ljudi o ravnanju z gasilniki, čemur bomo v PGD Borovnica tudi pri vzgoji mladih namenili posebno pozornost. Vse mlade, ki vas gasilstvo veseli, vabimo, da se nam pridružite. Za več informaci nam lahko pišete na e-naslov pgdborovnica@gmail.com ali pokličete poveljnika Jaka Mihevca na 031 818 470. Za PGD Borovnica Saša Mevec 18 NAŠ ČASOPIS 30. september 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si S kolesom po borovniški okolici Kolesarjenje je, kot kaže, med Slovenci eden od rekreacijskih hitov, pri čemer Borovničani nismo nikakršna izjema. Naj torej temu ob rob nanizam nekaj idej za enodnevno (ali krajšo) kolesarsko turo v slikovito okolico Borovnice. Meniševska kolesarska pot Kolesarska pot po Menišiji je krožna, dolga okrog dvajset kilometrov, z višinsko razliko 200 metrov. Začne se v Begunjah pri Cerknici z nekdanjo taborsko cerkvico sv. Jerneja, kjer zavijemo z regionalne na občinsko cesto proti Bezuljaku. Tu je zanimiva cerkev Marijinega vnebovzetja. Po asfaltni cesti nadaljujemo pot skozi čudovito vasico Dobec, kjer se v bližini nahaja cerkev sv. Lenarta z zdravilnim vodnjakom ter naravoslovna učna pot, in se po približno štirih kilometrih skozi Kožljek (tu kraljuje cerkev sv. Ane) spustimo po makadamskem cestišču v gozdnati Kožlješki graben. Tu se srečamo s potokom Otavščico, ki po nekaj kilometrih preide v čudovite slapove v Peklu pri Borovnici. Po krajšem vzponu nas pot pripelje iz Kožlješkega grabna do Padeža. Sledi spust proti Begunjam, kjer se krog sklene. Ob poti se srečujemo z neokrnjeno naravo notranjskih gozdov, staro podeželsko arhitekturo in številnimi sakralnimi objekti. Pot je dobro označena s kvadratnimi tabli- Meniševci za svoje oznake lepo skrbijo, Borovničani pač ne. TD Menišija drugo nedeljo v juniju organizirano kolesari po me-niševski kolesarski poti. cami modre barve. Žejni ali lačni kolesarji bodo "prvo pomoč" našli v gostilni v Begunjah, na turistični kmetiji na Kožljeku ali z manjšim ovinkom pri brunarici na Pokojišču. Borovniška kolesarska pot Kolesarska pot z izhodiščem na železniški postaji v Borovnici je krožna, dolga okrog 20 kilometrov, z višinsko razliko 430 metrov. Iz Borovnice se mimo zadnjega stebra borovniškega viadukta podamo po asfaltni cesti ob Borovniščici proti južnemu koncu doline, kjer si lahko ogledamo cerkev sv. Janeza Krstni-ka v Zabočevu z znamenito fresko sv. Krištofa, nakar se mimo Brezovice, čez Kopitov grič in Strmec po makadamski cesti povzpnemo na planoto Menišija. V Kožlješkem grabnu pridemo na meniševsko kolesarsko pot, od katere se ločimo pri Padežu, kjer smo znova na asfaltni podlagi. Na poti do Pokojišča si lahko ogledamo spomenik ognjenemu krstu Šercerjeve brigade, nad planoto se pne cerkev sv. Štefana, nas pa pod vasjo čaka dolg spust proti Borovnici. Popotovanje zaključimo v starem vaškem jedru Borovnice pred cerkvijo sv. Marjete. Pot, kije prav tako bogata z različnimi znamenitostmi, je deloma označena z rdečimi smernimi tablicami. Lačni in žejni se lahko okrepčajo v gostilni ali bifeju v Borovnici ter v brunarici na Pokojišču. Žepni vozni red vlakov vam bo prišel prav. Po barjanskih kolesarskih poteh Obstaja pa še tretja možnost za kolesarski izlet, ki jo je letos enkrat že preizkusilo društvo Rekreatur v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje. Izlet so poimenovali Varuh zakladov, začel pa se je na Dvornem trgu v Ljubljani, kjer so se udeleženci s kolesi vkrcali na ladjico. Po izkrcanju na Livadi so jo ubrali po Poti spominov in tovarištva vse do Malega grabna na Viču, kjer so zavili proti poplavnemu gozdu. Od tod do osamel-ca v Vnanjih Goricah so se peljali mimo barjanskih travnikov, njiv in mejic, nato po asfaltni cesti skozi Notranje Gorice, Podpeč in Preserje, dokler se niso znova znašli v objemu barjanske ravnice. Tu so si ogledali Goriški mah in se skozi Pako povzpeli na panoramsko traso stare proge, ki so jo zapustili šele v Borovnici. Glavni prometnici so se izognili po poljskih poteh čez borovniški Mah vse do gradu Bistra. Sledila je še vrnitev proti Borovnici, kjer so svoje konjičke vkrcali na vlak za Ljubljano. Pot je dolga približno 35 kilometrov in žal ni posebej označena, zato kolesarjem priporočam zemljevid Krajinskega parka Ljubljansko barje. Je pa zato na poti več točk kolesarske "prve pomoči". Damjan Debevec Foto: DD r ill ^ ( HHppp Jubilejni 10. oratorij v Borovnici Poletje je predvsem za otroke čas brezskrbnih dni, saj imajo vse do septembra počitnice. Kako si zapolnijo čas dvomesečnih počitnic, je odvisno od interesa otrok pa tudi staršev. Tako se marsikdo od počitnikarjev udeleži tudi oratorija, ki ga v Slovenji organizira čedalje več župnij. Njegova zgodovina sega v čas sv. Janeza Boska, ki je živel idejo preventivnega vzgojnega sistema. Tako pa je bilo letos tudi v naši župniji. Letošnji oratorij v Borovnici je bil nekaj prav posebnega - bil je že jubilejni, deseti, nanj pa se je prijavilo rekordno število otrok - skoraj 80. Animatorji smo se na enotedenski dogodek začeli pripravljati že spomladi, ko smo v roke dobili gradiva, ki jih pripravljajo sa-lezijanci s pomočniki. Kaj pravzaprav je oratorij in kakšno vlogo opravlja animator, najbolje pove opis s spletne strani Oratorj.net: oratorij kot vzgojno okolje ima štiri značilnosti, to so dom, šola, župnija in dvorišče; oratorijski animator pa svojo vzgojno držo živi na način asistence, njegov vzgojni odnos vključuje razumnost, vernost in ljubeznivost. In vse to smo imeli animatorji pred očmi, ko smo se pripravljali na ta pomemben dogodek za našo župnijo. V sodelovanju z gospodom župnikom Janezom Šilarjem je 22 animatorjev pod budnim očesom naše voditeljice Sare Štempelj pripravilo teden, ki še dolgo ne bo šel v pozabo. Vodilo oratorija je, da na privlačen način navdušuje za vrednote, veselo krščansko življenje, ustvarjalnost in poštenost v družbi. Nepogrešljive vsebine so molitev, petje, delavnice, igre in kateheze, v katerih se otrokom približa življenje po evangeliju. Letos smo se družili pod naslovom "Bog je z nami, nismo sami", katerega osrednje sporočilo je bilo zajeto iz knjige Cliva Staplesa Lewisa Zgodbe iz Narnije: Potovanje Jutranje zarje. Tako smo otrokom lahko približali nauk, da se moramo v letu vere na valovih življenja še posebej zavedati, da nas vodi Božja roka. Pa naj spregovorijo fotografije. 30. september 2013 elektronski naslov: obcina@borovnka.si Občina Borovnica TEK BARJE 2013, sobota, 12. oktober 2013 športno rekreativna prireditev v objemu narave, za vse generacije, s pričetkom ob 10. uri (prvi tek) v kraju Bistra, za Gostilno Bistra proga_dolžina prijave čas starta kategorija_leta_|etnik A 500m ct B 1000m 2000m ^ •----- 5:00-9:30 10:00 K1 cicibani/ke do 8 let 2005 in mlajši 5:00-9:45 10:15 5:00-10:00 10:30 K2 ml.deklice ml.dečki K3 deklice dečki i do 11 let 2004-2002 12 do15 let 2001-1998 K4 ženske/moški A, 16do 30 let, 1997-1983 5320m; 8:00-10:30 11:00 K5ženske/moški B, 31 do50 let, 1982-1963 K6 ženske/moški C, 51 let in več, 1962 in prej : K7 ženske/moški A, 16do30let, 1997-1983 850°m ;8:00-10:30 11:00 K8ženske/moški B, 31 do50 let, 1982-1963 S K9ženske/moški C, 51 let in več, 1962inprej organizator: TVD Partizan Borovnica prijavnina 2€ za otroke (do 15 let) in 10€ za ostale, v prijavnino za odrasle je všteta malica, prosimo za prijave na: WWW.tekbarje.Si po koncu posameznega teka imajo udeleženci 30 minut časa za morebitne pritožbe na rezultate, razglasitev rezultatovje predvidena ob cca. 13. uri NAS ČASOPIS 19 JESENSKE POČITNICE V ZNAMENJU FLOORBALLA Kdaj? 28. - 30.10.2013 Kje? Telovadnica OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Paplerjeva 15 1353 Borovnica Kdo? Osnovnošolci predznanje ni potrebno Cena? Brezplačno! Prispevek bo le, če bo otrok naročil malico. (cca. 5€) Prijave zbiramo do 21.10.2013 na spletni naslov info.fbcborovnica@gmail.com Podatki: ime in priimek, naslov, starost, razred, kontakt staršev Kulturno društvo Borovnica Ženski pevski zbor BARJANKE Vabimo na letni koncert v soboto, 19. oktobra 2013, ob 19. uri v Osnovni šoli Borovnica. Program bodo popestrili gostje. Pridite, ne bo vam žal. V Borovnici še vedno klekljamo ob četrtkih Uvodna klekljarska urica v novi sezoni bo v četrtek, 3. oktobra 2013, ob 18. uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica (vhod s parkirišča za šolo). Vabljene vse aktivne članice, še posebej pa vabim vse, ki bi se nam želeli pridružiti na novo. Na četrtkovih srečanjih se bomo učili in obnavljali znanja te lepe slovenske obrti in tako kakovostno preživljali svoj prosti čas. Za KD Borovnica, klekljarsko sekcijo Punkeljc Liljana Kogovšek (tel. 041 588 696) FBC BOROVNICA VABI NA FLOORBALL TERMINI TRENINGOV 2013/2014 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA U9 (P. Drašler) 15:00 - 16:30 OŠ BOROVNICA U11 (T. Bizjak) 15:00 - 16:30 OŠ BOROVNICA U15 DEKLETA (P. Drašler) 16:30 - 18:00 OŠ BOROVNICA U11 (T. Bizjak) 15:00 - 16:30 OŠ BOROVNICA U19 FANTJE (A. Pristavec) 10:00 - 12:00 OŠ BOROVNICA U19 DEKLETA (B. Gabrovšek) 18:00 - 19:30 OŠ BOROVNICA U15 DEKLETA (P. Drašler) 18:00 - 19:30 OŠ BOROVNICA U15 FANTJE (A. Pristavec) 18:00 - 19:30 OŠ BOROVNICA U9 (P. Drašler) 17:00 - 18:30 TVD PARTIZAN U15 FANTJE (A. Pristavec) 19:30 - 21:00 OŠ BOROVNICA ČLANICE (B. Bajec) 19:00 - 20:30 VRHNIKA ČLANI A (A. Kržič) 19:30 - 21:00 OŠ BOROVNICA ČLANICE (B. Bajec) 19:30 - 21:00 OŠ BOROVNICA BOROVNIŠKA LIGA (D. Matijasevic) 18:00 - 23:00 OŠ BOROVNICA ČLANI A + B (A. Kržič) 21:00 - 22:30 OŠ BOROVNICA ČLANI A + B (A. Kržič) 20:30 - 23:00 VRHNIKA *U9 pomeni otroci do 9. leta starosti; podobno za ostale sekcije Urnik je informativen, v kolikor pride do sprememb, bodo objavljene na naši spletni strani www.fbc-borovnica.net. Za vse dodatne informacije se obrnite na info.fbcborovnica@gmail.com V slovo Stanki in Cirilu Molek Spoštovana pokojna! "Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas - tudi ljudje, ki jih imamo radi." (M. Klevišar) Ljudje prihajamo, obstanemo, v bistvu pa smo vedno v odhajanju. Kam? V večnost, ki nima ne začetka ne konca, v neznano - absurden pojem, v skrivnost, kamor si vsi sledimo v nam nepoznanem in nerazumljivem vrstnem redu. Smrt je pač kljub svoji neizprosnosti sestavni del našega življenja. V življenju pa niso dnevi, ki so minuli, temveč dnevi, ki smo jih zapolnili. Danes, ko se poslavljamo od zakoncev Stanke in Cirila Molek, imamo tisti, ki smo ju poznali, v mislih njuno življenjsko pot od samega otroštva na Faškari-ji do skupnega odhoda. Pokojnega Cirila je vihra 2. svetovne vojne krepko prizadela. Izhajal je iz delavsko-proletarske družine, ki je bila takrat, kot mnoge na Bregu, zaznamovana kot rdeča in preveč, celo nevarno zavedna slovenska družina. Molkova družina ima velike zasluge v odporu proti okupatorju. Tudi Ciril je doživel usodo prebivalcev Brega in Pakega, ko sta bili 5. avgusta 1942 obe vasi popolnoma izseljeni, vaščani izgnani - internirani. Oče je bil v partizanih, mama v italijanskem zaporu. Cirila, brata in še veliko sovaščanov so internirali v Treviso. Tam je Ciril ostal do kapitulacije Italije. Bil je priznan krojaški mojster, natančen in pošten, pošten do sebe, strank in družbe. Miren in preudaren v svojih odločitvah, ki so temeljile na njegovem življenjskem nazoru in izkušnjah. Spoštovan je bil med sosedi, krajani in člani Društva ZB za vrednote NOB, kjer je bil prizadeven in dobrodošel član. "Živeti-umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posejan. Glej drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen." (Oton Župančič) Draga Stanka in Ciril. Kruta bolezen vama je močno otežila zadnje leto življenja. Mirno sta to prenašala, seveda ob veliki pomoči otrok in ožjih sorodnikov. Tiho sta odšla, odšla skupaj, kot sta bila skupaj dolgih 52 let, z roko v roki v slabem in dobrem. Hvala vama za vajin prispevek in za čas, ki smo ga preživeli skupaj. "Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ..." (J. Medvešek) "Najboljših in najlepših stvari na svetu ne moremo videti ne otipati . ampak jih čutimo v srcu." Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica V spomin Sašu Kuzmi (18. 2. 1971-14. 8. 2013) Včasih ti beseda ne gre z jezika, glas se ti zatrese, roka obnemi in iz oči ti kane solza. Iščeš tiste prave besede. Ni jih. Iščeš jih pri pesnikih in v drugih knjigah. Preprosto jih ni. Bolečina je prevelika, žalost pregloboka. Pred dobrimi 42 leti si prijokal na svet v veselje staršem, ki sta pridno in skrbno gradila dom za vašo srečo. Sama sem te spoznala deset let pozneje, ko sem postala tvoja soseda. Naslednja štiri leta sva se videvala vsak dan, saj sem ti v hiši učenosti vlivala znanje. Bil si prijazen, miren fant, lepih, iskrivih oči in rahlo skodranih las. Nikomur nisi storil nič žalega. Mladostniška leta so ti hitro minila in že si si ustvaril družino in začel graditi dom. Tvoja življenjska barka ni plula prav mirno po mogočnem oceanu, mnogo je bilo viharjev, ki si jih uspešno premagoval. Najhujša izkušnja je bilo prav gotovo slovo od hčerke Katarine, ob kateri si našel svoj zadnji dom. Tudi ta trpka izkušnja te ni zlomila, zakopal si se v delo in optimistično zrl v prihodnost. Imel pa si občutek tudi za sočloveka, vedno si znal priskočiti na pomoč. Pa tudi poveseliti si se znal. Tako je bilo tudi tistega zadnjega dne. Dolgo v večer smo posedali na klopci in kramljali. Pozno smo legli k počitku. V mrzlo in deževno jutro nas je iz spanja zdramil glas sirene. Že spet nekaj hudega, smo si mislili. Na tebe nihče niti v sanjah ni pomislil. Slaba novica se je kmalu razširila, kruta usoda te je strgala od nas. Nemo smo strmeli v neznano, jok se je združil z debelimi deževnimi kapljami. In že je izginilo vozilo, ki te je odpeljalo na zadnjo pot. Zvezda. Gledaš jo. Večno. Tedaj se utrne. (Marko Pavček) Tvoja se je mnogo prezgodaj. Metka Pristavec Repar 20 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 30. september 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občinske novice • Občinske novice < • Certifikat Zlati kamen podeljen Občini Horjul Občini Horjul je bil podeljen »Certifikat Zlati kamen«, ki ga prejme občina, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, ki jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Izhodišče za podelitev certifikata so konkretni in merljivi podatki, združeni v Indeks ISSO 2013. ISSO je sestavljen iz 43 kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov o občini. Meri doseženo stopnjo razvitosti občine. Spremlja demografska gibanja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini. • V oktobru organiziran odvoz kosovnih odpadkov V oktobru bo organiziran odvoz kosovnih odpadkov električne in elektronske opreme ter gum. Zbiranje odpadkov bo možno v ponedeljek, 28. oktobra, od 9. do 21. ure pri Športnem parku Horjul. Več o odvozu odpadkov in kaj spada mednje pa v posebnem obvestilu o odvozu. • Nova cena za vodo Pred časom smo vas že seznanili, da nova državna Uredba o oskrbi s pitno vodo in Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja predpisuje, kako se oblikuje cena oskrbe s pitno vodo. Cena pitne vode mora biti tako sestavljena iz omrežnine (tisti del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture - stroške amortizacije, stroške obnove in vzdrževanja...) in vodarine (tisti del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo - stroške materiala, stroške dela..). Pri naslednjih položnicah za vodo bo cena že sestavljena po državni uredbi, ki jo na zadnji seji potrdil tudi občinski svet. Vodarina bo znašala 0,32 €/m3, omrežnina pa je odvisna od dimenzije vodomera, kar je prikazano v spodnji tabeli. Enota mere Cena€ (100%) Premer vodomera faktor Na mesec (DN ' ■. r '.■: .r 'r * gim lepljivoprstim z istega konca pa se je pošteno delo tako zelo zagabilo, da signalizacije za »delo na cesti« še ponoči ne morejo gledati. V temo je poniknila z njimi vred. Med tatiči pa so tudi takšni, ki verjamejo, da se bo prah okrog njihovih nečednih dejanj prej polegel, če si bodo pomagali z odsesovalno napravo. V Stranski vasi so nato izsledili eno, ki se ni preveč upirala in se je prilegala roparskemu prtljažniku, v katerem so jo domnevno odpeljali nekam, kjer se precej praši. Zasebna lastnina pred nepridipravi ni bila varna niti za zaklenjenimi vrati. V Zaklancu so vlomili v kar dve hiši, da so v eni našli, kar so iskali - več kosov zlatnine za svojo vedno prazno malho. Taisti ali vsaj njihovi stanovski kolegi so se s tujo zlatnino kinčali tudi v hiši v Gabrju. Manj uspeha pa je imela posebna skupina ne posebno uspešnih vlomilcev, ki so se trudili vstopiti v zaklenjeno hišo v Šentjoštu nad Horjulom, potem pa se iz same togote ob neuspehu znesli nad nič hudega slutečim telefonskim kablom, ki je le opravljal svoje delo in se brigal zase. Vse naštete še iščejo, pravočasen klic vestne občanke iz Dobrove pa je že zapečatil zločinsko kariero vlomilske skupine treh romunskih državljanov, ki so se očitno mislili z dvajset tisočakov vrednim čolnom njenega soseda podati v obratni smeri, kot so k nam priveslali Jazonovi argonavti. Nesojene pomorščake so zgrabili možje postave in jih varno pospremili na sodišče v nadaljnji postopek. Hja, ga ni alarma čez dobrega soseda! Policiste so ta mesec obvestili tudi o najdbi dveh ukradenih registrskih tablic, ki so jih nato posredovali na upravno enoto. Zaradi kršitev javnega reda in miru so morali možje v modrem posredovati kar petkrat. V Stranski vasi so mirili razgrete strasti med sosedoma, pri čemer so enemu od kršiteljev v roke stisnili plačilni nalog. Zaradi nasprotujočih si izjav vpletenih v podobni dogodek v Polhovem Foto: IT zivno lotili preventivnega dela v okolici osnovnih šol, vrtcev in šolskih poti. Poostren nadzor prometa je žal že hitro ponudil nič kaj blestečo sliko, saj so morali udeležencem izreči več opozoril, nekaterim pa je do živega prišla šele konkretna globa. V največ primerih kršitev imajo vozniki še vedno pretežko nogo, nekateri pomena varnosti (zase in za otroke) v cestnem prometu ne znajo povezati z uporabo varnostnega pasu in otroških sedežev, spet drugi strah pred volanom in brisalci preganjajo s kozarčkom ruj-nega ali kratkega, nemalo pa jih ima toliko za povedati, da mobilni telefon še med vožnjo ne morejo pustiti pri miru. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Malce več dela so imeli tokrat policisti Policijske postaje Ljubljana Vič, ki so v občinah Horjul in Dobrova - Polhov Gradec zabeležili devet kaznivih dejanj. V Podsmreki se je nek dolgoprstnež sukal okrog osebnega vozila in skušal na vsak način zlesti vanj. Nazadnje je le obupal in se verjetno lotil pametnejšega dela, npr. štetja korakov. Spet dru- Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, kmetijami Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je urejen v III. poglavju Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 71/11-ZKZ-UPB2, in 58/12 - ZKZ-D). Pri gozdovih se upošteva tudi Zakon o gozdovih (ZG, Uradni list RS, št. 30/93,13/98 - odl. US, 56/99 - ZON, 67/02,110/02 - ZGO-1,112/06 - odl US, 115/06, 110/07,8/10 - ZSKT-B, 106/10 in 63/13). Za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami po tem zakonu šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa zakon. Pravni posel odobri upravna enota oz. v posameznih primerih izda potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Foto: AP Gradcu pa so tam le sestavili uradni zaznamek o neuvedbi postopka. Epiloga zaenkrat nista dobila niti domnevni spor med možem in ženo v Podolnici, niti incident med očetom in sinom v Horjulu, saj policisti še zbirajo obvestila. Je pa zato plačilni nalog zaradi kršitve Javnega reda in miru »kasiral« sin, ki je prav glasno prišel navzkriž s svojim očetom v Osredku pri Polhovem Gradcu. Precej mirneje pa se je iztekel nesporazum glede delitve zemljišč, kjer so občane policisti napotili na zasebno tožbo. Med drugim je prišlo v Brezjah do prometne nesreče, kjer jo je povzročitelj prav »junaško« pobrisal s kraja dogodka. »Junaka« še iščejo. Izven Korene nad Horjulom pa je prišlo do prav tragičnega dogodka, ko je za sedaj še neznano osebno vozilo v ovinku z lučmi zaslepilo po klancu navzdol vozečega kolesarja, zaradi česar je ta zapeljal s ceste, s kolesom zadel ob večji kamen in nato treščil ob skalnato steno. Zaradi hudih telesnih poškodb so ga z reševalnim vozilom odpeljali na Urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani. Ceste ta poletni mesec niso bile nič kaj prijazne niti do gozdnega živj, kar nam priča nesreča s povoženjem divjadi v Šujici. Zbral in uredil: Damjan Debevec 1. Odobritev pravnega posla ni potrebna: ZKZ taksativno določa primere, ko odobritev pravnega posla ni potrebna, v teh primerih upravna enota izda potrdilo. Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetje: - v okviru kmetjskih prostorsko ureditvenih operacj; - med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom ZKZ; - med solastnikoma, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh solastnikov; - na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju; - na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom ZKZ; - če gre za kmetijsko zemljišče ali gozd, na katerem stoji objekt (stavbišče in funkcionalno zemljišče), zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom in s predpisi o graditvi objektov. 2. Darilna pogodba Predpisan je krog upravičencev, s katerimi lahko lastnik sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, in sicer z: - zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem, otroki oz. posvojenci, starši oz. posvojitelji, brati/sestrami, nečaki/nečakinjami in vnuki/ vnukinjami; - zetom, snaho oz. zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetje; - nosilcem kmetje, ki je nosilec kmetje v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetje, če od prevzema kmetje ni minilo več kot pet let; - lokalno skupnostjo ali državo. Predmet prodaje po tem zakonu in pogodbe s prevzemnikom kmetje (3. alinea zg.) je lahko le cel lastninski ali solastninski delež kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetje. 3. Postopek odobritve pravnega posla V vseh preostalih primerih se vodi upravni postopek odobritve pravnega posla. ZKZ predpisuje, da se pravni posel za pridobitev lastninske pravice na kmetjskih zemljiščih, gozdovih ali kmetijah ne odobri: - če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ (glede zaščitene kmetje); - če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom; - če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev (predkupna pravica po ZKZ oz. ZG); - če bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo. Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Pridobitelj nepremičnin (kupec, obdarjenec ...), vloži pri Upravni enoti Vrhnika vlogo za odobritev pravnega posla oziroma vlogo za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla ni potreb- na (obrazci vlog so na voljo v sprejemni pisarni UE Vrhnika in objavljeni na enotnem državnem portalu e-uprave: http://e-uprava.gov.si/storit-ve). Vlogo za odobritev pravnega posla se v primeru prodaje oz. nakupa vloži najpozneje v šestdesetih dneh po poteku roka predpisano objavljene ponudbe (postopek ponudbe zapisan v točki 4). Po določilu ZKZ je treba vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Postopek se rešuje glede na posebnost zadeve, v skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku ter po vrstnem redu, kot jih stranke vlagajo. 4. Postopek ponudbe Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo izročiti upravni enoti na območju, kjer leži nepremičnina. Upravna enota mora ponudbo objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprave ter jo posreduje pristojni občini, da jo objavi na svoji oglasni deski. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico (zaradi dokazovanja) prodajalcu in upravni enoti (upravni enoti lahko vroči neposredno). Če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetje z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po določenem vrstnem redu, navedenem v šestih točkah: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drugi kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetjskih zemljišč in gozdov RS za RS. Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: • kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost; • kmet, ki zemljišče sam obdeluje; • kmet, ki ga določi prodajalec. Kmetjska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje. Pri nakupu gozdov se glede predkupne pravice upoštevajo določila ZG. Posamezna določila urejajo predkupno pravico za varovalne gozdove, gozdove s posebnim pomenom in gozdove v kompleksu, večjem od 30 ha (RS oz. pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti RS; lokalna skupnost; lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja). Če uveljavljata RS ali lokalna skupnost predkupno pravico, objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in e-upravi Skupne strani 40 NAŠ ČASOPIS ni potrebna. Predkupno pravico za druge gozdove pa ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja. Če ta predkupne pravice ne uveljavi, ima predkupno pravico drugi lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. Za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov se smiselno uporabljajo določbe ZKZ, če z ZG ni urejeno drugače. 5. Krajinski park Ljubljansko barje Na območju Upravne enote Vrhnika ležijo posamezne nepremičnine v zavarovanem območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (območju ohranjanja narave), in sicer na podlagi Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08). Zakon o ohranjanju narave, v nadaljevanju ZON (Uradni list RS, št. 96/04 - ZON-UPB2, 61/06 - ZDru-1, 32/08 - odl. US in 8/10 - ZSKZ-B), kot enega izmed ukrepov varstva naravnih vrednot določa zakonito predkupno pravico države pri nakupu zemljišč na zavarovanih območjih - ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo predkupno pravico na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih. Skladno s predpisi, ki urejajo državno upravo, predkupno pravico države uveljavlja Agencija RS za okolje, v nadaljevanju ARSO (obrazec ponudbe in podrobnejša informacija: http://www.arso.gov.si/ - narava - predkupna pravica - navodilo). Zaradi navedenega statusa zemljišč morajo lastniki zemljišč o nameravani prodaji najprej s ponudbo obvestiti predkupnega upravičenca (državo) in upravljavca zavarovanega območja (poslati na naslov MKO - ARSO, Vojkova 1 B, 1000 Ljubljana, ter v vednost Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje, Podpeška c. 380, 1357 Notranje Gorice). Država sporoči prodajalcu, da ne uveljavlja predkupne pravice s posebno izjavo na hrbtni strani obrazca ponudbe (oz. v primeru, da uveljavlja prednostno predkupno pravico poda pisno sporočilo). Odgovor na ponudbo (oz. izjavo) se posreduje upravni enoti ob vloženi ponudbi za prodajo po določilih ZKZ. Za vsak pravni posel, ki se nanaša na zemljišča, ki ležijo v zavarovanem območju (tudi za stavbna zemljišča), je v ZON predpisano, da upravna enota izda soglasje na predlog pridobitelja nepremičnine. Soglasje ni potrebno, če gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja in s pravnim poslom, ki se sklepa med lastnikom in državo oziroma lokalno skupnostjo, na katere območju leži nepremičnina, ki se prodaja - v takih primerih izda upravna enota potrdilo. Odločbo o soglasju se ne izda (soglasje se zavrne): - če pridobitelj nepremičnine ne da izjave, da soglaša z varstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami na zavarovanem območju (po prej navedeni uredbi), ter - če niso bile upoštevane določbe o predkupni pravici - če gre za prodajo. Predkupna pravica se nanaša samo na kmetijska, gozdna in vodna zemljišča, ne pa tudi na stavbna zemljišča. 6. Zaščitena kmetija Poseben primer je odtujitev zemljišč od zaščitene kmetje. V ZKZ je določeno, da se zaščitena kmetija v prometu ne sme deliti, razen v taksativno primerih, navedenih v šestih alineah: - če se povečuje, zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija, ali nastaja nova zaščitena kmetija; - če se na tak način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika; - če se odtujijo stavbna zemljišča; - če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko; - če pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji RS oziroma občina ter - če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev. 4. alineja napotuje upravni organ na uporabo 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št 70/95 in 54/99 - odl. US in 30/13), kjer je med drugim zapisano, da se šteje, da gospodarska sposobnost zaščitene kmetje ni znatno prizadeta, če so predmet volila - oziroma odtujitve/delitve v primeru prometa: - gozdna zemljišča oziroma kmetjska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, pri čemer posamezna odtujitev ne presega 2 %, vse odtujitve skupaj pa ne presegajo 10 % skupnih kmetijskih (in gozdnih) površin. Ob upoštevanju določil ZKZ, ZG in ZON je overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu (pogodbi) mogoča le na podlagi odločbe o odobritvi pravnega posla, ki jo izda upravna enota, oziroma potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna, ter za zemljišča na zavarovanem območju tudi na podlagi soglasja po določilih ZON. Upravna enota Vrhnika tijf itfipi i m Vabilo na RAZSTAVO Kam z gradbenimi odpadki? Vabimo vas na razstavo »Kam z gradbenimi odpadki?« Na ogled bo v Zbirnem centru, Pot na Tojnice 40, na Vrhniki, poleg naše upravne stavbe od 15. do 19. oktobra 2013 Osrednji dogodek v okviru razstave pa bo v sredo, 16. oktobra 2013, od 14. do 17. ure, ko vam bo g. Mirko Šprinzer (strokovnjak s področja gradbeništva) predstavil pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki. Ogledali si boste lahko tudi predstavitev mletja gradbenih odpadkov na specialnem mobilnem drobilcu. Pridružite se nam in poskrbite, da bodo vaši gradbeni odpadki vedno pravilno odloženi, naše okolje pa lepo in zdravo. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. in direktorica mag. Brigita Šen Kreže BReBirtt p Ji Gradbeni odpadki Navodila za oddajanje gradbenih odpadkov na Zbirnem centru Vrhnika: Povzročitelji lahko manjše količine gradbenih odpadkov pripeljejo na Zbirni center Vrhnika in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Količina takih odpadkov pa ne sme presegati 3500 kg na leto/gospodinjstvo. Gospodinjstvo, ki želi pripeljati gradbene odpadke na Zbirni center Vrhnika, mora pri vhodu predložiti dokazilo o zadnji plačani položnici za komunalne storitve, ki jih obračunava JP KPV, d.o.o., šele nato odpadke lahko brezplačno odloži. Ko se na podlagi evidence ugotovi, da je posamezno gospodinjstvo preseglo dovoljeno količino brezplačno odloženih odpadkov, vse nadaljnje odlaganje gradbenih odpadkov zaračunamo po veljavnem ceniku JP KPV, d.o.o. Gradbeni odpadki - lasten dovoz na zbirni center Odložite jih po navodilu sprejemalca odpadkov. Med gradbene odpadke spadajo odpadki od manjših adaptaci in popravil v gospodinjstvu (opeka, omet, strešniki (ne azbest!), kosi betona, cement, keramične ploščice, ...) ki jih opravljate sami. Če vam gradbena dela opravljajo obrtniki ali podjetja, jih s pogodbo za-vežite, da vam po končanih delih gradbene odpadke odstranijo. Gradbeni odpadki - Najem 5-kubičnega zabojnika in odvoz s kontejnerskim vozilom Postopek: □ Pokličite na JP KPV, d. o. o., na tel. št. 750 29 59 (Rupnik) ali 750 29 68 (Kogovšek) □ Najem 5-kubičnega zabojnika znaša 0,9014 €/dan □ Prevoz zabojnika stane 42 €/uro □ Prevzem do 3500 kg gradbenih odpadkov na leto je brezplačen □ Cena za odlaganje gradbenih odpadkov (ki presegajo 3500 kg) je 21,6992 €/m3 brez DDV-ja Azbest Navodila za oddajanje azbesta na Zbirnem centru Vrhnika: odložite ga po navodilu sprejemalca odpadkov. Gradbeni material, ki vsebuje azbest - predvsem salonitno kritino - je treba naložiti na palete in oviti z embalažno folijo. Če pripeljete manjše količine (do 10 kosov), jih lahko odložite na poseben prostor, predpisano skladanje in ovijanje pa opravijo zaposleni na Zbirnem centru Vrhnika. Odlaganje azbesta se plačuje po veljavnem ceniku JP KPV, d.o.o.: Embaliran (zavit v folijo) na paletah 0,1480 €/kg brez DDV-ja Neembaliran (neovit v folijo) 0,1583 €/kg brez DDV-ja Zbirni center za ravnanje z odpadki Vrhnika je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, na katerem povzročitelji komunalnih odpadkov iz občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika izvajalcu javne službe prepuščajo ločeno zbrane frakcije in kosovne odpadke. Namenjen je zbiranju in prepuščanju v obdelavo tistih odpadkov, ki jih občani zaradi velikosti ali drugih lastnosti ne morejo oddati v zabojnike, ki so namenjene rednemu zbiranju in odvozu odpadkov (zeleni in črni zabojniki). CT""» /A -J odpadki so eden največjih odpadnih Vjl. Clv4.IL/d LAtokov v Slovenji. Veliko teh odpadkov konča na črnih odlagališčih, kjer obremenjujejo naravo, tla, vodo in zdravje ljudi. S pravilnim pristopom, pripravo na rušenje in selektivnim rušenjem pa lahko pridobimo ločene gradbene odpadke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali predelati. Namen mobilne razstave je predstaviti možnosti uporabe predelanih gradbenih odpadkov in opozoriti na problematiko divjih odlagališč. Mobilna razstava, s katero želimo širši javnosti predstaviti tudi projekt ReBirth, bo prihodnji mesec na ogled v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki in na Zbirnem centru Vrhnika, JP KPV, d. o. o. Od tod pa bo razstava potovala naprej po slovenskih občinah in tehničnih šolah. Na razstavi se bodo obiskovalci lahko seznanili s problematiko divjih odlagališč, dobili informacije o pravilnem ravnanju z gradbenimi odpadki in zanimive informacije o tem, kaj se dogaja s pravilno zbranimi in oddanimi gradbenimi odpadki in kako postanejo nov gradbeni proizvod. * Ali ste vedeli, da je v Slovenji evidentiranih več kot 10 700 divjih odlagališč in da predstavljajo gradbeni odpadki kar 2/3 neustrezno odvrženih odpadkov? Ali ste vedeli, da lahko v večini občin oddate manjše količine gradbenih odpadkov za to namenjenim zbirnim centrom brezplačno? Ali ste vedeli, da so gradbeni odpadki odlična surovina za proizvodnjo agregatov, to je zrnatih materialov, ki se uporabljajo pri gradnji, in da jih lahko uporabljamo za nasipe, zasipe, pravilno zbrane in predelane pa tudi za proizvode z višjimi varnostnimi zahtevami, kot so npr. betoni? Na razstavi si boste lahko ogledali izdelke iz recikliranih gradbenih odpadkov in dva filma o recikliranju gradbenih in industrj-skih odpadkov, ki jih najdete tudi na spletni strani http://www. re-birth.eu/prikaz-uporabe-odpadkov/. Hkrati pa vas vabimo, izpolnite vprašalnik in sodelujete v nagradni igri. Mobilna razstava je nastala v okviru evropskega projekta ReBirth - Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu, ki ga sofinancirata Evropska komisija (program LIFE+) in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenje. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. * • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika •Zelena rubrika • 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Novice Krajinskega parka Ljubljansko barje 25. septembra bomo v sodelovanju z barjanskimi občinami in številnimi domačini z Ljubljanskega barja v Mestnem muzeju Ljubljana postavili na ogled življenje na Ljubljanskem barju nekoč. Prek črno-belih fotografij se bomo sprehodili skozi življenje Morostarjev, Ižancev, Coklarjev ... 27. septembra vse zvedave vabimo na Noč raziskovalcev 2013. Namen projekta je mladim predstaviti delo raziskovalcev. Z nami boste lahko odkrivali zaklade Ljubljanskega barja kar na sedežih naslednjih raziskovalnih ustanov: Zemljepisni muzej - GIAM ZRC SAZU, Mestni muzej Ljubljana, Naravoslovnotehni-ška fakulteta, Botanični vrt Ljubljana. Gre za sklop brezplačnih predstavitev in delavnic, ki bodo potekale od 16. do 20. uroe Ker je število mest omejeno, so predhodne objave obvezne. Več informacij in predhodne prijave na: info-@ljubljanskobarje.si in telefon: 08 205 2350. 5. oktobra od 9.00 do 14.30 bo na trgu pred Mestnim muzejem Ljubljana Festival barjanskih občin, ki se bodo predstavile s svojo turistično in gostinsko ponudbo ter etnološko dediščino. 12. oktobra vabljeni na zadnje strokovno vodenje po Ljubljanskem barju, na katerem bomo z Janezom Drašlerjem spoznali značilnosti kmetijstva na Ljubljanskem barju. Omejeno število mest! Obvezne prijave na: info@ljubljansko-barje.si in telefon: 08 205 2350. Festival barjanskih občin 5. 10. 2013 na Trgu Francoske revolucije V Mestnem muzeju Ljubljana so letos postavili na ogled najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Gre za 5150 let staro podvozje koliščarskega voza, izkopano na obrobju Ljubljanskega barja pri Verdu. Razstava je zastavljena tako, da ponuja priložnost, da si v muzeju ogledamo arheološke najdbe, spoznamo pa tudi prostor, od koder predmeti izvirajo. Ljubljansko barje je okoli 150 kvadratnih kilometrov velika močvirna ravnica južno od glavnega mesta, kjer so doslej pod površjem našli ostanke okoli štiridesetih koliščarskih naselij, starih od 6600 do 4500 let. Dandanes je zaradi ohranjene narave in mozaične kulturne krajine območje zavarovano kot krajinski park. V parku v sedmih občinah živi dvanajst tisoč prebivalcev, katerih življenje je še vedno tesno povezano z^barjansko ravnico in tamkajšnjimi tradicijami. Še bolj tra- dicionalno pa je bilo bivanje na Ljubljanskem barju v desetletjih pred drugo svetovno vojno. O tem pričajo zanimive fotografije, ki so jih med domačini zbrali sodelavci Krajinskega parka Ljubljansko barje. Izbor teh fotografij si lahko ogledamo na spremljevalni razstavi v prostorih Mestnega muzeja od začetka do konca oktobra. Prek črno belih fotografij se bomo sprehodili skozi življenje Morostarjev, Ižancev, Sukarjev in Coklarjev . In odkrivali, kako je človek na barjanski ravnici živel nekoč, ko so bili čolni še pomembno prevozno sredstvo po Ljubljanici, ko so še kopali šoto in izsuševalne jarke na roko. Zdajšnji utrip življenja v občinah Ljubljanskega barja pa bodo Barjani Ljubljančanom in drugim obiskovalcem predstavili v soboto, 5. oktobra 2013, na Festivalu barjanskih občin na Trgu francoske revolucije. Od 9. ure naprej se bodo na odru vrstili nastopi glasbenih in plesnih skupin, kulturnih društev in drugih lokalnih ustvarjalcev, medtem ko bo na stojnicah na ogled in v pokušino turistična in kulinarična ponudba območja. ►Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Trideset let tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani Že v vrtcu začenjamo s sistematičnim pristopom preventivne vzgoje otrok in njihovih staršev v smeri povečanja zavedanja pomena skrbi za ustno higieno. Delo se nadaljuje na razredni stopnji osnovne šole, kjer pa imajo učenci možnost sodelovati v tekmovanju za čiste zobe. Z letošnjim šolskim letom mineva že trideseto leto tekmovanja, ki smo ga svečano obeležili z zaključno prireditvijo v športni dvorani Kodeljevo. Skrb za zdravo prehranjevanje in zdravje naših zob je nadvse pomembno področje našega življenja, še zlasti je to jasno vidno v sodobnem času, prepolnem hitre prehrane, hitrega življenjskega tempa in pomanjkanja časa za kakovostno življenje, kakršnega si želimo. Zato je podpora sistematične preventive na področju zobne higiene, ki ga izvajamo v o okviru Zdravstvenega doma Vrhnika, še toliko pomembnejša in potrebna. Naš načrt preventive zajame širok starostni razpon otrok, saj s programom začenjamo že v vrtcu, kjer otroke in starše poučimo o pomenu in pravilnemu načinu skrbi za zobe. Otrokom nazorno pokažemo, kako temeljito očistimo zobe, s katerimi pripomočki to najlažje dosežemo, spodbujamo k samostojnosti otrok tudi na tem področju in hkrati opozorimo starše o potrebi vsakodnevna kontrole ustne higiene pri otrocih kar tja do desetega,dvanaj-stega leta starosti. Nekoliko starejši otroci, šolarji do petega razreda osnovne šole, vsako leto tekmujejo v tekmovanju za čiste zobe. S soglasjem njihovih staršev učencem približno enkrat na mesec pregledamo zobe in ocenimo njihovo čistost. Stopnjo čistosti izražamo s simboli zajčka, polžka in črvička, posebno bleščeči zobje pa dobijo ob zajčku še sonček. V letih opazovanja zob, spremljanja napredka in pripravljenosti sodelovanja učencev oz. njihovih staršev v akciji opažam izreden pomen podpore doma pri tej akciji ter tudi angažiranje učiteljev razrednikov, ki otroke opozarjajo na čiščenje zob ter staršem nudijo povratno informacijo o čistosti zob njihovih otrok. Navsezadnje je pomembna celostna naravnanost šole k ozaveščanju o pomenu higiene. Seveda pa se strinjamo, da je temeljna podpora družine. Vzgoja z vzgledom, spodbujanje in opominjanje in vsakodnevna kontrola čiščenja, redni obiski pri zobozdravniku, pravilna tehnika čiščenja in uporaba ustreznih pripomočkov so neprecenljive vrednosti. Samo tekmovanje ima za skrbne učence tudi prijeten zaključek. Vsako leto se najboljši razred vsake od šol in vrtcev, ki tekmujejo (OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, OŠ Log - Dragomer, Župnijski vrtec in Vrtec Rosika v Bevkah) udeleži nagradne zaključne prireditve v Ljubljani. Na prireditvi se zberejo najboljši tekmovalci iz vse Slovenje, še posebno uspešnim podelijo tudi nagrade. To častno mesto je letos uspelo osvojiti petemu razredu OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in jim v imenu vseh, ki so se za uspeh trudili, čestitam. Ob začetku prireditve je zbrane nagovoril vodja prireditve g. Matej Leskošek, dr. dent. med., in pozval k besedi tudi naslednje prisotne goste: direktorja Stomatološke sekcije Ljubljana, predstavnika Mestne občine Ljubljana, tekmovalcem pa je čestital tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Govorniki so poudarili pomembnost tovrstnega tekmovanja in predstavili konkretne rezultate oz. izboljšanje na področju ustne higiene in manjše pojavnosti kariesa na otroških zobeh na ravni Slovenje. Govorili so o vse večji težavi sponzoriranja prireditve in tudi prevoza šolarjev na tekmovanje. Po razglasitvi zmagovalcev in razdelitvi nagrad je sledil zabavnejši del prireditve za otroke. Letos, ob jubilejni obletnici, 30-letnici tekmovanja, so otroke razveselili Čuki s svojim razigranim programom. Otroke so navdušili s svojimi pesmimi in plesom. Kako so bili otroci zadovoljni in nasmejani in tudi ponosni, da so se take prireditve lahko udeležili, ker so pridno umivali svoje zobe! Zagotovo se jim bo tak dogodek vtisnil v spomin in jim dal novo voljo za čiščenje zobkov. Morda jim bo s svojim navdušenjem uspelo spodbuditi k še temeljitejšemu umivanju zob tudi svoje vrstnike, ki jim je do udeležbe na prireditvi morda zmanjkal le kakšen zajček. Vsem, ki se z nami trudite pri izvedbi samega tekmovanja in prireditve, se v imenu Zdravstvenega doma Vrhnika najlepše zahvaljujem. Posebna zahvala velja: Občini Vrhnika, Občini Borovnica, Občini Log - Dragomer, podjetju Aktanta, d. o. o., in gospodu Andražu Drašler-ju. Zdenka Suhadolnik Bili smo naj razred Vas zanima zakaj je naš razred 5. A bil najboljši v regiji v tekmovanju za čiste zobe? Poglejte si našo kratko zgodbo. Prvi, drugi, tretji in celo četrti razred nismo ravno blesteli v tem tekmovanju. Na zaključno prireditev je vsako leto odhajalo le malo otrok iz našega razreda. Morda dva ali trije. V petem razredu pa je nepričakovano prišlo do preobrata. Vsi smo se poboljšali in razred je zablestel. Začeli smo dobivati zajčke s sončkom, namesto črvov in polžev. Tako se je dogajalo še nekaj mesecev. S sestro za zobno preventivo in učiteljico smo se dogovorili, da prinesemo v šolo rezervne zobne ščetke ter si tam umijemo zobe takoj, ko pridemo v šolo. Proti koncu tekmovanja pa nam je zobozdravniška sestra Zdenka sporočila veselo novico: »Čestitam! Ste kandidati za zaključno prireditev!« Vsi smo bili neizmerno veseli in presenečeni, da tja odhaja ves razred. Vsi smo dobesedno ponoreli, saj se prvič, od kar hodimo v šolo, zaključne prireditve lahko veseli ves razred. Ne smemo pa pozabiti, da ne skrbimo za zobe samo zaradi prireditve ali nagrade, ampak zaradi nas. K našemu uspehu sta pripomogli razredničarka ga. Tinkara Kristan in vsem otrokom dobro znana preventivna sestra ga. Zdenka Suhadolnik, ki sta nas spodbujali. »Hvala!« 5. A razred pa vam še enkrat polaga na srce: »Umivajte si zobe in skrbite za ustno higieno!« Nik Božnik Obisk gospe Zdenke Učilnica se vsako jutro odpre okoli 8.15. Vsi učenci pred vrati že čakamo, da čim prej pridemo v razred. Gruča učencev se rine pri vratih. Do prihoda učiteljice se zabavamo in vreščimo, čeprav smo vsi še zelo zaspani. Skoraj vsak mesec k nam v razred pride gospa Zdenka, ki nam pregleda zobe. Nekega dne, ko so otroci na hodniku zopet zagledali gospo Zdenko, so hitro pritekli v razred in vsem oznanili njen prihod. Takrat se vsi učenci iz razreda zapodimo k umivalniku umivat zobe, saj imamo zobne ščetke kar v šoli. Tudi tisti otroci, ki pridejo v šolo kasneje, si takoj začnejo umivati zobe, čeprav še niti torbe niso odložili. Tako imamo vsi umite zobe, ko se začne pouk. V razredu je napeto vzdušje, ko vsi pričakujemo gospo Zdenko. Mine nekaj časa in v razredu je napetost še večja, nato pa na vrata nekdo potrka. Vrata se odprejo in v razred vstopi Zdenka s svojo veliko črno aktovko. Iz nje vzame neko temno tekočino in vsi učenci smo že v koloni eden za drugim. Zdenka vsakemu posebej da dve kapljici tekočine v usta. Nato si jo speremo. Potem spet čakamo v koloni, a še posebno živčni, saj nas čaka pregled;upamo, da čim bolj čistih zob. Ob prvem Zdenkinem prihodu so bili rezultati dokaj slabi, a pri naslednjih obiskih so se rezultati tako izboljšali, da je bila gospa Zdenka neizmerno navdušena. Zato smo si prislužili tudi nepozabno predstavitev za najboljši razred. Jaz si ne umivam zob le zaradi gospe Zdenke, ampak tudi zato, ker kot starejša gospa NE želim imeti umetnih zob. Še naprej si bom pridno umivala zobe, čeprav Zdenka ne bo več hodila k nam. Eva Božič V okviru zdravstveno-preventivnega centra vsako pomlad in jesen organiziramo Test hoje na 2 km, zato vabimo vse, da se nam pridružite v Borovnici v petek, 11. oktobra 2013, od 16. ure do 17.30 pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici ali na Vrhniki v soboto, 12. oktobra 2013, od 8.30 do 10. ure pri gasilskem domu na Stari Vrhniki ali na Logu - Dragomerju v soboto, 12. oktobra 2013 od 11. ure do 12.30 pri osnovni šoli Log - Dragomer. Na podlagi hitre hoje, kot jo zmorete in pri tem ne ogrožate svojega zdravja, Vam bomo določili Vašo telesno zmogljivost. Test hoje je pretežno namenjen starostni skupini od 20 do 65 let. Za izvajanje testa potrebujete le primerno športno obutev! Naredite nekaj zase in se nam pridružite! Prireditev bo v vsakem vremenu. ZD Vrhnika - Zdravstveno-preventivni center 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rdeči križ Vrhnika Svetovni dan prve pomoči - 11. september Nekaj dejstev glede prve pomoči: Pogost vzrok smrti je nepravilno nudenje prve pomoči. Znanje prve pomoči je treba obnavljati. Hitra in pravilna prva pomoč rešuje življenja. Obvladovanje prve pomoči sodi v splošno izobrazbo in usposobljenost. Rdeči križ z izvajanjem tečajev in izpitov iz prve pomoči dviguje raven znanja prve pomoči tako med mladimi kot tudi med generacijami v zrelem in poznem obdobju. Na tak način vpliva na zmanjšanje predsodkov do dajanja prve pomoči in hkrati dviguje samozavest uporabnikov o pomenu samega znanja. Izvajalci tečajev in izpitov iz prve pomoči so zdravstveni delavci, ki opravijo usposabljanje in izpit ter pridobijo licenco predavatelja Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije. Licenco morajo obnavljati vsake tri leta. Na tak način se seznanijo z novostmi na področju sprememb doktrine prve pomoči. Na Rdečem križu Vrhnika izvajamo oz. nudimo naslednje tečaje prve pomoči: - tečaj in izpit prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil - osnovni program prve pomoči za delovne organizacije - obnovitveni program prve pomoči za delovne organizacije - 70-urni tečaj in izpit prve pomoči za bolničarje - dopolnilno usposabljanje bolničarjev - tečaj temeljnih postopkov oživljanja za laike - tečaj o uporabi defibrilatorja Za vse dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu: 01-7502-447. Tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil Bodoči vozniki! Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Te- čaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B z začetkom ob 17. uri. Nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: vrhnika.ozrk@rks.si Tečaj prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe Vsak delodajalec je na podlagi 20. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 (Ur. l. RS, št. 43/2011) in Pravilnika o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) dolžan zagotoviti, da je v delovnem procesu v vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. Če iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, mora delodajalec zagotoviti na vsakih dvajset delavcev delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči. Tečaj se mora obnavljati vsakih pet let. Država je pooblastila Rdeči križ Slovenje, kot edino organizacijo, za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči. Predavatelji so zdravniki in medicinske sestre, ki imajo potrjeno licenco za predavatelja RK. Udeleženec po opravljenem tečaju prejme potrdilo, s katerim izkazuje usposobljenost nudenja prve pomoči organom pregona in inšpekcijam.Za dodatne informacije oz. naročilo tečaja smo vam na voljo v pisarni RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak dan od 8. do 14. ure ali po telefonu 01-7502-447. Pravočasno poskrbimo za naše zdravje Kako? Redno si merimo krvni tlak, redno si merimo krvni sladkor in nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, morate biti obvezno tešči! OZ RK VRHNIKA KONCERT »Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin « za otroke iz socialno ogroženih družin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Koncert bo v večnamenski dvorani osnovne šole A. M. Slomška v nedeljo, 6. oktobra 2013, ob 19. uri. Koncert prireja OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA s podporo LIONS KLUBA Vrhnika - Notranjska, ter v sodelovanju z OBČINO Vrhnika, ZAVODOM IVANA CANKARJA za kulturo, šport in turizem Vrhnika in SAZASOM Ljubljana. Na koncertu bodo sodelovali: orkester SIMFONIKA z MePZ MAVRICA Vrhnika, Klapa MALI GRAD Kamnik, ŽPZ PETROL Ljubljana ŽPZ TONJA Borovnica, vokalna skupina DIVERSA ter znani solisti: Darja Švajger, Eva Hren, Matjaž Mrak. Moderatorki: Monika Tavčar, Joži Rupar. Prodaja vstopnic: na sedežu Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na TIC Vrhnika, na www.MOJEKARTE.si in eno uro pred začetkom prireditve v Slomškovi šoli. Cena vstopnic je 10,00 evrov za odrasle in 5,00 evrov za otroke. S koncertom bomo obeležili: - častitljivo obletnico delovanja Rdečega križa na Vrhniki (po neuradnih podatkih se letos piše že 76 let delovanja) - in 14. obletnico delovanja Lions kluba Vrhnika - Notranjska. Premagovanje vsakodnevnih napetosti in ■i • • • • zbiranje energije Vabljeni na brezplačno predstavitveno delavnico Premagovanje vsakodnevnih napetosti in zbiranje energije, ki bo v ponedeljek, 7. oktober 2013, od 18.45 do 20.15 v Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika, Lošca 1, Vrhnika. Več informacij in prijave: Polona Božič, polona.bozic@gmail.com, 041 905 059. Delavnice Premagovanje vsakodnevnih napetosti in zbiranje energije so delavnice, na katerih s pomočjo gibalno-dihalnih tehnik sproščamo stres in negativne občutke. Udeleženci izvajajo tudi posebne energijske tehnike za samozdravljenje, kot so: magične kretnje po Carlosu Castanedi, osnove tai chija in qi gonga, kreativne vizualizacije in vodene meditacije ter različne dihalne tehnike (rebirthing, rekapitulacija, dihanje po čakrah ...). Redne tedenske delavnice, ki potekajo v sklopu društva Magičnost gibanja, bodo vsak ponedeljek od 18.45 do 20.15, so namenjene sproščanju napetosti ter zbiranju energije, ki jo potrebujemo za zdravo in umirjeno življenje. PRESELILI SMO SE. studioR ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika — Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica ^^ Ginekološka dejavnost Pediatrična i posvetovalnica ^ Psihiatrična dejavnost t specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Specialistične preglede in UZ diagnostiko že opravljamo na novi lokaciji - Stara cesta 4a. Splošna ambulanta, pa bo pričela z delom na Stari cesti 4 a, predvidoma v oktobru 2013. Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: ^—v q ^ jj^qq 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologic Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergi ter dermatosko- pia. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v povezavi z: • načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • pomočjo pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnostmi lajšanja porodne bolečine • drugim mnenjem glede ginekoloških težav, vrsti in možnosti operaci • razlago različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. V kratkem bomo delo nadgradili še na nekaterih drugih področjih, o čemer vas bomo pravočasno obvestili. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. Odprtje novega rekreacijskega centra Chuck mal Na stičišču Brezovice in Ljubljane, na Tržaški 330 (pri hotelu G), je odprl vrata nov rekreacijski center Chuck Mal. To je neprofitni zavod, katerega ime namiguje, da je njegov namen pretrgati dnevno rutino in ljudem podariti trenutek zase, za svoje telo in dušo. V rednem programu center ponuja različne športne vadbe, jogo in meditacijo, med vikendom pa bodo čas krajšale najrazličnejše delavnice, izobraževanja in drugi zanimivi dogodki. Prostor ni namenjen le telesnim aktivnostim, ampak spodbuja tudi preprosto druženje. Prav zato so v centru Chuck Mal posebej naredili t. i. dnevno sobo - za dodatnih pet minut po vadbi samo zase, za klepet ali druženje ob namiznih igrah. Ustanoviteljica Mina Zupančič pravi: »Nismo le še en rekreacijski center, namen projekta je večji. Želimo obrniti razmišljanje ljudi v pozitivno smer, jih premakniti iz apatije v akcijo, jih povezati kot skupnost in jim nuditi prostor, kjer se lahko (zdravo) družijo.« Za dodatne informacije so vam v centru Chuck Mal na voljo na info@chuckmal.si ali na 040 221 527 (Mina), vedno pa jih lahko tudi obiščete in se kar na mestu samem seznanite z njihovimi programi in ekipo. Nina Bečaj CHUCU ha ü daj si uetra 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 43 Odprtje razstave so popestrili Štinglci Avtorici je pri srcu krajinska motivika, pa tudi konji se radi znajdejo na njenih platnih. Razstava v Cankarjevem domu Mihaelin pogled s strani Vrhnika, 17. september - V osrednjem kulturnem hramu Cankarjevega mesta je odprla vrata slikarska razstava Borovničanke Mihaele Maraž »Pogled na barje s strani«. Kot je pojasnila, gre naslov pripisati dejstvu, da v naglici življenja barje največkrat opazuje kar iz avta - lahko bi rekli »iz strani«. A barje med njenimi motivi vendarle ni prevladujoče. V avli Cankarjevega doma boste odkrili še druge krajinske motive, pa tudi živalski svet - predvsem konji - ji ni tuj. Maraževa je rada risala že od otroštva, dodatnega olja na ogenj je prilila pedagoška fakulteta. Toda kasneje ji je za likovno ustvarjanje primanjkovalo časa, ponovno ga je odkrila pred leti. Razstavljala je marsikje po Slovenji, stalno razstavo pa ima v borovniški gostilni Godec. Razstava v Cankarjevem domu bo odprta do 23. oktobra. Gašper Tominc, foto: GT Mihaela Maraž, stave avtorica raz- Mladi umetnik Alen s svojo sliko Mešani občutki Alen Beganovič razstavlja V prejšnji številki Našega časopisa smo pisali, da je Gostišče Močilnik ponovno odprlo vrata za Kavarno Močilnik. To vodi Dejan Marinčič, ki je napovedal, da bo v prostorih kavarne omogočil slikarske razstave mladih vrhniških umetnikov. Sredi septembra je tako bilo odprta prva slikarska razstava v kavarni, in sicer mladega, 20-letnega Vrhničana Alena Be-ganoviča. Mladi slikar je samouk in slika predvsem v akrilni tehniki. Kot mlad umetnik, ki je poln življenja in idej, uporablja predvsem žive in svetle barve. Osnovno šolo je končal na Vrhniki, v Ljubljani pa srednjo ekonomsko šolo. S slikanjem se ukvarja od malih nog, tako da resnično postaja pravi slikarski umetnik. V Osnovni šoli Ivana Cankarja je bil med nadarjenimi učenci. Razstavljal je že v klubu Zakon in Nuportusu, načrtuje pa razstavo tudi v Ljubljani. Kot sam pravi, je naslikal že okoli šestdeset slik, na katerih izraža svojo mladostniško naravo in čustva. Zavzema se tudi, da bi se mladi čim več ukvarjali z umetnostjo na različne načine, ne pa se podrejali raznim opojnim substancam, ki so pogubne za današnjo mlado generacijo. Sama razstava bo odprta do sredine oktobra. Simon Seljak Sedemnajsta kiparska delavnica Kamen Lesno Brdo, 26.-30. avgust - V kamnolomu Lesno Brdo je tudi letos potekala kiparska delavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, tokrat že sedemnajsta po vrsti. Letos se je je udeležilo sedem udeležencev, od tega ena celo iz Avstrije. Delavnice neprekinjeno potekajo vsak zadnji teden v avgustu že od leta 1997. Sprva so bile v Rudarjevem kamnolomu, kasneje pa so delavnico zaradi lažje organizacije preselili v Kamnolom Lesno Brdo podjetja Mineral. Slednje tako že leta omogoča tako prostor in primerne kose kamna. Kot so povedali v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, je poudarek na kiparskem pristopu in pridobivanju kamnoseških veščin. »Ob strokovni pomoči mentorice udeleženci klešejo od jutra do poznega večera.« Tudi letos se je v mentorski vlogi znašla Alenka Vidrgar, akademska kiparka specialistka. Kot rečeno, je letos na delavnici sodelovalo šest Slovencev: Liljana Kovačič z Iga, Tatjana Bolčič, Nivea Kofol, Darja Fabjančič in Franc Solina iz Ljubljane ter Zvone Sibelja iz Nove Gorice. Rosa Ditz je prihajala iz Avstrije. Udeleženci so lahko delali bodisi po predlogah (navadno so to plodovi narave, školjke, polžje hišice) bodisi so si izbrali lastni motiv. Gašper Tominc, foto JSKD Sinjegoričanka Klavdija v ožjem izboru piranskega Ex-tempora Pred oseminštiridesetimi leti je skupina piranskih likovnikov, idejni oče je bil Pavle Zamar Zappa, prvič v slikovitem Piranu z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino organizirala poseben slikarski dogodek. tudi sliko z naslovom Kons.5, delo mla- Gorice. Vsa izbrana dela bodo na ogled de umetnice Klavdje Jeršinovec iz Sinje do konca septembra v Mestni galerji Likovniki od vsepovsod so v točno odmerjenem času ustvarjali dela, ki jih je strokovna žirja ocenila in nagradila. Ta temeljni koncept prireditve, ki so jo takrat prvič poimenovali Ex-tempore (iz latinščine ex tempore: iz časa, v času), ostaja vse do danes. Je edina tovrstna likovna prireditev tekmovalnega značaja v organizacji Obalnih galerj Piran, ki se je udeležujejo profesionalni in ljubiteljski likovniki ter keramičarji iz več kot desetih držav. Na letošnjem Ex-temporu Piran 2013 je strokovna žirja (Giuliana Carbi, Dejan Mehmedovič, Andrej Medved in Majda Božeglav Japelj) v ožji izbor izbrala Piran. Klavdja Jeršinovec je diplomirana oblikovalka tek-stilj in oblačil, trenutno pa študentka magistrskega študija kostumografije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizjo. Oktobra bo v sklopu festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru sodelovala tudi na skupinski razstavi študentov kostumografije, kjer bodo na ogled kostumografske skice različnih gledaliških predstav. (gt) Filmski abonma v Kinu Bevke Od jeseni do pomladi bomo v ponovno oživljenem Kinu Bevke zavrteli filme, ki so pustili pečat v prejšnjih letih, uspešnice za mlado in staro, dobre filme, ki lahko privabjo ljudi z različnimi okusi in željami. Filmi bodo na sporedu vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, abonmajski program pa ponuja predvsem družinske filme, nekaj animiranih uspešnic, film za najstniško generacjo in kakovostne filme za odraslo občinstvo. V oktobru bomo filmska projektorja zagnali z brezčasno mojstrovino Stevena Spielberga E.T. - Vesoljček (6+, ameriški film s podnapisi), ki je dvajset let po nastanku dobila prenovljeno različico z dodanimi novimi prizori, dodatno računalniško obdelanimi posebnimi učinki in digitalnim zvokom. Ker se tudi bevški kino po skoraj dvajsetih letih ponovno prebuja, se bomo ob tej priložnosti spomnili, kako je bilo v Kinu Bevke včasih. Anketa med udeleženci tradicionalnega, že enajstega teka Bevke je pokazala, da si ljudje radi ogledajo filme z zgodovinsko tematiko in biografske filme o velikih osebnostih. Zato bo v drugem oktobrskem terminu na ogled prav tako Spielbergov Lincoln, ki ga je mojstrsko upodobil Daniel Day-Lewis in zanj dobil tudi oskarja. Otroci so si zaželeli Krudove, sinhronizirano animirano pustolovščino o prvi sodobni družini na svetu, ki se poda na potovanje svojega življenja. Ob tem se bomo skupaj z otroki pogovarjali, kako nastane animirani film in kdo junakom v risankah posodi svoj glas. V Bevkah in njihovi okolici svoj prosti čas preživlja tudi veliko mladih, zato moramo v kinu poskrbeti tudi za njihov okus. Duša je film, posnet po novi zgodbi avtorice priljubljene serje Somrak, o dušah, ki so se naselile v ume ljudi in Zemljo spremenile v čist, varen in miren svet - a za nepredstavljivo ceno: večina človeške rase je izbrisana. Kdo ne bi poznal knjige Veliki Gatsby in filmske upodobitve Roberta Redforda, ki ga po štirih desetletjih v prenovljeni vizualno bogati in bleščeči 3D tehniki zamenja Leonardo DiCaprio in nalogo opravi z odliko. Konec koledarskega leta bomo dočakali v pravljičnem vzdušju družinske avanture Čarobno srebro (7+, norveški film s podnapisi), ki je postala najbolj gledani film leta na Norveškem. Zasnežena zimska pripoved o ljudstvu modrih in rdečih palčkov je eden najbolj čarobnih evropskih mladinskih filmov. Odlikujeta ga igra in režja, ki uspe prepričljivo pričarati pravljičnost, kakršno poznamo iz ljudskih pripovedk. Prepričajte se tudi sami in nas obiščite v Kinu Bevke! K v j • j _______i Är (jirohfio srebto 6. 10., E.T. vesoljček, Steven Spielberg, 120' 20. 10., Lincoln, Steven Spielberg, 150' 3. 11., Krudovi, Kirk De Micco in Chris Sanders, sinhro- nizirano, 98' 17. 11., Duša, Andrew Niccol, 127' 1. 12., Veliki Gatsby, Baz Luhrmann, 142' 15. 12., Čarobno srebro, Katarina Launing in Roar Uthaug, 7+ s podnapisi, 84' 44 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si lub Zakon • Klub Zakon zakon• ub Zakon • Klub Bruc...bruc... Brucovanje! Vsi sveže zapečeni študenti in študentke, POZOR! Slovo od dijaškega življenja je treba konkretno obeležiti z norim YU-GO BRUCOVA-NJEM!! Kje? V Klubu Zakon. Kdaj? V petek, 18. 8., od 21.-ih naprej. Si študent ali študentka? Širom sveta Pripravite osebne izkaznice, potne liste, vize; spakirajte kovčke in odpotujte z nami. Tokrat gremo v Trinidad in Tobago s Sonjo Ravbar. Dobimo se v sred, 17.oktobra 2013, ob 18.00 v čitalnici Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. V klubu Zakon si lahko pogledate tudi razstavo fotografij Sonje Ravbar, vstop je prost, razstava pa bo na voljo še v oktobru. Občni zbor 2013/2014 Upravni odbor Kluba vrhniških študentov na podlagi 51. člena statuta Kluba vrhniških študentov (v nadaljevanju KVŠ) razpisuje občni zbor KVŠ, ki bo v torek, 15. 10., ob 20.00 v prostorih KVŠ na Tržaški cesti 11, Vrhnika. Dnevni red: 1. Potrditev dnevnega reda 2. Izvolitev delovnega predsedstva 3. Sprememba pravnih aktov KVŠ 4. Finančno poročilo v mandatu Hane Troha 5. Poročilo upravnega odbora v mandatu Hane Troha 6. Poročilo nadzorne komisje 7. Poročilo disciplinske komisje 8. Predstavitev kandidatov za organe KVŠ 9. Volitve v organe KVŠ 10. Volitve za svetnika zveze ŠKIS in sveta ŠOLS 11. Častno članstvo 12. Razno Kandidacjski postopek za člane organov KVŠ ^ Na podlagi 8. člena volilnega pravilnika KVŠ upravni odbor razpisuje volitve za naslednje funkcje v organih KVŠ; upravni odbor: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, 5. član Nadzorna komisja: trje člani. Disciplinska ko-misja: trje člani. Kandidat za posamezno funkcijo mora najkasneje do 10. 10. 2013 na KVŠ, Tržaška c. 11, 1360 Vrhnika, poslati priporočeno pošiljko s pripisom »za nadzorno komisijo - ne odpiraj«. Kandidat mora v svojo kandidaturo vključiti ime in priimek kandidata, naziv funkcije, za katero kandidira, rojstne podatke, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko, letnik in smer študija ter originalno potrdilo o statusu študenta za tekoče študijsko leto (2013/2014), podpisano izjavo, da kandidat ne opravlja funkcije v izvršnih odborih političnih strank oz. njihovih podmladkov, vizijo delovanja v klubu in življenjepis ter lastnoročni podpis kandidata. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 12. oktobra 2013, ob 16. uri Ela Peroci MUCA COPATARICA Lutkovna pravljica, Lutkovno gledališče fru-fru Priredba in režija: Irena Rajh Oblikovanje lutk: Marina Hrovatin Scenografija: Irena Mrhar Glasbena spremljava: Marjan Kunaver Igra: Irena Rajh Priljubljena pravljica o muci, ki nerednim otrokom odnese copate. Otroci sklenejo poiskati mucin dom in svoje copatke. V gozdu pa srečajo mnogo živali, ki tudi poznajo muco. S skupnimi močmi najdejo njeno hišico. Kdo ve, ali bo muca otrokom vrnila njihove copatke!? Lutkovna pravljica »pripovedujejo« lutke ob živo izvajani glasbi in otroških pesmicah. Predstava traja 30 minut; 2+ Vljudno vabljeni! Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Petek, 11. oktobra 2013, ob 19.30 William Shakespeare UKROČENA TRMOGLAVKA The Taming of the Shrew Komedija, Mestno gledališče ljubljansko Režija: Anja Suša Tri avtorske različice Katarininega monologa: Ivana Sajko, Maja Pelevic, Simona Semenič Igrajo: Katarina: Matej Puc Petruccio: Primož Pirnat Bianka: Juri Drevenšek Lucentio, Krojač: Jaka Lah Baptista, Vincentio: Jožef Ropoša Gremio: Gregor Gruden Hortensio: Gaber K. Trseglav Tranio, Grumio, Vdova: Jure Kopušar k. g. V Padovi živi bogat plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki. Starejša Katarina slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša Bianka pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v za- kon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti ... Predstava traja 1 uro in 35 minut in nima odmora. Ponedeljek, 21. oktobra ob 20. uri Lado Bizovičar vas bo znova nasmejal do solz v komediji: SLOVENSKA MUZKA OD A DO Ž ŠPAS TEATER MENGEŠ Scenarij: Lado Bizovičar in Jure Karas Avtor glasbenih aranžmajev: Gašper Konec Igrajo: Lado Bizovičar, Gašper Konec, Miha Debevec Eden in edini, neponovljivi Lado Bizovičar se vrača na naš oder z izjemno zabavno glasbeno predstavo. Združil je moči z odličnimi glasbeniki in ustvaril parodijo na slovensko glasbo, ob kateri se vam bo ježila koža, usta raztegnila do ušes, mogoče pa pade tudi kaka solzica ... Od smeha, seveda! Zaradi izrednega zanimanja vam svetujemo, da si vstopnice zagotovite čim prej! Vljudno vabljeni! Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Do 23. oktobra 2013 bo v avli na ogled slikarska razstava Mihaele Maraž: POGLED NA BARJE S STRANI. 1. oktobra 2013 ob 19. uri bo v Galeriji odprta skupinska slikarska razstava Akvarelisti: POTOVANJA V svobodi akvarela. Razstavo je pripravil JSKD, Območna izpostava Vrhnika, na ogled bo do 20. oktobra 2013. Od 1. do 13. oktobra 2013 bo v avli postavljena mobilna razstava KAM Z GRADBENIMI ODPADKI, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, Služba za varstvo okolja, partner projekta ReBirth. V torek, 22. oktobra 2013, ob 18. uri Vas skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika vljudno vabimo na odprtje razstave TONE LAPAJNE 1933-2011. Razstava v spomin umetniku Barja in prijatelju Vrhnike v Galeriji bo odprta do 10. novembra 2013. V četrtek, 24. oktobra 2013, ob 18. uri Vas vljudno vabimo na odprtje razstave Turističnega društva Blagajana Vrhnika POGLED NA DOMAČI KRAJ SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV, Koledar 2014. Fotografska razstava bo odprta do 20. novembra 2013. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Bistra pri Vrhniki, telefon: 01/750 66 70, www. tms.si, info@tms.si Gostujoča razstava: GOTO 1982, razvoj računalniške kulture na Slovenskem, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenje skupaj z Računalniškim muzejem in v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenje, muzejem Peek&Poke z Reke, zavodom Arnes in nekaterimi posamezniki. Na ogled bo do 30. 6. 2014. Nova občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biomedicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Predstavljeni so najvidnejši znanstveniki in njihovi dosežki ter kaj je posamezno odkritje pomenilo v svetovnem merilu. Na ogled bo do 3. 12. 2013. Občasna razstava Tvigi in Vid iz Bistre: Volk v Sloveniji Z razstavo želimo predstaviti odnos do volka v preteklosti in osvetliti problematiko volkov dandanes. Na ogled bo do 3. 12. 2013. Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, elektro, tekstilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, rekonstruiran obrat furnirnice in žaga venecjanka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos - razvojna dejavnost slovenske industrie motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilje nekoč in danes. petek, 4. 10., ob 12.00 Voden ogled muzejskih zbirk za upokojence sobota, 5. 10., ob 9.30 Delavnica peke kruha v krušni peči (obvezne prijave) nedelja, 6. 10., od 15.00 Prikaz tiskanja na tiskarski stroj Tigel in ročnega stavljenja sobota, 12. 10., ob 10.00 Voden ogled za slepe in slabovidne (obvezne prijave) nedelja, 13. 10., od 14.00 Z igro do dediščine v TMS (14.00-15.00 in 16.30-18.00: Kostko - delavnica za otroke, 15.30: Odkrivanje muzejskih zbirk za mlade obiskovalce) od to, 15.10., do pe, 18.10., od 9.00 do 13.00 ter v ne, 20.10., od 11.00 do 18.00: Dnevi fizike (v sodelovanju s Fakulteto za matematiko in fiziko (Univerza v Ljubljani), Pedagoško fakulteto (Univerza v Ljubljani) in Fakulteto za naravoslovje in matematiko (Univerza v Mariboru)) ne, 20. 10., ob 15.00 Poljudno polurno predavanje prof. dr. Franja Pernuša: Avtomatska analiza medicinskih slik sobota, 26. 10., ob 9.30 Delavnica izdelovanja intarzje (obvezne prijave) nedelja, 27. 10., ob 15.00 Ukročena elektrika, predstavitev poizkusov Nikole Tesle Za delavnice so potrebne prijave po telefonu 01/750 66 72, 041/957 146 ali prek elektronske pošte: programi@tms.si. Odprto: od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota od 9.00 do 17.00, nedelja in prazniki od 10.00 do 18.00, ponedeljek zaprto. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACI Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, razstava Telegrafistke in telefonistke in predstavitev zgodovine Pol-hograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki zaprto. petki ob 15.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence) nedelja, 6. 10., ob 15.00 Voden ogled muzejskih zbirk sreda, 9.10., od 10.00 Svetovni dan pošte (ob 15.00: voden ogled in Naredimo svoj žig - delavnica za otroke- v okviru akcije Z igro do dediščine), prost vstop četrtek, 10. 10., in nedelja, 13. 10., ob 15.00: Voden ogled za družine (v okviru akcije Z igro do dediščine) od torka, 29.10., do četrtka, 31.10., od 10.00 do 13.00 Počitniške delavnice za otroke (izdelovanje poštne kape, poštnega roga in štampiljk, barvanje pobarvank). Prijave niso potrebne. 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 45 )w ZIC Zavod Ivana Cankarja Program prireditev za oktober 2013 Cankarjev dom Vrhnika Do 23.10. 2013. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Mihaela Maraž POGLED NA BARJE S STRANI Slikarska razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Od 30. 9. do 13.10. 2013, vstop prost. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE; SLUŽBA ZA VARSTVO OKOLJA, PARTNER PROJEKTA ReBirth ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KAM Z GRADBENIMI ODPADKI Mobilna razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 1. 10. 2013, ob 19. uri. Vstop prost. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA Akvarelisti POTOVANJA V svobodi akvarela Skupinska slikarska razstava bo odprta do 20. oktobra 2013. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 3. 10. 2013, ob 17. uri. Vstop prost. OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NOV KULTURNI CENTER S KNJIŽNICO NA VRHNIKI Predstavitev umestitve programov v nekdanjo šivalnico IUV Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 3. 10. 2013, ob 20. uri. (102 min.) Vstopnina: 3 evre. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA DVOJINA Romantična drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 10. 2013, ob 19.30 uri. Vstopnina: 8 evrov. KUD JANEZ JALEN, NOTRANJE GORICE Andrej Rozman Roza ANA MIGR€NA Komedija Režija: Gojmir Lešnjak Gojc Igrajo: Manca Zore, Jure Rajšp, Matevž Vidmar, Maja Bahar, Milan Vidmar, Mojca Novak, Janez Remškar, Lucija Alič, Klavdija Japelj, Matija Rogelj, Pia Čibej Vida Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 6. 10. 2013, ob 20. uri. (92 min.) Vstopnina: 3 evre. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ADRIA BLUES Drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 10. 10. 2013, ob 20. uri. (105 min.) Vstopnina: 3 evre. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SMRT V LEDU Triler (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 11. 10. 2013, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 evrov. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Mestno gledališče ljubljansko William Shakespeare UKROČENA TRMOGLAVKA Komedija Režija: Anja Suša Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 10. 2013, ob 16. uri. Vstopnina: 5 evrov. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Lutkovno gledališče FRU FRU Ela Peroci MUCA COPATARICA Lutkovna predstava Režija: Irena Rajh Kunaver Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 16. 10. 2013, ob 20. uri. (135 min.) Vstopnina: 3 evre. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA OSAMLJENI JEZDEC Akcijska pustolovska komedija (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 17. 10. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VEČER KARLA GRABELJŠKA-GABRA Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 10. 2013, ob 17. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 evre. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA TAD JONES IN ISKANJE IZGUBLJENEGA MESTA Animirana sinhronizirana družinska pustolovščina(5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 20. 10. 2013, ob 17. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 evre. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA TAD JONES IN ISKANJE IZGUBLJENEGA MESTA Animirana sinhronizirana družinska pustolovščina(5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 21. 10. 2013 ob 20. uri. Vstopnina: 18 evrov. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPAS TEATER MENGEŠ Lado Bizovičar, Jure Karas SLOVENSKA MUSKA OD A DO Ž Komedija Režija: Lado Bizovičar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 22. 10. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA TONE LAPAJNE 1933 - 2011 Razstava v spomin umetniku Barja in prijatelju Vrhnike bo odprta do 10. novembra 2013. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 23. 10. 2013, ob 19. uri. Vstop prost. PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SMUČANJE Z NAJVIŠJIH VRHOV SEDMIH KONTINENTOV Potopisni večer z Davom Karničarjem Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 24. 10. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POGLED NA DOMAČI KRAJ SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV Koledar 2014 Fotografska razstava bo odprta do 20. novembra 2013. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 24. 10. 2013, ob 20. uri. (126 min.) Vstopnina: 3 evre. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA WOLVERINE Akcijska domišljijska pustolovščina(15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NAPOVED: NEDELJA, 10. 11. 2013, ob 19. uri. Vstopnina: 9 evrov. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD CHOPINOV ZLATI PRSTAN 100 srčnih koncertov KONCERT MANCE IN BENJAMINA IZMAJLOVA Manca Izmajlova - glas, Benjamin Izmajlov - violina Predstavitev pesmi iz albumov Slovanska duša in Slovensko srce in druge najlepše svetovne in slovenske melodije Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. »Kdor umre za domovino, je živel dovolj « Te besede je Ivan Rob vrgel v obraz okupatorskim vojakom, ko so ga leta 1943 zajeli na Dolenjskem blizu Šentjerneja. Besede so prihajale iz ponosne zavesti slovenskega človeka, izobraženca, udeleženca osvobodilnega boja. Izrekel jih je v italijanščini. »Che per la patria muor, vissuto e assai.« Osupli in presenečeni so se zdrznili in se zavedeli, da pred njimi stoji vojak bojujočega se naroda, katerega moralni zmagi bosta sledili še politična in vojaška. To niso bile besede ra-zočaranca in fatalista, ampak besede ponosnega svobodnega človeka pred licem nasilne smrti. (Besede so vzete iz italijanske zgodbe, ki je bila v vseh berilih o bratih Badier, ki sta bila ustreljena sredi 19. stoletja ob bojih za osvoboditev Italije.) Kdo je bil Ivan Rob? Bil je mlad moški, ki mu ni bilo dano doživeti zrelih moških let. Ni bil politik, le eden mnogih med mladimi. Njegovo delo je poezija, njegova beseda stih. Ivanovi starši so bili doma v Kredu, vasici na Kobariškem. Mati in oče sta jo zgodaj zapustila in odšla v svet za kruhom. S seboj v svet sta odnesla značilno domotožje gorjancev in ga v dediščino zapustila tudi Ivanu. Ivanova mati je bila šivilja. Ko je takega dela zmanjkalo, pa je bila dekla v Trstu, kjer je po končani vojaščini ostal strežnik na ladji tudi Ivanov oče. Poročila sta se in tam se jima je 17. avgusta 1908 rodil sin Ivan. Ivan na Trst ni ohranil nobenih spominov. Starši so ga ponovno vodili v Kred. Tako je spoznal tamkajšnji gorski svet in njegove prebivalce in vse življenje ohranil s srcu sladek spomin na ponižne gorske vasi, na dobre ljudi, na vodico, na gmajne, gozdove, poseke in hribe. Gotovo prav v obiskih z materjo pri sorodnikih koreninita Ivanova navezanost na mater in materina navezanost na sina. Iz Trsta so se kmalu preselili v Šempeter, kjer so si kupili hišico. Oče se je upokojil. V Šempetru je Ivan 1914. leta začel hoditi v šolo, toda že naslednje leto je morala družina, kot tisoči drugih, oditi v begunstvo na Gorenjsko, v Rupo pri Kranju, pozneje pa na Primskovo, kjer je začel obiskovati redno osnovno šolo. Leta 1919/1920 je obiskoval kranjsko gimnazijo. Preden pa je bilo leto končano, so Robovi odšli iz begunstva. Šempeter je bil porušen. Čeprav je v tem kraju preživel le zgodnje otroštvo, se mu je globoko vtisnil v srce. Naselili so se pri mamini sestri v Kredu. Zdaj je ta svet še močneje prevzel Ivana. V Kred se je pozneje vračal na počitnice. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, stanoval je v srednješolskem internatu lazaristov. »V tem času je Ivan veliko bral. Na splošno je bil veder, šaljiv in hudomušen, njegov dovtip je bil duhovit, rajši je bil satirično zaostren in odrezav kakor hudomušen. Bil je oster opazovalec in mislec. Vsako nasprotnikovo napako je v polemiki najbolje uporabil. Hudobe pa v njem ni bilo. Njegov smeh je bil bolj zmeren, smejal se je bolj znotraj kot na zunaj. Če je katero dobro pogodil, se je zasmejal bolj z očmi kakor z usti in glasom in obraz mu je nekam zasijal. O sebi ni govoril. Notranja doživetja je hranil zase.« Tako o njem sošolec Tone Ja-nežič. Prvi zapisi njegovih lirskih pesmi segajo prav v gimnazijska leta. Skrival jih je v notese. Takrat se ni pojavljaj ne v internih dijaških listih ne v društvih. Ko je nastopil, je nastopil samostojno. V internatu je začel izdajati list Ščipa- vec. Izšla je samo ena številka. To je bila humoristično satirična zbirka v prozi in verzih na osebe in vzgojne razmere v dijaškem domu. ŠČIPAVEC je vzbudil veliko smeha pri vseh. List so zaplenili, kaznovali ga pa niso. Počitnice je preživljal deloma v Ljubljani, deloma pri prijateljih na Gorenjskem, na Primorsko, ki je bila takrat pod fašizmom, se ni vračal. Po gimnaziji se je septembra 1929 odločil za študi slavistike. Stanovanje je dobil v akademskem domu, kjer je imel tudi brezplačno hrano. V prvih akademskih letih se je že trgal iz območja nekdanje verske pripadnosti. Izključili so ga iz doma, poiskal si je zasebno stanovanje; stanoval je zdaj tu zdaj tam, šlo pa je na tesno tudi pri denarju. Takrat je pisal v liste in časopise. Tudi študiral ni čisto resno. Leta 1933 je pisal mami: »Odkar sem Vam pisal, se res ni nič posebnega zgodilo, vsaj z menoj ne. Malo sem študiral, malo lenaril, malo lumpal in malo stradal. To je vse.« Leta 1933 je dobil stanovanje pri družini časnikarja Terseglava. Dobro se je razumel z njegovim sinom, bil je kot član družine. Nikoli niso zahtevali plačila za hrano in stanovanje. V tako urejenih razmerah je spet lahko študiral in opravljal izpite. Zaradi različnih značajev je prihajal v konflikt z očetom Terseglavom. Pretehtal je tedanje uspehe in načrte in se odločil, da se bo posvetil zgolj književnemu delu (leta 1937). Odšel je od Terseglavovih in zaživel negotovo pot svobodnega književnika. Odločitev je bila precej tvegana, toda saj ga je že do tedaj življenje odnašalo zdaj sem zdaj tja. Rob, ki so ga otroštvo in mladost, vojne krvave zarje in fašistična hudodelstva nad ožjo domovino, internatska vzgoja, dijaška revščina in odrinje-nost potiskali v črnogledost, si je s humorjem, smehom, zbadljivostjo in pikanjem pomagal prek vsega tega. V akademskem listu Ščipavec, ime mu je dal po dijaškem listu, je objavljaj verze in prozo. Objavljaj je tudi v 46 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si drugih časopisih - Modri ptici, Jutru, Akademskem listu 1551 pod psevdonimi Pičirad, Lipe Petjaln, Juan Roba-nez. Izobraženci in študentje so doživljali čas tridesetih let razočarani in zaskrbljeni za usodo slovenskega naroda. Nova državna tvorba, ki je nastala po prvi svetovni vojni, ni prinesla tistega, kar so pričakovali. Primorska je ostala pod fašizmom, začel pa se je tudi centralistični pritisk. Študentje so se na svojevrsten način udeleževali demonstracij. Rob prav izvirno. Ob univerzi je bil del ozemlja, na katerega policisti niso smeli. Tam se je ob demonstracijah znašel Ivan s skupino svojih prijateljev. Z velikim lokom in puščicami so, ko je poveljnik prijezdil mimo, streljali konja v trebuh. Konj se je splašil, prizor je bil tako smešen, da so se smejali tudi policisti. Seveda so demonstrante fotografirali in jim potem za fotografijo povrnili s pendreki. Tako je o Robu napisal pisatelj Igor Torkar v Desetih bratih. V akademskem glasu (leta 1933) pa tudi drugih časopisih je objavljal PARODIJE na besedila različnih slovenskih pesnikov: Prešerna, Slomška, Gregorčiča, Stritarja, Levstika. Rob je v lahkotnih verzih v neprisiljenih kiticah in v neiskanih domislicah našel popolno skladnost med plemenito mislijo in sproščeno duhovitostjo. V Družinskem tedniku je priobčil najobsežnejše delo, ki mu je takoj po natisu v knjigi leta 1938 prineslo priznanje - Travestijo Jurčičevega Desetega brata. Delo je izhajalo v nadaljevanjih od 11. do 52. številke letnika 1938. Prvi slovenski roman (leta 1866) mu je bil podlaga za travestijo. Oblikovno ga je preoblikoval v verze, ljudi in dogodke pa prenesel v sodobnost, v svoj čas. Kmečko grajsko (meščansko) romantiko z realističnimi potezami je zamenjal s študentsko meščanskim svetom tedanjega časa. Osebe in dogodki izpovedujejo novi čas. Travestija je tako tesno povezana s časom svojega nastanka, da le zelo nadrobno poznavanje tistih let odpira vse skrite smisle, ki jih je poet vnesel v svoje delo. Prenos v sodobnost je neprisiljen in popoln. Smeh in posmeh veljata človeškim značajem in družbenim pojavom. Jurčičev roman mu postaja ob njegovem načinu oblikovanja zrcalo, ki kaže spakovanje in naravni izraz ljudi in dogodkov dvajsetega stoletja. Kritika je bila dobra. Leta 1940 je odšel v Maribor, kjer je urejal Toti list - humoristični tednik. Pri njem je sodeloval še pred prihodom v Maribor. Delo je bilo pisano, saj je poleg objavljanja proze in verzov dajal pobude za karikature in ilustracije. Iz Maribora je pobegnil leta 1941. Zatekel se je k Terseglavovim, zatem pa v Iški Vintgar. Ljubljanski gozdovni-ki, njihov član je bil tudi Ivan Rob, so počitnice preživljali v naravi v Iškem Vintgarju. Tam so si zgradili tudi kočo, ki pa so jim jo Italijani zažgali, da ne bi nudila strehe sumljivim ljudem. Bilo je poletje po razsulu države, začel pa se je tudi že organiziran upor. Leta 1941 je še pisal materi v Šempeter: »Vem, da te že močno skrbi, kje je tvoj sin, kako se počuti in kaj se godi z njim v teh zmedenih in žalostnih časih. Pa bodi brez skrbi. Saj veš, da imamo, kar nas je Robovih, pri vsej smoli, ki nas spremlja skozi življenje, vendarle nekoliko sreče in da se nam končno vse dobro izteče.« Žal se mu ni. 8. julija 1942 je Rob odšel na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko. Tam je sodeloval v gledališki skupini Agitteater, preživel roško ofenzivo in se priključil Cankarjevi brigadi. Rob je dobil novo nalogo. V okolici Šentjerneja, v Zloganju nad Škocjanom, je vsak dan poslušal radio in sestavljal na tri, štiri dni poročila ter jih pošiljal v tehniko, kjer so jih razmnoževali in pošiljali naprej. Tam so ga 22. 1. 1943 zajeli in odpeljali v Novo mesto, nato pa v Ljubljano. Ustrelili so ga skupaj z osmerico partizanov pri Veliki Li-gojni blizu Vrhnike. leta 1955 so jih prekopali in prenesli v grobnico partizanov na Vrhniki. Po Ivanu Robu nosita ime trg in osnovna šola v Šempetru pri Gorici, na Vrhniki pa ulica - Robova ulica od križišča pri sv. Lenartu proti Ligojni, v Ljubljani pa Ulica Ivana Roba na Viču. Izbrana dela Ivana Roba je zelo skrbno in s pretanjenim čutom uredil profesor slavist Viktor Smolej. Izšlo je leta 1965. Parodija: porogljiv posnetek resnega leposlovnega dela, ohranjena sta oblika in slog izvirnika, vsebina pa se sprevrača v smešno. Travestija: predelava resnega leposlovnega dela v smešno. Dora Šemrov \/ r /CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Napovednik za oktober Ure pravljic Ko v deželo zapiha jesen, se v knjižnico vrnejo pravljice. Z njimi se vrnejo malčki - bralčki, živžav in pisane risbice. V sredo, 2. oktobra 2013, ob 17. uri vabim vse zaljubljene v pravljice, da se mi pridružite v naši pravljični sobi (od 4 do 9 let). Med pravljico se starši lahko zadržite v čitalnici in se po otroke vrnete med 17.45 in 18.00. Pravljičarka Zlatka Brezovar Predavanje gospe Mimi Zajc o pravicah ljudi Kaj morate vedeti o pravicah, ki jih imate, pa jih ne poznate? Predavateljica vas bo seznanila z najpomembnejšimi pravicami (in dolžnostmi), ki jih imate, ko vlagate prošnjo za otroški dodatek ali urejate drugo pravico, ki vam jo priznava država; seznanila vas bo s pravicami, ki jih imate, ko se pokvari izdelek, ki ste ga kupili, pa ga nihče noče zamenjati; s pravicami, ki jih imate kot bolnik, in ko se srečate s podobnimi vsakodnevnimi težavami. Zavedati se moramo, da se pravicam, ki nam sicer pripadajo, pa jih ne zahtevamo, odrekamo. Po predavanju, ki bo v sredo, 2. 10. 2013, ob 18.00 v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika, si bomo izmenjali izkušnje in komentarje ter odgovorili na vprašanja, ki vas zanimajo. Katja Krvina: Predavanje o dojenju V našem industrijsko razvitem svetu, kjer so mlečni nadomestki večinoma široko sprejeti in kjer iz vseh koncev prihajajo vrste različnih informacij, so ženske včasih zmedene in niso več v pravem stiku s sabo in svojim otrokom ter imajo pri vzpostavljanju dojenja veliko težav. Lepo vabljene vse bodoče in doječe matere ter vse, ki jih zanima dojenje, v četrtek, 3. 10. 2013, ob 18.00 v čitalnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pravljične urice v Podlipi Otroke od četrtega leta vabimo na pravljične urice v poslopje stare šole v Podlipi. Starši, otroke pripeljete vsak ponedeljek do 17.30 in se ponje vrnete med 18.15 in 18.30. Prijave in več informacij na št.: 041 363 755 ali sonja.zakelj@g- mail.com. Pravljične urice bodo organizirane v sodelovanju s KS Podlipa - Smrečje. Prvo srečanje s potapljanjem v svet pravljic in ustvarjanja bo v ponedeljek, 7. 10. 2013, ob 17.30 v poslopju stare šole v Podlipi. Otroci lahko s seboj prinesejo počitniško fotografijo! Beljakovine za življenje in smrt Društvo Kneipp in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabita na predavanje z naslovom Beljakovine za življenje in smrt, ki ga bo vodil dr. Iztok Ostan. Predavanje bo v sredo, 9. 10. 2013, ob 18.00 v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Na predavanju bomo izvedeli o prehranskem pomenu beljakovin, o fizioloških težavah, ki jih povzročajo v presnovi, zvedeli bomo o prednostih in pomanjkljivostih vegetarijanstva, se seznanili z izbiro različnih kombinaci beljakovinskih živil in izbiro kakovostnih beljakovinskih prehranskih dodatkov. Vabilo na knjižno čajanko Z veseljem sporočam, da z oktobrom nadaljujemo že osmo sezono Knjižnih čajank. Na njih se srečujemo ljubitelji lepih knjig in kakovostnega branja. Od maja, ko smo zaključili prejšnjo sezono, je minilo kar nekaj časa in prepričana sem, da tako kot jaz tudi »čajan-karice« že komaj čakate, de se spet snidemo. Vabim vas na mladinski fleljahGifine U Ei.ijpnjr irl trlr. oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika v četrtek, 17. oktobra 2013, ob 9. uri. Ob čaju, pecivu in prijetnem druženju vam želim predstaviti jesensko bero novosti knjig za otroke, mladostnike in odrasle. Čajanka nosi naslov Biserna Čebelica. Prisrčno vabljeni stari in novi člani! Zlata Brezovar Spominski večer partizana in pisatelja Karla Grabeljška Gabra V sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika prirejamo Spominski večer partizana in pisatelja Karla Grab e l j š k a Gabra v četrtek, 17. 10. 2013, ob 18.00 v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Sodelovali bodo: Janez Kikelj, učenci dramskega krožka OŠ Ivana Cankarja Vrhnika pod mentorstvom Ljubice Jelovšek in Glasbena šola Vrhnika. Večer bo vodila Mirjam Suhadolnik. Vabljeni! Potopisno predavanje: Barve Trinidada in Tobaga Sonja Ravbar je sedem mesecev živela na skrajno južnem delu Karibskih otokov, tik nad Venezuelo v državi Trinidad in Tobago. Njeno življenje ni bilo življenje turista, pač pa osebe, ki se je morala v čim hitrejšem času zliti z okolico in zaživeti njihovo življenje. Pravi, da so jo barve, kultura in neverjetno živ svet prav hitro potegnili vase ... Vendar pa se je morala naučit tudi nekaj njihovih pravil. Kar naenkrat je postala "Trini", ker so jo zares sprejeli medse. Predavanje bo v četrtek, 17. 10., v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Fotografska razstava Sonje Ravbar je do 17. 10. 2013 na ogled v prostorih Kluba Zakon vsak dan od 17. do 22. ure. Vstop je prost. Medgeneracijsko sodelovanje - SIMBIOZA - bo od 21. do 25. oktobra tretjič povezalo Slovenijo Simbioza je odprla prijave na brezplačne delavnice spoznavanja z osnovami uporabe računalnika in mobilne telefonije. Projekt je 8. julija 2013 odprl vrata seniorjem, ki se željo seznaniti z računalnikom in mobilno telefonijo, ter vsem, ki se bi radi preizkusili v vlogi mentorja brezplačnih delavnic računalniškega opismenjevanja. Prijave za udeležence in prostovoljce na delavnicah, ki bodo v tednu od 21. do 25. oktobra 2013 po vsej Slovenji, so mogoče prek spletnega mesta www.simbioza.eu, brezplačne telefonske številke 040 940 888 in vpisnih točk po Slovenji. Na Vrhniki bo Simbioza potekala v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja in v OŠ Antona Martina Somška. Lokalni sponzorji projekta: SIMBI0ZA Novosti v avgustu 2013 0 SPLOŠNO:KNJIZNICARSTVO,ENCIKLOPEDI-JE,ZBORNIKI... HERMANN: Jeremiah : [VII-IX] LUNAČEK, I. T.: Metamorphose antropomorp- hice LUNAČEK, I. T.: Založeni raj ŠKRUBEJ, J.: The cold war for information technology ŠTRANCAR, M.: EPUB in osnove elektronskega založništva VIDIK človekovih pravic glede naravne in kulturne dediščine VIDMAR, T.: Računalniška omrežja z internet-nimi storitvami 1 FILOZOFIJA.ETIKA.OKULTIZEM.PSIHOLO-GIJA. COOPER, D.: Resnične zgodbe o angelih CROWLEY, A.: Knjiga srca ovitega s kačo CROWLEY, A.: Magika : liber ABA CROWLEY, A.: Magika brez solz SVETINA, M.: Izbrane teme iz razvojnopsiholo-ške diagnostike 2 VERSTVO LEONARD, Andre-J.: Srečanje ljubezni in resnice ROŠKER, J. S.: Subjektova nova oblačila 3 SOCIOLOGIJA.POLITIKA.EKONOMIJA.PRA-VO.VZGOJA.ETNOLOGIJA. BADALIČ, V.: Teror "trajne svobode" DRENOVEC, F.: Kolaps elite FEMINIZEM v Čudežni deželi GOLEŽ Kaučič, M.: "Fantje se zbirajo —" HEDL, D.:vPodjetništvo v kulturi KLEMENČIČ, V.: Gospodarjenje v socializmu LJUDJE, družine, stanovanja : registrski popis 2011 LORENCI, J.: Trije krogi jeze OSOJNIK, I.: Somrak suverenosti SRBI v Slovenji, Slovenci v Srbiji TRATNIK, S.: Lezbični aktivizem po korakih ŽIVETI in misliti Evropo 6 MEDICINA.TEHNIKA.KMETIJSTVO.VODE-NJE.INDUSTRIJA.OBRT. BELLEGHEM, S. van: Voditelj dialogov BELŠAK, D.: Meso s tradicijo in okusom COLLINS, S.: Moj pes DAVIDSON, C.: Moja mačka DOLŽAN Eržen, T.: Poslikano kmečko pohištvo v zbirki Gorenjskega muzeja FIRST, M.: Trideset obrazov slovenske kulinari- ke KLEMENČIČ, V.: Pogled v ozadje OSTAN, I.: Prijateljem najboljše! PAPLER, D.: Osnove uporabe lesne biomase RIFEL, V.: Nega in podiranje dreves v zahtevnih situacjah SIMIČ, S.: Tradicionalna plovila Istre SZOKE, C.: Ilustrirani atlas vozil 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTOGRAFIJA. GLASBA.ŠPORT. 1D : Where we are (eng) ALEXANDRAKIS, J.: Quilting on the go! (eng) A BEGINNER'S guide to drawing BISHOP, C.: Umetni pekli BOJAN Adamič : (1912-1995) CIBIC, J.: Za naše gospodarstvo in kulturo CREATIVE paper cutting ČELIK, M.: Pod skupno streho Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: http://www.ckv. si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 47 Novičke v Športne zveze Vrhnika Tokratne novičke so malo drugačne kot po navadi, saj boste bralci lahko videli, da so »dvodelne«. V prvem delu bomo na kratko povzeli dogajanje v času od 13. avgusta do 17. septembra, torej od oddaje novičk za avgustovsko številko Našega časopisa, do oddaje Novičk za septembrsko številko ter predstavili načrte za prvo polovico oktobra. V drugem delu pa bomo, kot smo napovedali v prejšnji številki, na kratko predstavili videnje našega člana Komisije za uskladitev pripomb k predlogu sprememb in dopolnitev Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, Boruta Feferja, o delu te komisije in o zelo obširnem odgovoru na »nekaj stavkov« iz novičk meseca julija, ki naj ne bi popolnoma ustrezali. Pa začnimo s prvim delom. Zadnji torek v avgustu smo se sestali člani delovne skupine, ki jo je za operativno delo v povezavi s pripravo sprememb in dopolnitev Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika imenoval Izvršni odbor zveze. Osrednji del sestanka je bil namenjen pregledu pripravljenega delovnega gradiva in dogovoru o predstavitvi tega gradiva komisiji, ki jo je imenoval župan. Prvi torek v septembru je bila na našo pobudo sklicana seja navedene komisije. Komisiji, ki ji predseduje mag. Matej Černetič, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo, in v kateri sta člana Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, in Borut Fefer, podpredsednik Športne zveze Vrhnika, sta se pridružila tudi župan Stojan Jakin ter predsednik Odbora za družbene dejavnosti Leon Marjan Mo-žina. S strani Športne zveze Vrhnika sta bili v vlogi poročevalk na seji prisotni še članici delovne skupine Vida Mihelčič in Irena Oblak. Več o dogovorih s te seje bomo zapisali po potrditvi zapisnika seje. Za vse, ki so kakor koli povezani s športom, je zagotovo zanimiva novica, da je konec avgusta Strokovni svet RS za šport potrdil osnutek Nacionalnega programa športa. Dokument bo deležen še razprav ter popravkov in dopolnitev, sprejet pa naj bi bil do marca 2014. Predlog prenaša več pooblastil na civilno športno področje, tako pri pripravi strateških in operativnih dokumentov kot na ravni odločanja o razdeljevanju sredstev. Do oddaje prispevka nam je uspelo izvedeti, naj bi Občinski svet na seji, ki bo predvidoma zadnji četrtek v septembru, obravnaval tudi Letni program športa za leto 2014. Z gradivom zaenkrat še nismo seznanjeni, bomo pa naše člane pravočasno obvestili o datumu javnega razpisa, ki bo pripravljen na podlagi omenjenega dokumenta. Na tej seji bodo člani Občinskega sveta med drugim odločili tudi o tem, ali bomo imeli športniki v svetu javnega zavoda za kulturo, šport in turizem predstavnika, ki bo zastopal naše interese. V začetku oktobra skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenje - Združenjem športnih zvez in z obema osnovnima šolama načrtujemo izvedbo Mini olimpijade, sredi oktobra pa bomo že tradicionalno skupaj z našimi člani sodelovali pri vseslovenski akciji Slovenski dan športa - dan odprtih vrat, ki jo pripravljata OKS-ZŠZ in Društvo športnih novinarjev. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefon 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika V nadaljevanju pa dopolnilo k članku Športne novičke, objavljenemu v Našem časopisu 3. 7. 2013. V odgovoru na Športne novičke - julij 2013 je g. Boštjan Koprivec zapisal, kako je delovala Komisija za uskladitev pripomb na predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, ki jo sestavljamo: Matej Černetič - predstavnik Občine Vrhnika, kot predsednik, Boštjan Koprivec - predstavnik Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, kot član, in Borut Fefer - predstavnik Športne zveze Vrhnika, kot član. Zapis g. Koprivca sledi vsem dogodkom, ki so se zgodili po imenovanju komisije, tudi datumsko je vse korektno zabeleženo. Moram pa ga popraviti oziroma dopolniti v nekaterih zapisih - trditvah. Glede na dogovor, da naj bi delovna skupina pri športni zvezi, ki deluje izključno amatersko, dopolnitve in spremembe pravilnika pripravila čim hitreje, smo potrebovali še dodatne podatke iz razpisa za finančna sredstva za leto 2013, za katere sem zaprosil g. Koprivca kot člana komisije. Ni me opozoril, da bi moral za pridobitev teh podatkov uradno zaprositi na sestanku komisije, sporočil mi je samo, da so v dokumentaciji, za katero smo zaprosili, tudi osebni podatki, kot npr.: ime in priimek tekmovalcev in da morajo te osebne podatke zakriti. Dogovorila pa sva se tudi, da zavod zvezi posreduje dokumentacijo sedmih od devetnajstih nečlanov Športne zveze Vrhnika. V članku g. Koprivca so ta društva poimensko navedena. Športna zveza je poprosila za dokumentacijo samo nekatera društva, ki so člani zveze, ne pa vseh triindvajsetih članov, ki so se prijavili na razpis, zato je povsem mogoče, da društva, pri katerih je g. Koprivec preverjal zaprosilo po dokumentaciji, tega zaprosila niso prejela. Lahko zapišem še, da je Športna zveza Vrhnika v obdobju priprave dopolnitev oziroma priprave novega pravilnika delovala v dobro vse zainteresirane javnosti. Želela je, da bi ta pravilnik čim hitreje dobil dokončno vsebino, ki bi čim pravičneje razdelila že tako skromna sredstva za šport na Vrhniki. Kar pa zadeva zavajanje javnosti, kot je zapisal g. Koprivec, lahko mirno zapišem, da vsi datumi, objavljeni v Novičkah Športne zveze Vrhnika, držijo. Prosim pa, da mi konkretno sporočite, kateri datum ne drži, da bomo te trditve lahko preverili. In nazadnje, g. Koprivec je zapisal, da je minilo že dve leti, odkar je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pripravil predlog spremembe tega pravilnika, moram pa ga opomniti, da bi bil po vsej verjetnosti ta pravilnik že oblikovan in sprejet, če bi dobili odgovore na naša vprašanja. Kaj vse pa je delovni skupini Športne zveze Vrhnika s pomočjo občinske komisije in g. Koprivca - ZIC uspelo narediti, pa si boste lahko prebrali v naslednjih Novičkah. Hvala vsem, ki ste kakor koli konstruktivno sodelovali pri pripravi gradiva. Zapisal Borut Fefer, član občinske komisije in delovne skupine pri Športni zvezi Vrhnika Odgovor na zapis v Športne zveze V prejšnjem odgovoru sem zelo natančno opisal kronologijo dogodkov, zato ne bom bralcev ponovno obremenjeval z datumi in dogodki. Kdor je dobro prebral oba prispevka, si je lahko sam ustvaril sliko in ugotovil kateri datumi držijo in kateri ne. Objektivni bralec je lahko tudi sprevidel, da so bili določeni sklepi sprejeti na komisiji in da sem njihove zahteve izpolnil ter da so bile določene zahteve podane mimo komisije. Katerih zahteve pa sem tudi izpolnil, kljub temu, da mi jih ni naložila komisija. Želel sem osvetliti zgolj to, da se s tovrstnimi obvodi zmanjšuje težo organu, ki ga je imenoval g. župan. Sam sem se imel zgolj za člana komisije, ki bo izpolnil vse, kar se bomo na sestankih dogovorili. Zato sem 6. 6. 2013 apeliral na predsednika komisije, da določa tempo. Obenem pa vseeno izpolnil tudi tiste zahteve, ki jih ni sprejela komisija. Zavoljo dobrega medsebojnega sodelovanja in v dobrobit vseh, ki se prijavljajo na razpis. V kolikor ne bi bil izzvan, o vsem navedenem ne bi bilo potrebno zapisati niti besede. Na žalost se moram zato vsaj kdaj pa kdaj odzvati, da lahko kritičen bralec dojame, da stvari niso zgolj črno - bele. Ker pa imam prvič premalo časa in drugič ne verjamem v tovrstno razčiščevanje, se na marsikaj niti ne odzovem. Lahko bi kot odziv na to, da me je potrebno »opomniti, da bi bil po vsej verjetnosti ta pravilnik že oblikovan in sprejet, če bi dobili odgovore na naša vprašanja«, npr. na dolgo in široko napisal celotno kronologijo postopka oblikovanja predloga sprememb pravilnika in v katerega smo vključili predloge sprememb društev (od tega kdo se je odzval, kakšni so bili predlogi in do tega katera (če sploh katera) vprašanja smo dobili naknadno tudi od tistih, ki na začetku niso podali niti enega predloga za spremembo), ter bi demantirala opomnik. Sicer si lahko brez težav naložimo še to delo, a menim, da to ne pripomore h konstruktivnosti oblikovanja predloga pravilnika oz. k pravičnejši porazdelitvi sredstev. Kar bi moralo biti bistvo prizadevanja komisije. Zato ne verjamem, da obtoževanje zavoda, na katerega se včasih moramo odzvati, k temu cilju kaj pripomore. Svojo energijo sem do sedaj in jo bom tudi v naprej raje usmerjal v dobrobit vseh društev ter občank in občanov. Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Uredništvo s tem zaključuje polemiko. Poletni vklop - športne počitnice 2013 V petek, 23.8.2013, so se končale že šeste športne počitnice Poletni vklop, ki smo jih izvedli na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC). To je obenem že sedemnajsti Poletni vklop, odkar je s projektom začel Center za socialno delo Vrhnika. Letos smo nadaljevali z dobrim programom ter ga še dodatno obogatili z različnimi ročnimi in športnimi delavnicami. Ustvarjalne delavnice so bile zaradi idej animatorjev pestre, zanimive in prilagojene vsem starostnim skupinam osnovnošolcev. S pomočjo športnih animator- jev, športnih in drugih društev ter organizaci pa smo pripravil zanimive športne in družabne delavnice, kolesarske in kopalne izlete. Učili smo se nogometa, floorballa, košarke, odbojke, akrobatike, badmintona, namiznega tenisa, balinanja, pikada, izvedli tedenske te- čaje rolanja in tenisa. S pomočjo animatorjev smo pripravili jezikovni tečaj španščine. Spoznali smo delo policistov in gasilcev, organizirali smo Poletni vklop ima talent, tekmovanje v peki, mister in miss vklopa. Izvedli smo dva kolesarska izleta, kjer smo spoznavali znamenitosti Vrhnike in Barja ter obiskali Živalski vrt Ljubljana. Obiskali smo Občino Vrhnika in druge javne ustanove ter nekatera podjetja. Tradicionalno smo ob četrtkih organizirali kopanje. Letos smo odšli tudi na dva zanimiva izleta, in sicer smo se po kopanju v slovenskem morju ogledali svetovno znane Škocjanske jame, drugič pa smo se odpravili v Ptujske Toplice. Pred za kulturo, šport in turizem kopanjem smo si ogledali arheološke izkopanine in na terenu spoznali delo arheologov. Da je bil letošnji program resnično zanimiv, priča podatek, da je bilo na vklop vpisanih več kot tristo vrhniških otrok in da se je vklopa vsak dan udeležilo osemdeset osnovnošolskih otrok. Da smo na ZIC-u lahko vse to izvedli, se moramo zahvaliti vsem animatorjem, ki so s svojimi idejami bogatili program, ter ŠD SENT, Centru za socialno delo Vrhnika, Lokalni akcijski skupini, športnemu društvu VLR Viljem, Teniški šoli Teniškega kluba Vrhnika, Športnemu klubu 2002, TVD Partizan Borovnica, NK Vrhnika, Športnemu društvu Vučko, Košarkarskemu klubu Vrhnika, društvu upokojencev, Društvu invalidov Vrhnika, Policjski postaji Vrhnika, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhnika, gostilnama pri Kranjcu in Turšič, Ministrstvu za obrambo ter navsezadnje Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika, ki nam je ponovno velikodušno odstopila šolske prostore, ter Občini Vrhnika in Fundaciji za šport, ki sta finančno podprli program in otrokom omogočili brezplačne počitnice. Na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika želimo vsem vklopovcem uspešno šolsko leto in ponovno snidenje prihodnje leto. Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport >w ZIC Zavod Ivana Cankarja 48 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spoštovani starši predšolskih otrok in prvošolcev! Počitnice, dopusti in poletje so minili. Prišel je zopet čas organiziranih popoldanskih športnih dejavnosti za najmlajše. Tudi letos vas vabiva, da se nama pridružite vsak torek na telovadbi predšolskih otrok in prvo-šolcev v telovadnici Partizan. V prvi skupini otrok boste starši, stari starši, tete in strici, družinski prijatelji otroka imeli priložnost kakovostno in organizirano preživeti čas z otrokom. Skozi igro, športne aktivnosti boste otroka spremljali in na tak način spremljali otrokov napredek in krepili zdrav odnos z njim. V drugi skupini otrok pa bodo otroci samostojno preživeli svoj prosti čas v skupini vrstnikov, kjer se bodo naučili športnega sodelovanja, razvijali svoje športne sposobnosti in krepili telesno moč in vzdržljivost. Prvič se bomo srečali v TOREK, 1. 10. 2013, v telovadnici Partizan. Sporten pozdrav. Miša in Tamara SPLOŠNA TELOVADBA ZA PREDŠOLSKE OTROKE IN PRVO-ŠOLCE ZAČETEK? OKTOBER 2013 KDAJ? vsak TOREK KJE? TELOVADNICA PARTIZAN NA VRHNIKI KDO? • OTROCI stari od 2 do 4 let (od 16.30 do 17.15 ure) skupaj s starši! • OTROCI stari od 4 do 6 let (od 17.15 do 18. ure Rekreacija za občane v šoli na Tržaški 2 VAJE ZA HRBTENICO: vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30 in 19.30 do 20.30 ter vsako sredo od 17.30 do 18.30 in 18.30 do 19.30. Vadba je primerna za osebe vseh starosti, ki so že imeli bolečine v hrbtenici oz. želijo bolečine preventivno preprečiti. Vaj vodi višja fizioterapevtka gospa Marija Murn. Inf. po telefonu 7551 628 (ob pon. od 14. do 19. ure, od torka naprej od 7. do 14. ure). Začetek v ponedeljek, 30. 9. 2013. AEROBIKA: v ponedeljek STEP od 20.30 do 21.30, v sredo TNZ-STEP, od 20.30 do 21.30, vodi Jana Ko-govšek V primeru večjega zanimanja bo aerobika tudi v ob nedeljah zvečer! Začetek v ponedeljek, 23. 9. 2013. PILATES je umirjena vadba, pri kateri je poudarek na pravilni okrepitvi našega centra - trebušno-hrb-tnega mišičnega steznika. Redna vadba pilates vidno oblikuje naše telo, poveča gibljivost in koordinacijo, preprečuje/odpravlja bolečine v hrbtenici ter nas sprosti. Delamo v osnovni in zahtevnejši težavnostni stopnji. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah z individualnim pristopom. Vadba bo v četrtek ob 19.30 do 20.30 v učilnici 2, vodi Ana Sajko, joga in pilates inštruktor; ana.smrtnik@gmail.com; 070 866 383. Prva informativna vadba bo 26. 9. DINAMIČNA JOGA je intenzivnejša vadba joge za povečanje gibljivosti, moči, zmanjšanje stresa in sprostitev. Na vadbi bomo izvajali različne vaje joge (asane) v zaporedjih skupaj z jogijskim dihanjem (pranajama), začeli in končali bomo s sproščanjem. Joga je primerna za vse starosti za ženske in moške. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah z individualnim pristopom. Vadba bo v četrtek, 20.35 do 21.45 v učilnicia 2, vodi Ana Sajko, inštruk-torica joge in pilatesa; ana.smrtnik@gmail.com; 070 866 383. Prva informativna vadba bo 26. 9. KUNDALINI JOGA: torek od 20.00 do 21.30 "Tako kot se vse reke stekajo v isti ocean, vsaka joga spodbuja dviganje kundalini energije, kreativnega človeškega potenciala. In Kundalini joga ponuja najhitrejši način za doseganje uravnoteženosti med telesom, umom in duhom." Yogi Bhajan. Kundalini joga gradi močnejši imunski in živčni sistem in močno deluje na delovanje žlez ter limfnega sistema. Na vadbi bomo izvajali različne krije oz. programe vaj, od katerih ima vsaka svoj namen in lahko deluje za stimu- lacijo in krepitev kakšnega organa, sistema, skupine mišic ali energije in energetskih komponent. Kun-dalini joga je primerna za vse starosti za ženske in moške. Vadba poteka v toplem prostoru (učilnica 2) v majhnih skupinah. Vabljeni na brezplačno prvo izkušnjo s kundalini jogo. Vodi: Sat Pavan Kaur, Petra Smrtnik, inštruktorica joge, učiteljica kundali-ni joge in učiteljica shakti dancea ali joge plesa ter svetovalka za naravno načrtovanje družine po simp-totermalni metodi Sensiplan. Inf. na: info@bit-je.si, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si; vadba že poteka, pridružite se! GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA MOŠKE vodi profesorica športne vzgoje - specialistka za fitnes, vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi 40 let in več zaradi individualne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteo-poroze; torek od 20.00 do 21.00; četrtek od 20.00 do 21.00; vodi Valentina Rebec, začetek v torek, 1. 10. 2013. GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA ŽENSKE vodi profesorica športne vzgoje - specialistka za fitnes, vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi 40 in več let zaradi individualne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteo-poroze; torek od 19.00 do 20.00; četrtek od 19.00 do 20.00; vodi Valentina Rebec, pričetek v torek, 1. 10. 2013. ORIENTALSKI TREBUŠNI PLESI: Trebušni ples je ples čustvene ženske, ki prepleta svojo skrivnostnost, igrivost in ženstvenost prek nežnega valovanja telesa in rok do energičnega tresenja z boki. V prejšnjih letih je na Vrhniki čare orientalskega plesa spoznavalo že več kot dvesto deklet in žena. Skupino bo vodila Mateja Matjašič »Elin« iz PLESNEGA MESTA in, če boste želele, boste z njo lahko tudi nastopile na raznih prireditvah ali pa se lahko odločite tudi za tekmovanja. Predstavitev programa z brezplačno vajo bo v petek, 4. 10. 2013, v telovadnici na Tržaški 2, ob 16.00 za učenke OS - začetni ob 17.00 za učenke -nadaljevalni, ob 18.00 za odrasle - začetni in ob 19.00 za odrasle - nadaljevalni. Info: 510 84 84, 031 333 303; www.plesnomesto.si. TEHNIKE SPROŠČANJA IN VADBA ZA VEČJO GIBLJIVOST TELESA ponedeljek, 1. skupina od 18.30 do 19.40 in 2. skupina od 19.45 do 21.00 v učilnici 2, OS Ivana Cankarja, Tržaška 2. Vsi si želimo zdravo telo, prav tako duha. Glede na hiter tempo življenja pa smo vedno bolj v stresu. Veliko je poškodb in bolezni, fizičnih in psihičnih, ker smo se predali neutrudnemu hitenju in ne znamo sestopiti iz uničujočega kolesja. NA VADBI se bomo naučili uporabnih tehnik za obnavljanje, sprostitev in stalen pritok energije iz starodavne joge, chi gonga, tibetanskih pomlaje-valnih vaj, shiatsu vadbe, se naučili pravilno dihati - PRANAJAMA, umirjali um v meditaciji, hkrati pa okrepili in pomladili telo z vadbo raztezanja za gibkost. VADBA JE PRIMERNA ZA VSE LJUDI VSEH STAROSTI IN RAZLIČNIH FIZIČNIH SPOSOBNOSTI. Vadba se je začela v ponedeljek, 9. 9. 2013. Vabljeni do 30. 9., ko bomo dokončno oblikovali skupine. Pridite v udobnih oblačilih, potrebujete še ležalko. Toplo vabljeni in dobrodošli! Vladimira, info: vla-dimira23@gmail.com, 040 43 00 66. Informacije: 01 7506 876 od 7. do 14. ure, popoldne 01 7506 878. Inf. o cenah vadbe dobite pri izvajalcih (kjer je naslov) ali vinko.bizjak@guest.arnes.si 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 Klub letalcev Vrhnika - ekipni državni prvak Primož Suša - ponovno državni prvak Med kataklizmično viharnim začetkom in rekordno vročim koncem julija je bilo nebo nad dolino Soče obarvano še nekoliko bolj, kot je po navadi v poletnih mesecih. Po ponedeljkovem prehodu hladne fronte so se razvile odlične vremenske razmere za letenje. Devetdeset jadralnih padalcev iz več evropskih držav je zvabila tekmovalna vročica odprtega državnega prvenstva Slovenje in Hrvaške v preletih. Kamp Gabrje pri Tolminu je od 28. julija do 2. avgusta postal središče jadralnega padalstva Slovenje, Hrvaške in okolice. Vremenska napoved je odločila, da se je prvi tekmovalni dan začel na vzletišču Lijak nad Novo Gorico, štirje pa na Kobali nad Tolminom. Tekmovanje v preletih si najlažje predstavljamo kot zračno regato, kjer morajo tekmovalci čim hitreje preleteti zaporedje obratnih točk, ki jih po GPS-koordinatah vnaprej določi tekmovalna komisija. Na letošnjem državnem prvenstvu so vremenske razmere omogočale naloge z velikimi razdaljami; piloti so na dan preleteli tudi sto kilometrov. Tekmovanje je posebej začinila odločitev tekmovalne komisije, da udeležencem na eni od tekem postavi obratno točko nad Triglav in pristanek ob Bohinjsko jezero. Tako je lahko marsikateri pilot prvič občudoval osupljivo panoramo Julijskih Alp. Tekmovalna konkurenca je bila zelo močna, za uspeh pa je bilo na vseh dirkah potrebno hitro in preudarno letenje. Na tekmovanju so sodelovali tudi članki Kluba letalcev Vrhnika, ki so ekipno že osmič zapored osvojili naslov državnih prvakov, njihov član Primož Suša pa se je še tretjič okronal z naslovom državnega prvaka. Rezultati skupno: 1. Primož Suša 2. Dušan Oroš 3. Marko Hrgetič Rezultati sport class: 1. Aljaž Valič 2. Dušan Durkovic 3. Urban Valič Rezultati fun class: 1. Dušan Durkovič 2. Simon Konavec 3. Peter Kocjan Rezultati ekipno: 1. KL Vrhnika 2. DJP Metulj Rimske toplice 3. DJP Kovk Ajdovščina Rezultati dekleta: 1. Mojca Pišek 2. Tanika Virtovšek 3. Ivana Brozič Pripravil: Mohor Prevc Na startu se je zbralo več kot 350 tekačev in tekačic. Ponoči po ulicah Vrhnike Množična udeležba nočnega teka Vrhnika, 24. avgust - Nočni tek je zvabil na ulice Vrhnike toliko ljudi, kot jih le malo tovrstnih športnih dogodkov. Na teku je namreč sodelovalo kar 355 udeležencev iz vse Slovenje, ki so na ulicah imeli bučno podporo navijačev. Kot je dejal Leon Malovrh iz ŠD Agonija, ki je bil glavni organizator prireditve, ima tek dobre možnosti, da postane tradicionalen. Urban Jereb, zmagovalec na 10 km. pa Brina Melanšek s časom 39 minut in 10 sekund. Na krajši trasi je slavil Bor Grdadolnik (15:39), med ženskami pa Maruša Mišmaš s časom 16 minut. Nočni tek je bil vrhunec dogajanja tistega dne, ob tem pa so potekale še druge spremljajoče prireditve. Od popoldneva naprej je v vrhniškem Športnem parku praznoval-deseto obletnico delovanja Tekaški forum. Obiskovalci so se lahko sprehodili po bazarju, si na stojnicah ogledali ponudbo sponzorjev prireditve in lokalnih društev. Na stadionu so potekali otroški teki, nekdanja olimpijka Maja Benedi-čič je predstavila osnove nordijske hoje in športne navdušence popeljala na Planino, tik pred osrednjo večerno prireditvijo pa je potekal še dobrodelni tek Anina zvezdica na 2,5 km - zbrali so več kot 130 kilogramov hrane. Kot so sporočili iz ŠD Agonija, sta jim številčna udeležba in zanimanje gledalcev ob celotni trasi dala dodatno motivacijo za še boljšo organizacijo v prihodnjem letu. Gašper Tominc, foto: GT Nočni tek sam po sebi ni novost, je pa novost dejstvo, da so organizatorji letos združili moči in pripravili serijo nočnih tekov, del katerih je bil tudi vrhniški. Tek je štel za posamezno in skupno serijo nočnih tekov Slovenje, ki so se končali dobrih štirinajst dni kasneje z nočnim tekom v Ljubljani. Glede na novost se je na Vrhniki prijavilo zelo veliko tekmovalcev - kar 355, ki so se podali na pet- ali desetkilometrsko traso. Le-ta je potekala po Stari cest, naredila »pentljo« pod Hribom in se vračala nazaj po pločniku ob Tržaški cesti. Trasa je bila dolga 2,5 kilometra, kar pomeni, da so jo udeleženci maratona pretekli dvakrat ali štirikrat. »Naš cilj je, da tek postane tradicionalen. Ne vidim razloga, da ne bi, kajti lokalna skupnost ga je sprejela zelo dobro,« je tik pred začetkom teka dejal Malovrh. Častni pokrovitelj teka je bil župan Stojan Jakin, ki je obljubil pomoč v okviru razpoložljivih finančnih sredstvih in izrazil navdušenje nad številom prijavljenih. In kdo je bil najhitrejši? Na deset-kilometrski trasi je ciljno črto prvi pretekel Urban Jereb s časom 30 minut in 9 sekund, med ženskami Pohod Bevke-Krim V nedeljo, 15.9., se je enajst pohodnikov udeležilo tradicionalnega pohoda iz Športnega parka Bevke po ravnici Ljubljanskega barja preko Stare Ljubljanice vse do Podpeči in se nato mimo Svete Ane povzpeli do vrha Krima. Pohodniki so porabili dobre štiri ure časa. Vzdušje je kazalo, da bo marsikdo od njih večkrat ubral pod noge do Krima in osvojil Krimkota! Naredite nekaj dobrega za vaše počutje in se jim pridružite tudi vi! To je najboljši antigripin oz. preventivna zaščita pred zimskimi prehladi in virusi! ŠD Bevke Ob koncu fotografija vseh dobitnikov pokala Osmi teniški turnir Naš časopis Prestižna zmaga v Dragomer Konec avgusta je na teniških igriščih Teniškega kluba Vrhnika potekal že osmi turnir Našega časopisa. Letos se je turnirja udeležilo rekordno število: 121 tenisačev iz občin Vrhnika, Horjul, Borovnica in Log - Dragomer. Sam turnir je potekal tri dni, obiskalo pa ga je tudi veliko gledalcev. »Direktor« turnirja Rale Brajkovič je poskrbel za prijetno, veselo in tudi tekmovalno vzdušje. Tako lahko s ponosom ocenim, da je to eden boljših, če ne najbolje organiziranih turnirjev daleč naokoli. Vsi tekmovalci so prejeli spominske majice, prvi trije najboljši po posameznih kategorijah pa zaslužene pokale. Tudi kakovost turnirja se izboljšuje iz leta v leto, saj so finalna srečanja prinesla resnično vrhunski tenis. Tako se je 121 tenisačev pomerilo v šestih starostnih kategorijah. Vrstni red prvih treh v posameznih kategorijah pa je bil naslednji: V prestižni kategoriji do 40 let je zmaga odšla v Dragomer Joletu Kovaceviču (v sredini), levo je Damir Bezjak (2. mesto) in desno Peter Kavčič (3. mesto). Zmagovalec med fanti, Jošt Plestenjak, je visoko dvignil zasluženi pokal. Moški nad 50 let: Jurij Janež (2. mesto), Ronko Gostiša (1. mesto) in Anton Prista-vec (3. mesto) V kategoriji od 40 let do 50 let (od leve): Rale^Brajkovič, Matjaž Stare (2. mesto), Iztok Škof (1. mesto), Grega Kukec (3. mesto) in Uroš Jereb Deklice do 18 let: 1. Ajda Koščak (Vrh.) 2. Nika Ogorevc (Vrh.) 3. Tara Kukec (Vrh.) Fantje do 18 let: 1. Jošt Plestenjak (Sinja Gorica) 2. Rok Ogorevc (Vrh.) 3. Tadej Janevski (Vrh.) Ženske: 1. Joži Malavašič (Vrh.) 2. Nina Gantar (Vrh.) 3. Majda Gostiša (Vrh.) Člani do 40 let: 1. Jole Kovačevič (Dragomer) 2. Damir Bezjak (Vrh.) 3. Peter Kavčič (Vrh.) Člani od 40 do 50 let: 1. Iztok Škof (Horjul) 2. Matjaž Stare (Vrh.) 3. Grega Kukec (Vrh.) Člani nad 50 let: 1. Ronko Gostiša (Vrh.) 2. Juri Janež (Horjul) 3. Anton Pristavec (Borovnica) Največ tenisačev je nastopalo pri članih do starosti 40 let, in sicer 48. Med njimi je bil tudi zmagovalec pri dečkih, 12-letni Jošt Plestenjak, ki se je uvrstil med šestnajst najboljših tenisačev. Prav mladi Jošt je eden izmed najobetav-nejših mladih vrhniških tenisačev, seveda, če bo nadaljeval treniranje tenisa s tako zagnanostjo kot sedaj. V tej kategoriji so igrali res vrhunski tenis. Lanski zmagovalec Jole Kovačevič je ubranil naslov in zmago odnesel v Dragomer. Pohvalna je tudi kar dobra udeležba tenisačev iz Borovnice, ki so obljubili še nadaljnjo, bolj številčno udeležbo. Na koncu so se številni tenisači zahvalili za vrhunsko organizacijo, ki velja: Teniškemu klubu Vrhnika, Raletu Brajkoviču, Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika in seveda Našemu časopisu. Simon Seljak 50 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Start najmlajših Tek Podlipa 2013 Člani ŠD Lipa in Gostilna Jurca smo ponovno organizirali tek po Podlipi, in sicer v soboto, 7. septembra. Tek je bil tretji po vrsti, na katerem je sodelovalo veliko otrok iz domače vasi, nenazadnje je tek pravzaprav tudi njim namenjen. Sonce je poskrbelo za dobro razpoloženje in z veseljem smo zaploskali vsakemu, ki je pri- šel na cilj. Skupaj je tekmovalo 69 tekačev, pripravili pa smo 3 dolžine prog, ki so bile razde- »Domači« Franci v akciji ljene glede na starost tekmovalcev. Najkrajša je merila 250 metrov, najdaljša pa dobrih 5 kilometrov. Vsi tekmovalci so prejeli spominsko majico, okrepčilo in malico, najhitrejši pa tudi medalje in pokale. Imeli smo kar 18 kategorij, vse z namenom, da čim pravičneje določimo otroške kategorije. Vsi rezultati bodo objavljeni na spletni strani KS Podlipa-Smrečje. Tam boste našli tudi kakšno fotografijo iz dogodka. Tukaj bi posebej omenili le najhitrejše: 250 metrov je najhitreje pretekel Nejc Malavašič, s kilometrsko progo je najhitreje opravil Danijel Sotošek, petki-lometrsko črto pa je prvi prečkal Luka Kramarič. Posebna zahvala gre Francu Jurci, ki je traso zarisal, označil in potem tudi pretekel. Prav tako ne bi šlo brez Gostilne Jurca, ki je poskrbela za okrepčila in malico. Seveda so tu še gasilci, ki so poskrbeli za varovanje, fotograf Lado in pa naši sponzorji: BMC, Gradbeništvo Novak, Salkon, Kovinski izdelki Urban Bradeško s.p., Avtotapetništvo Železnik, Ribogojnica Slabe in Matej Sečnik s.p. Po teku je sledil še turnir v ročnem nogometu, z glasbo pa nas je razvajal DJ Johan. Se vidimo prihodnje leto! (BT) Dekliške rokometne novice Mednarodni Harpaston cup 2013. Dekliška rokometna šola Vrhnika in Občina Vrhnika sta v okviru vrhniških Arogonavtskih dni organizirala četrti Mednarodni turnir v rokometu: HARPASTON CUP 2013, ki je potekal od petka, 14., do nedelje, 16. junija 2013. Letošnja udeležba je bila številna in je bila velik organizacijski zalogaj. Na tem mestu se želimo posebej zahvaliti Zavodu Ivana Cankarja za vso organizacijsko in materialno podporo. Z njihovo pomočjo smo omogočili ekipam iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške in Srbije, da so se namestile v športnih dvoranah A. M. Slomška in TVD Partizan ter dobile zajtrk in večerjo v Osnovni šoli Ivana Cankarja ter kosilo na Osnovni šoli A. M. Slomška. Tuje ekipe so si z vodniki ogledale Cankarjevo hišo in izvire Ljubljanice ter tako spoznale del naše zgodovine in okolice. Vsi udeleženci so pohvalili gostoljubnost organizatorjev turnirja ter zagotovili udeležbo prihodnje leto. Poleg tujih ekip je sodelovalo še pet domačih klubov. Tako je na turnirju nastopi- lo približno štirideset ekip v kategorijah: U-10 (starost 10 let), U-11, U-12 in U-14. Rezultati turnirja so: U-10: 1. mesto Rukometna škola Vučici, Zagreb, HRVAŠKA; 2. mesto Rukometni klub Čelik, Nikšič, ČRNA GORA; 3. mesto DRŠ Vrhnika U-11: 1. DRŠ Vrhnika; 2. RK Adriatran-sport, Logatec; 3. RŠ Vučici HRVAŠKA U-12: 1. ŽRK Knežepoljka, Kozarska Du-bica, BIH: 2. RK Adriatransport Logatec; 3. RŠ Vučici HRVAŠKA, 4. DRŠ Vrhnika U-14: 1. DRŠ Vrhnika; 2. ŽRK Knežepoljka BIH; 3. RŠ Vučici HRVAŠKA Vrhniška dekleta so se tekmovalno dobro izkazala, saj so osvojila prvo mesto v dveh kategorijah in tako pokazala, da se v vrhniškem klubu dela strokovno in uspešno. Za organizacijo turnirja se želimo zahva- liti predvsem trenerjema Sendy ter Petru in starejšim igralkam DRŠ Vrhnika, ki so poskrbele za goste nasprotnih ekip in skrbele, da je dogodek potekal na visokem nivoju brez zapletov in v zadovoljstvo gostov. Prav tako velja zahvala Gostišču Mo-stiček za ugodna in dobra kosila vsem nastopajočim, OŠ Ivana Cankarja za pripravo zajtrkov in večerij ter OŠ A. M. Slomška za uporabo jedilnice. TEKMOVALNA SEZONO 2013/14 Priprave na tekmovalno sezono 2013/14 so potekale od začetka avgusta, ko je bil trening namenjen pridobivanju kondici-je. Treningi so potekali dvakrat na dan. Sredi avgusta je bila večina deklet na pripravah v Fari ob Kolpi, kjer so treningom rokometa dodale tudi kopanje v reki Kolpi. Letos bomo v republiških ligah nastopali z ekipami mlajših deklic A in dveh ekip mlajši deklic B, starejših deklic A in B ter ekipo kadetinj. Vljudno vabimo navijače, da se udeležijo vsaj domačih tekem in podprejo dekleta pri njihovih tekmovalnih ciljih. Za DRŠ Vrhnika, Robert Cvelbar MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD se na tekmi zelo zabavali in prikazali nekaj izredno lepih podaj in »driblingov« ter izgubili le s starejšimi fanti iz Slovana. V ekipi ne obstaja »jaz«, smo samo »mi« Trener Jan Zaletel in otroci letnika 2005 so imeli prvi uradni turnir v soboto, 14. 9., v Ljubljani na igrišču Svobode. Igrišče je bilo težko za igro, a našim fantom ni delalo težav, saj so prikazali daleč boljšo igro od drugih nasprotnikov in si tako zaslužili prvo mesto. Dečki so pokazali borbeno igro z veliko kombinatorike za svoja leta in za prvi turnir. Čaka jih še veliko dela, a zametki dobrega in kakovostnega dela so že vidni. Tudi trenerjevo navodilo pred tekmo, da v ekipi obstaja samo beseda »mi« in ne obstaja »jaz«, je zelo delovalo. Saj se mi zabavamo, mi se veselimo, mi zmagujemo ... Poudarek na zabavi in raznolikosti Na turnirju v Dragomerju, so dečki, ki jih vodi Anže Valentinčič, dosegli lep rezultat. Fantje trenirajo že od 12. avgusta in je mogoče opaziti, kateri dečki trenirajo od začetka priprav. Treningi so zelo zanimivi in raznoliki, tako da otroci napredujejo v vseh gibalnih spretnostih, ki so pomembne za vse športe in predvsem za nogomet. Vsi, ki obiskujejo četrti razred osnovne šole, ste vabljeni, da se pridrzžite pri zabavnih in zanimivih treningih. Tri tekme - tri zmage Prvaki zimske lige so novo sezono začeli s tremi zmagami in so že zasedli vrh prvenstvene lestvice, kjer se pričakuje, da jo bodo tudi zaključili, saj ima ekipa neverjetno individualno tehniko, ki jo je trener Iztok pretvoril v izredno homogeno in povezano celoto. Fantje igrajo zelo »gledljiv« in všečen nogomet z veliko posestjo žoge in veliko golov, saj so jih letos zadeli že sedemnajst. Njihovi treningi potekajo ob torkih, sredah in petkih na Drenovem Griču, kamor ste vabljeni vsi, ki hodite v peti razred osnovne šole. Prvaki se vozijo na avtobusu! Fantje, ki trenirajo pod vodstvom Iztoka Grudna, so aktualni prvaki zimske lige. Njihovo fotografijo in zapis, da je za vse nove člane prvi mesec na Drenovem Griču BREZPLAČEN, ste morda opazili že sami. Njihova fotografija se vozi na vrhničanu in vabi vse, da se nam pridružijo pri naših treningih v zdravem okolju. Prvi uspešen turnir za najmlajše Dečki, ki letos hodijo v drugi razred, so letos začeli s tekmovanjem v MNZ Ljubljana. K odločitvi, da v našem klubu začenjajo s tekmovanjem že pri osmih letih, nas je prepričala odločitev MNZ-ja, da se rezultatov ne beleži, saj želimo otroke najprej kakovostno gibalno izobraziti in šele nato napotiti na tekmovanja, kjer sta po našem mnenju v ospredju zabava in spoznavanje timskega duha in ne rezultat. Na Drenu se zavedamo, da je rezultat posledica dobrega dela in naši rezultati se kažejo v vseh selekcijah in posameznikih, ki so nekoč igrali na Drenu. Fantje, ki so nastopili, so Trebušne plesalke skupine Sonuno pod žarometi Letošnje poletje je bilo za plesno skupino trebušnih plesalk Sonuno zelo dinamično in uspešno, polno raznovrstnih nastopov. Vrhunec poletja je prireditev Logaškega poletja, v okviru katerega je plesna skupina trebušnih plesalk Sonuno pod vodstvom Ane Mužič iz Plesnega mesta pripravila samostojen večer orientalskega plesa, na katerem so se predstavile s skupinskimi in solo plesi. Da je bil večer še pestrejši in popoln, so pripomogle gostje ATS skupina Mance Pavli, plesalke iz Plesnega mesta Ljubljana, Urška Bucalo, Valentina Jelen in Anja Kos. Po odzivu obiskovalcev, ki jih je bilo zelo veliko, je večer orientalskega plesa odlično uspel in presegel pričakovanja. Uspeh večera ni bil pod vprašajem, saj so vse članice plesne skupine SONUNO z dušo in srcem predane orientalskim plesom in so se tako obiskovalcem predstavile v svojem polnem orientalskem siju, kar so obiskovalci navdušeno pozdravili. Večer je prevevala pozitivna energija, ki je eden ključnih dejavnikov pri orientalskih plesih, poleg prepoznavanja čutne ženstveno-sti, igrivosti in skrivnosti Orienta, ki se izraža prek nežnega valovanja celotnega telesa in rok. Da je večer uspel v popolnosti, se za vso skrb in priprave zahvaljujemo Adeli Čerigoj, Nini Veršič in Vesni Meze ter vsem nastopajočim. Veselimo se že ponovnih srečanj z vami, drago občinstvo. Trebušne plesalke Sonuno ŠIVANJE - USTVARJANJE Ustvarjanje niso samo veliki projekti. Ustvarjanje se lahko začne tudi s šivom. Začeli bomo na začetku - z iglo in nitjo v roki. Zaključili bomo pred šivalnim strojem - z izdelkom po vaših željah. Vabljeni otroci, najstniki, študenti, mlade mamice in mame, babice in bodoče žene- ali možje. Delo bo potekalo v majhnih skupinah. Šivalni stroj lahko prinesete s seboj, če nimate lastnega šivalnega stroja, vam ga bomo posodili mi. Dobivali se bomo vsako soboto: 10.00 - 11.30 Začetek: 12. oktober 2013 Prijave: www.ekolaskar.com/podjetje vivian - 040 462 373 Akontacija: 20 € MOJ OTROK IMA ROJSTNI DAN -ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA OTROKE Bi radi svojemu otroku pripravili praznovanje s prijatelji? Ste v stiski s prostorom? Želite, da bi bilo praznovanje nekaj posebnega? Pripeljite ga na kmetijo... Tukaj je lepo, je drugače, je domače. Organiziramo namesto vas: - program in animacijo - družabne igre, kot smo se jih igrali včasih . - ustvarjalne delavnice (izdelovanje skupnega darila za slav-ljenca ) - sladki prigrizek Podrobnosti: www.ekolaskar.com/ podjetje Vivian - 040 462 373 Praznoval bo na ekološki kmetiji Pr' Laškarju. FOLKrola - učenje ljudskih plesnih korakov - v povezavi z družabnimi igrami - učenje ljudskih pesmic in ugank Začetek - oktober 2013 Podrobnosti: www.ekolaskar.com/ podjetjeVivian-040 462 373 Včasih je luštno b'lo, danes je tud' tako! 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 5i Taekwondo klub Vrhnika Taekwondo - šport, ki ga v svetu trenira več kot 53 milijonov ljudi. WTF (World Teakwondo federation) je tudi ena največjih organizacij na svetu, poleg Združenih narodov in Nogometne zveze (FIFA). Primeren je za vse starosti, mladi se poleg osnov naučijo tudi reda in discipline, starejši pa v tem športu lahko najdejo pravi način rekreacije, saj je vadba prilagojena posamezniku in vpliva na bistvene telesne funkcije. Pri tem športu se vadijo udarci z rokami in nogami, vaje pa se izvajajo posamezno ali v paru, pri čemer se uporabljajo različni rekviziti, zaradi česar je trening zanimivej- ši in učinkovitejši. Taekwondo ima kot šport natančno določena pravila, tekmovanja potekajo na državnem, celinskem, svetovnem in olimpijskem nivoju. Večina mladih se preizkusi tudi na tekmovanjih, kar jim da dodatno motivacijo in s tem taekwondo postane velik del njihovega življenja. Teakwondo klub Vrhnika deluje na Osnovni šoli Ivan Cankar (stara Mrakova) že dve leti. Trenirajo mladi od prvega do četrtega razreda, med katerimi je veliko obetavnih tekmovalcev, ki so že osvojili medalje na državnem prvenstvu. Trenira jih Jure Pantar, izkušen tekmovalec, član državne članske reprezentance. Letos na svetovnem prvenstvu v Mehiki mu žal ni uspelo, je pa osvojil zlato medaljo na prestižnem US Open v Las Vegasu, bronasto na G-turnirju v Bahrainu in bronasto na A-tumirju na Schwedisch Open v Trellerborgu. Poleg Jureta je v klubski tekmovalni ekipi Člani kluba so tudi Dušan Pantar, trener, Nuša Rajhar, tekmovalka, Jure Pantar, sparing, in Jakob Slavec, vodja reprezentance, ki se je udeležila olimpijskih iger v Londonu. tudi Anita Kaltak, članica mladinske državne reprezentance, ki je letos v Bahrainu osvojila srebrno medaljo v svoji kategoriji, sedaj pa se pripravlja za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu na Portugalskem, kamor bodo odpotovali konec septembra. V klubu daje velik poudarek namenjajo pripravi tekmovalcev in doseganju vrhunskih rezultatov. Treninge starejših skupin vodi Dušan Pantar, ki se s taekwondojem ukvarja od prvega dne tega športa na Slovenskem (od leta 1978). Več let je bil trener državne reprezentance, lani pa je vodil slovensko ekipo na Olimpijskih igrah v Londonu. Starejši tekmovalci vadijo šestkrat na teden, pogosto tudi dvakrat na dan na različnih lokacijah. Vadba za vse zainteresirane nove člane se bo začela v Telovadnici Partizan Vrhnika 1. oktobra ob 19.30. Ob tej priložnosti vas vabimo, da se nam pridružite. Nova mednarodna odličja za Savate klub Vrhnika Letošnje poletje so naši tekmovalci dosegli vrhunske rezultate v francoskem boksu pa tudi v boju s palico. Najprej se je naša mladinska ekipa udeležila svetovnega mladinskega prvenstva v francoskem boksu (assault), ki je letos potekalo v Srbiji - Kla-dovu in je trajalo od 4. 7. 2013 do 10. 7. 2013 in kjer se je odlično izkazal prav naš član Domen Cigale, saj je dosegel tretje (3.) me- francoskem boksu (combat) in športnica Vrhnike, Nina Vehar, ki pa je dosegla nehvaležno drugo (2.) mesto. v istem času je Plovdiv gostil tudi Evropsko prvenstvo v boju s palico (canne de combat) kjer je Blaž Rode dosegel v absolutni konkurenci solidno peto mesto. Naši športniki pa se že pospešeno pripravljajo na jesenske tekme predvsem na World combat games, ki bodo Domen Cigale - tretje mesto sto. Športniki Savate kluba Vrhnika so se udeležili tudi članskega Evropskega prvenstva v francoskem boksu (assault) in boju s palico (canne de combat). Evropsko prvenstvo je letos gostila Bolgarija od 20.8.13 do 22.8.2013 v zgodovinskem mestu Plovdiv in tudi to pot nas ni razočarala naša svetovna prvakinja v Nina Vehar - drugo mesto potekale v Sankt Petersburgu od 18. do 26. oktobra v Rusiji. Vse mlade na Vrhniki vabimo, da se pridružijo našim rednim treningom. Info: 051 223 878, 041 899 63 8. Hip hop - plesni virus Začetek kulture, gibanja, plesa hiphop je v revnih ameriških četrtih, kjer so se družili mladi Afro- in Latinskoame-ričani. Vrteli so glasbo, drug drugemu kazali nove plesne figure, dodali so tudi gimnastične elemente in si izmišljevali takšne in drugačne trike na glasbo. Tekmovali so, kdo je boljši. Tako je nastajal ples, bolje rečeno je nastajalo več plesnih zvrsti in najbolj razpoznaven je hiphop, ki je kot virus osvojil mladino po svetu in tudi pri nas. Zagotovo bo hiphop tudi v tem šolskem letu No1. plesna zvrst v Slovenji. Pa spoznajmo nekaj ljudi iz Plesnega mesta, ki jih je okužil hiphop. t Maruša Podobnik, glavna trenerka in koreo-grafinja za hiphop in Street v Plesnem mestu ali od cici plesne rekreacije do vrhunske plesalke, trenerke svetovnih prvakinj, do moža, ki ga je očarala s plesom, do družine in do plesnega poklica. Kdaj pa je vas okužil HH virus? Že zelo kmalu, ko se je hh kot tekmovalna disciplina pojavil v Sloveniji... Zgodilo se je na hitro in okužba je bila tako močna, da je kmalu postala moja prva ljubezen in s tega mesta izrinil jazz balet. Pri nas HH virus še nima protistrupa. Kakšni pa so svetovni trendi oziroma kateri virusi napadajo mladino? HH je pravzaprav preplet elementov različnih plesov. Znotraj skupnega poimenovanja hh je ogromno različnih stilov, ki se stalno spreminjajo, nadgrajujejo ... HH vedno sledi trenutnim trendom - kar je danes »IN« verjetno jutri ne bo več. Ravno zato je hh virus še vedno tako močan in vztraja že vrsto let. Nikoli nam ni dolgčas;)... Kdo so glasbene ikone, ki jim te dni s plesom sledijo mladi plesalci, in na kakšne skladbe vi najraje delate koreografije? Trenutno sem še pod vtisom VMA 2013, zato bom izpostavila Justin Timberlake-a. Res super glasbenik in plesalec, njegovi nastopi vedno navdušijo. Težko bi izpostavila izvajalca, na katerega sama najraje koreografiram. Odvisno od počutja. Če pa je koreografija del tekmovalne točke, si najprej zamislim idejo, zgodbo, ki jo želim povedati, in nato izberem glasbo, ki se mi zdi primerna. Kakšna je bila vaša pot od začetkov do glavne trenerke hh v Plesnemu mestu? Začela sem plesati že v vrtcu in se po nekaj letih učenja osnov odločila za tekmovalni ples. Na začetku je bil to jazz, kasneje še hiphop in disko. Ko sem se želela preizkusiti še v vlogi trenerke, sta mi Marko in Anita iz Plesnega mesta, ki sta še vedno moja šefa, dala priložnost in začela sem s svojimi prvimi tečajniki. In čeprav je bilo to že pred dvanajstimi leti, te iste punce, takratne tečajnice, še vedno plešejo. Skupaj so začele kot tečajnice, naredile avdicijo za tekmovalno skupino, vrsto let tekmovale (osvojile kar nekaj naslovov, tudi naslov svetovnih prvakinj), nastopale, dandanes pa poučujejo ples in svoje znanje prenašajo na mlajše. Zrasle so v super-plesalke, trenerke, pomočnice in predvsem v superosebe, ki se med sabo odlično razumejo. Našle so tudi prijateljice za vedno; take vezi se ne pretrgajo zlahka. Lani ste s svojimi varovanci osvojili kar nekaj lepih naslovov doma in v tujini, kaj pa vas čaka to jesen? Ja, zelo hitro se bo začela sezona, saj nas že v 52 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si oktobru čaka svetovno prvenstvo v hiphopu in Street dance showu. Mi smo s treningi začeli že avgusta na poletnem plesnem kampu v Izoli in nato v Ljubljani takoj nadaljevali s pripravami na prihajajoča tekmovanja. Zakaj bi vi mladini priporočili HH in nasploh plesno udejstvovanje? HH je ples, je glasba, stil in način življenja. Če hočeš biti kul - plešeš HH ;) ... Na splošno je ples super, saj se na treningih zabavamo, družimo, hkrati pa tudi rekreiramo, se učimo discipline oz. delovnih navad, pozitivnega odnosa do okolja in časa, v katerem živimo, in predvsem ekipnega duha. Plesno znanje lahko uporabimo marsikje; z njim lahko, na primer, očaramo svojo skrito simpatijo. Jaz sem tako spoznala svojega moža ... Ples je prijetno preživljanje otroštva, mladosti, spremlja te vse življenje. Lahko pa ti ples, tako kot meni, postane poklic in tako ti tvoja ljubezen do plesa zagotavlja eksistenco za življenje. A ni fino, če si zaradi plesa tam, kjer želiš, s tistimi, s katerim želiš, delaš, tisto, kar imaš rad in najbolje znaš, ob tem pa si režeš svoj vsakdanji kruhek in zagotavljaš družini lepši jutri. Marko Hren - ustanovitelj Plesnega mesta Je tudi vas oplazil hiphop virus? Ja in Ne. »Ja« - ker smo bili res med prvimi, ki smo ponudili hiphop mladini in še dandanes je v Plesnem mestu največ ravno plesalcev hiphopa - vsaj kar zadeva mladino od osmih let naprej. »Ne« - pa kar zadeva plesanje. Sem pač zaljubljen v rokenrol, hiphop pa kot ples raje prepuščam mladini. Plesno mesto je znano po tem, da znate dobro krmariti med plesom in šolo. Nekako ste dobesedno povezali ples in šolo in nastal je plesni zvezek, kjer ima hiphop posebno mesto. Takole se glasi naš pregovor: Sola in ples - oboje je pomembno: šola za boljši jutri in ples, da uživaš vsak trenutek. Da bi res povezali ples in šolo, smo izdelali plesni zvezek, na katerem ljubitelji plesa sedaj ples dobesedno nosijo s seboj v šolo. Narejenih je bilo 15.000 zvezkov, ki bodo plesnim zanesenjakom popestrili šolsko torbo in na njih je tudi nekaj tipičnih hiphop plesnih motivov. Pe tisoč zvezkov bomo meščani Plesnega mesta in tiskar Boštjan Rudolf poklonili Zvezi prijateljev mladine - torej nismo poskrbeli le za tiste ki jim starši lahko omogočijo plesne urice ni plesne zvezke, temveč tudi za tiste, ki jih razmere v družini lahko za kaj prikrajšajo. Ponosni pa smo, da na fotografijah nastopajo naši plesalci, nekatera dekleta so tudi že plesne trenerke in tudi na fanta nismo pozabili. Ja, na eni fotografiji je res par, ki pleše rokenrol, ki plešeta eno akrobacijo. Je bil torej vaš virus rokenrola in ali vas »drži« še dandanes. Drži, mene je okužil rokenrol, čeprav sem bil prej latinskoameriški plesalec. S plesom je tako: ko pride »pravi, te okuži za celo življenje«. Nekatere generacije je okužil charleston, druge twist, tržačan ... vsi v Slovenji pa smo poleg tega okuženi še s polko in valčkom. Vse pride ob svojem času in za vsakogar je nekje en pravi plesni virus in s plesom je vsem lepo. Na Vrhniki je ples tako rekoč doma in letos decembra pripravljate prav poseben dogodek. Res je, Vrhnika je postala pravo središče plesa in imeli ste že tudi evropske in svetovne prvake (hiphop in rokenrol). V sodelovanju s svetovno zvezo rokenrola bomo na Vrhniki pripravili 14. decembra Finale svetovnega pokala v rokenro-lu, hkrati pa bomo pripravili fantastičen show program. Naši gosteje bodo Rok n band, povabili smo še reparja Zlatka, Čuke, Majči Bobnar itn. Skratka, pripravili bomo show, kot ga na Vrhniki še ni bilo, kaj več pa vam zaupamo v naslednji izdaji. (nc, foto: ahiv Plesnega mesta) O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO kotičekO 31. 8. 2013 - Avgustovske akcije markacistov Medtem ko so mladi planinci uživali v prelepem objemu gora okoli Rudnega polja, ko smo drugi pohajkovali po malce višjih vršacih, nekateri pa čakali na ohladitve, so naši vrli in delavni mar-kacisti opravili kar nekaj obnovitvenih del. Poleg košnje okoli stolpa, smernih tabel in začetka poti nad Verdom proti Bistri so opravili večje delovne podvige. Za vsa opravljena dela se jim iskreno zahvaljujemo in čestitamo, saj bomo varneje hodili po naših planinskih poteh. Smerna tabla pod Storževim gričem Kar nekajkrat je smerna tabla pod Storževim gričem "dobila noge", a vedno smo jo našli v bližnji okolici. Treba jo je bilo močneje in trdneje za-betonirati in neki avgustovski sončni popoldan No, pa poglejva, ali stoji naravnost. so naši vrli markacisti ob pomoči predsednika društva tablo trdno zasidrali - zabetonirali ob "tankovski cesti". Prepričani smo, da tokrat za dalj časa. Obnova brvi pod Lintvernom V Starem malnu je spomladi, po petih letih uporabe, popustila brv pred Lintvernom. Glede na to, da so se začeli dopusti in sledili pasje vroči dnevi, smo z delom začeli šele sredi avgusta po enodnevnem dežju. Pred tem smo seveda potrebovali soglasje lastnice parcele, gospe Marije Sečnik, ki nam je z veseljem stopila naproti in nam tudi podarila drevo, premera 10 cm, za novo brv. Delo je odlično opravljeno. Gospe Mariji se še enkrat lepo zahvaljujem v imenu markacistov in PD Vrhnika. Prav tako velja zahvala Enisu Džajicu, najemniku koče v Starem malnu, ki nas je, kot že nekajkrat doslej, pogostil z obilno malico. Besedilo: Tone Gutnik, načelnik markacijske-ga odseka PD Vrhnika Fotografija: Miro Malneršič Spremembe na trasi Vrhniške kurirske planinske poti Vrhniško kurirsko planinsko pot (VKPP) na območju Loga smo po nekaj letih dogovarjanja vendarle uspeli spremeniti oz. preusmeriti ob pomoči Bogdana Seligerja, predsednika mar-kacistov v MDO Notranjske, in Dušana Trčka, predsednika PD Rega - Log. Stara trasa poti je potekala od Ferjanke skozi zaselek Mole do trgovine in pošte na Logu. Nova pot poteka od Ferjanke, v večjem delu po gozdu, mimo vrha Tičnice in Rosovš do vrhnjega dela vasi Log, mimo cerkvice sv. Janeza ter nekaj kmeti in do pokopališča ter trgovine in pošte na Logu. Za pomoč in sodelovanje se navedenima najlepše zahvaljujem. Besedilo: Tone Gutnik, načelnik markacijske-ga odseka PD Vrhnika 3. in 4. 9. 2013 - Zimzeleni na dvodnevnem pohodu po Dolini Triglavskih jezer Vsako leto planinska skupina Zimzeleni pri DU Vrhnika načrtuje v poletnem času dvodnevni pohod. Letos smo izbrali Dolino Triglavskih jezer. Le zakaj? Željko Kozinc je nekoč zapisal: »Smaragdna ogrlica sedmih triglavskih jezer, položena po osem kilometrov dolgi, ledeniško izdolbeni dolini visokogorskega krasa, je svet samote, ki se v soncu smehlja, v megli pa je gluh in neodziven. Sredi visokih gorskih grebenov, skalnih skladov, škrapelj in lašt, si triglavske vode iščejo in dolbejo podzemno ožilje. Kjer so kotanje zasute s kamnitim drobirjem in naplavino, se zbirajo jezerca. Ta se z zelenomodrimi očmi ozirajo nazaj h goram ....« Kar dolgo smo čakali na ustrezno vreme, ne prevroče in stabilno, da bi doživeli ta svet samote v smehljajih. Iz Stare Fužine smo se 3. septembra odpeljali z dvema minibusoma do Planine Blato, od tam pa najprej do slikovite Planine pri jezeru, kjer smo se okrepčali. Nato smo občudovali Planino Dedno polje, ki leži v veliki kotanji z izvirom vode, in se vzpenjali po tipičnem kraškem svetu proti Planini Ovčarija. Tam smo se razdelili. Milan je popeljal štirinajst »gamsov in gamsovk« proti Mali Tičarici, Sonja pa drugo polovico prek Prodov skozi redek macesnov gozd do Koče pri Triglavskih jezerih. Pot je vseskozi zanimiva, saj se oko ustavlja na pritlikavih macesnih, ki rastejo kar iz škrapelj, na cvetočih košutnikih, panonskem svišču, blazinicah odcvetele velese, modrih zvončicah . Iz skalnih razpok pa kukajo sami čudeži narave, mnogo drobnega rastja, ki se bojuje za preživetje . Pred nami je bila kar naenkrat Dolina s kočo in Dvojnim jezerom. Oni na mali Tičarici pa so jo imeli globoko pod seboj. »Sanjska lepota! Srečna sem, da mi je bilo dano videti to gorsko lepoto. Nepozabno, čudovito. Je lahko še kaj lepšega?« in podobne izjave so kar vrele iz pohodnikov. Pri koči smo čakali »gamse«, ki so se čez Stapce vračali z Male Tičarice. »Je kot razgledni balkon, pogled na Dolino jezer je čudovit in novo rožco smo odkrili - triglavsko artičoko,« so pripovedovali navdušeno, ko so se vrnili. Takoj smo prepoznali odcvetelo rapontiko. V koči so nas prijazno sprejeli in lahko smo odložili težke nahrbtnike v sobe. Le kdo si je drznil odlomiti vrh panonskega svišča? "Gamsi" na vrhu Tičarice A in^n, Ä-^'VVt Smehljajoča, prijazna, a tudi grožeča divjina Doline Triglavskih jezer Nekaj najbolj radovednih se je sprehodilo še do naslednjega Velikega jezera ali Jezera v Ledvici. Večer je minil v prijetnem klepetu. Oster gorski zrak in rahla utrujenost ter udobne postelje so pripomogle, da smo se hitro pogreznili v prijeten spanec. Naslednji dan nas je presenetila jutranja megla, ki pa se je hitro dvignila in pozdravilo nas je sonce. Poslovili smo se od Tičaric, Zelnarice, Kopice in Velikega Spičja ter se usmerili proti Komni. Za hip smo se še ustavili nad jezerom, prisluhnili Sonji o nastanku te čudovite doline in skušali s pogledi ujeti še enkrat naravno lepoto, ki jo vsako leto obiskujejo in občudujejo množice pohodnikov. Dolina je osrednji del Triglavskega narodnega parka, kjer ne smemo ničesar vzeti, utrgati, uničiti in pustiti. Nato smo se spuščali in vzpenjali sredi prostra- Iz oktobrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 5. 10. DELOVNA AKCIJA 8.00 PLANINSKO DRUŠTVO 19. 10. SLEMENOVA ŠPICA 6.00 5-6 PRIMOŽ PEČLIN 23. 10. SMUČANJE Z NAJVIŠJIH VRHOV SEDMIH CELIN - FILM GOST: DAVO KARNIČAR PLANINSKO DRUŠTVO 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 53 nih samot gorskega sveta proti Komni. Spet so nas spremljali pritlikavi in skrivenčeni macesni, kje pa kje zoreče jerebike, drobno alpsko cvetje in pogledi proti Travniku, pa Lanževici in prevalu Vratca. Le kdo bi vedel za vse vršace, ki so se razkazovali v svoji belini! Planina V kalu je opuščena in zaraščena, vendar nas je spomnila, kako so včasih marljivi Bohinjci vsako ped trave izkoristili, da je živina preživela dolge zime. »Dom na Komni se že vidi!« je proti domu pokazal vodnik Milan, toda do tja je bilo še skoraj uro hoda. V Domu na Komni smo se dobro podprli in odpočili, nato smo se po že nam znanih ovinkih varno spustili do Koče pri Savici. Na repu dolge kače so za varnost skrbeli Sonja, Jože, Joško, Janez in Frenk. Srečni, zadovoljni, prepolni lepih doživetij in prijetno utrujeni smo se razveselili našega Ivana in njegovega oranžnega busa, s katerim smo se odpeljali proti domu. Zapis: Elica Brelih Foto: Joža Miklavčič, Sonja Zalar Bizjak 17. 9. 2013 - Mladi planinci taborili na Rudnem polju Mladinski odsek PD Vrhnika je letos organiziral 49. planinski tabor, ki je potekal od 1. do 10. avgusta na Rudnem Polju na Pokljuki. Vodil ga je Tine Turšič. Udeležilo se ga je 67 mladih planincev, ki so si želeli osvajati vrhove, pridobiti novo planinsko znanje, spoznati nove prijatelje ali obuditi stara prijateljstva in preživeti zadnjo polovico počitnic čim bolj doživeto. Prvi dan smo se razdelil v štiri skupine, ki so posamezno osvajale vrhove, primerne njihovi starosti in planinskemu znanju. Opravili smo naslednje ture: Planina Zajamniki, Ablanca, Vi-ševnik, Jezerci, Debela Peč, Planina Zajavornik, Planina Konjščica, Triglav, bivakiranje na Planini Zgornja Grintovca, Blejska koča, Mrežce, Tošc in Uskovnica. Na kopanje smo krenili iz tabora prek Uskovnice do Bohinjskaga jezera. Preizkusili smo se v orientacijskem teku med mogočnimi pokljuškimi smrekami in imeli olimpijske igre z disciplinami, primernimi okolju in danim vremenskim razmeram (vročina je terjala, da so morali biti tekmovalci vedno primerno hlajeni). Popoldnevi so bili v taboru namenjeni raznim športnim igram, risanju, pisanju taborne pošte, pantomimi in izdelovanju nakita iz perlic ... Preizkusili smo se v plezanju, gorska reševalca iz Bohinja pa sta nam predstavila delo in opremo gorskih reševalcev. S simulacijo nesreče v gorah sta nam nazorno predstavila, kako poteka reševalna akcija. Da smo se lažje vživeli v potek akcije, sta reševalca dodelila otrokom razne naloge, ki jih je treba opraviti pri reševanju. Za poslastico sta naredila še žičnico. Zadnji večer je postregel z obiskom krstne komisije (v sestavi: rabelj Krokar, mežnar Češark in župnik Fosil), ki je opravila obred planinskega krsta. Na njem so dobili naslednji udeleženci planinska imena: Neja Stirn - PUTKA, Barbara Zagorc - CEPETULJKA, Žiga Zajc - ZAJLA in Jakob Jarc - JABI. To je bil kratek opis dogajanja v letošnjem taboru. Več o dogajanju si lahko ogledate na fotografijah na spletni strani društva. Predstavitev fotografij in izid tabornega časopisa Markacije bosta v prihodnjem mesecu (spremljajte nas na spletu, kjer bo naveden točen datum in kraj predstavitve). Z mislimi pa smo že usmerjeni v leto 2014, ko bo jubilejni, 50. planinski tabor ter 50 let obstoja Mladinskega odseka. Dodal bom še nekaj svojih misli o taboru. Letos se mi je utrnila misel, da bi tabor lahko primerjal z državo, pa čeprav je vsako leto le deset dni (zanimiva primerjava: Slovenia je imela 10-dnevno vojno, mi pa imamo že 49. leto zapored 10-dnevno državo). Imamo vodstvo, zastavo, pošto in državljane, ki so v tem primeru mladi planinci. Napisanih pravil nimamo, pa je vseeno kolikor toliko red. Upoštevamo pa planinska načela, za katera menim, da so tudi univerzalna: spoštovanje sočloveka in narave, solidarnost, odgovornost in skrb za skupno dobro, nesebičnost in sprejemanje kompromisov, ljubiti resnico in preganjati krivico. Meja te države je po navadi rdeč trak ali električni pastir. V prispodobi pa lahko rečem, da se meja spreminja iz dneva v dan. Saj mejo pomeni še neosvojeni vrh, h kate- PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA VAS VABI na ogled filma: SMUČANJE Z 'T^J NAJVIŠJIH %RHOV SEDMIH KONUNEN, 1 - z uvodnim nagovorom alpinističnega smučarja Dava^aftilarjai ' in razgovorom z njim po končanem filmu. Vse to se bo dogajalo ■■PHpd 19.00 dalje v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki Vstop prost NBitovolljn.ih prispevkov JWßäcjjojubilejnega 50. poletnega tabora Mladinskega odseka PD Vrhnika Vabljeni v čim večjem številu remu stremimo. Ko je osvojen, se meja premakne do naslednjega vrha, ki ga želimo osvojiti. Toliko o primerjavi tabor - država. Da smo varno osvajali vrhove, so poskrbeli planinski vodniki in spremljevalci Mladinskega odseka PD Vrhnika, da nismo bili lačni pa ekonom in kuharici. Finančno in materialno so tabor sponzorirali: Avtoelektričarstvo Robi Trček, Kmetija Zalar, Kmetija Habe, Naš časopis, Pekarna in kek-sarna Adamič, Pralnica Rosa, Pro-saf, Stirn, d. o. o., Tomaž bar, Vesper, d. o. o., ZIC Vrhnika, Tiskarna Somaru, Syncomp, Mizarstvo Kogovšek, Treking šport in Žito. Vsem sponzorjem se najlepše zahvaljujemo. Se misel: »V gore hoditi je kot svoboda. Svoboda pa pomeni odgovornost.« (Tine M.) Za Mladinski odsek: Tomaž Stržinar Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Mljdlnikä iparlnü kullurno diuilvo Verd ODDAJA PRIREDITVENE OPREME - Šotori ■ pagode 5m x 5m - Odsevni jopiii - Reflektorji za osvetlitev prireditvenega prostora - Ozvočenje - Gostinske denarnice - Ob ve stilne table - in drugo info: Se vidrna... mskd-veid.si ali 040/705-234 - OMETI -EHAGMJE MARKO SMRTNIK a.p Vel- Ligojna 0a. Vrhnika tcf :++38G (0)1/7505 057 fax: ++386 (0)5 / 9712 660 info@betHop.sr, www.betkop.&t IlHUuS ÜiOSTflY.ft : kiFLH HHLVL^I _HI HB 20 mh 6,5 T HilAB BVIG- SHLftHFL-IRjfiAlÄLiZÄßiilEB 54 nas časopis Oglasi 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si m Vzajemna Ni statusa? Ni panike! PAKET ZA MLADE z najnižjo porabo denarja in bogato dodatno opremo. 2X ŠKODA Citigo CAS ZA GAS... ZAVARUJ SE in prejmi: OBVEZNA OPREMA: Dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje z najnižjo premijo v Sloveniji DODATNA OPREMA: Majica »Respect« / Bon za 15 EUR za vsa zavarovanja ~ Vzajemne (z izjemo dopolnilnega zavarovanja) / EKSTRA ugodnosti za mlade na www.kolektiva.si/respect* / Sodelovanje v nagradnem natečaju »Sfuraj S S idejo za nov avto ŠKODA Citigo« / Brezplačna včlanitev v Vzajemna Klub / in POSLOVALNICA VRHNIKA Trg Karla Grabeljška 1, Vrhnika tel.: 01 75 73 910 e: gabnjela.hladnik@vzajemna.si Delovni čas: pon. 8:30 - 12:30 in 13:00 - 15:00 sre. 8:30 - 12:30 in 13:00 - 16:30 pet. 8:30 - 14:00 *EKSTRA ugodnosti za mlade veljajo v času akcije Vzajemna Mladi oz. do 31.12.2013. Ponudba na www.kolektiva.si/respect ; spreminja. Paket Vzajemna Mladi lahko sklenete do 31.12.2013. Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. , - , www.m-vzajemna.si ^^^ ?e lahko v rasi akcije I 1 J (£) 080 20 60 fj Ni statusa? NI PANIKE! D* V«bf|en * fui IJ.IK ■k'iv'iH/iiüdihki trtUrl Vi hfl rt J Spominki in Mstavljanka na (cmo PftAJtOLESJL Fwfcola |r drl ptaqodanmlirqi cAroip iJlB ki i1 «egj ■.oj-.h h nj'.li . "■■lj'i'1 ijn'iji"-*1! pi''-', i':l i Pnkjiupr- g.imirüJhiiTLi hi latrirnci j..mim Hutfrfa Iflhk-jv llC. u.1» VrUmki H.itifüdi.KHiUi lala Lat \poiniiir4 -hi kad. k bizi.si poslovni imenik Preizkusite 7-dnevni brezplačni dosto * Razni izkopi * Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp * Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 HIPOTEKARNA POSOJILA ZA FIZIČNE OSEBE, D.O.O. IN S. P. Svetujemo pri financiranju novogradenj, nakupu nepremičnin, adaptacij in poplačilu posojil. UPOŠTEVAJO se VSI prihodki: potni stroški, malica, otroški dodatek, najemnine, kilometrine, štipendije in drugo. Pokličite ali pišite na: MTR FINANCE, d.o.o., Tržaška cesta 2, 1000 LJUBLJANA. Tel.: 051 311 672, E-naslov: mtrfinance1@gmail.com TESTNIH IN MALO RABLJENIH VOZIL KIA 2013 Z NAJDALJŠO GARANCIJO AVTOSOLA Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si 30% model 2013 prevoženih 15.720 km ugodneje! Optima TX VISION oprema model 2013 prevoženih 24.100 km Sprejemamo prijave za Tečaj prve pomoči Vožnja v Postojni in Ljubljani 9.990 EUR 23.990 EUR Preverite bogato ponudbo malo rabljenih vozil KIA z garancijo v naših salonih! rfV i ^^ A KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR The Power to Surprise Kiina vozila Imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u. Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica 11, Vrhnika 01/7504-364 www.avtotrade.kia.si www.facebook.com/KIASIovenija ombinirane porabe goriva: 3,2 - 8,2 I/100km, emisije C02: 85 - 195 g/km. MPC cene testnih in rabljenih vozil vsebujejo vse dane popuste iniprihranke, strošek priprave vozila in barvo. Cena 9.990 EUR velja za cee'd 1.4 CVVT Urban, rabljeno vozilo iz posebne ponudbe. Cena 23.990 EUR velja za Optima 1.7 CRDi TX Vision, rabljeno vozilo iz posebne ponudbe. Vse ostale informacije o porabi goriva in emisijah CO2 so ne voljo v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, na prodajnem mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garancije so na voljo v garancijski knjižici vozila oz. pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana. ■ PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ■ PRVIH 10 UR PO 19€ ■ POSEBNE CENE ZA dijake in Študente Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik v» ^ PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 Mali oglasi Oddamo 2,5-sobno pritlično stanovanje na Vrhniki, 84 m2, v celoti adaptirano l. 2010, v dvosta-novanjski hiši (lasten vhod), z vsemi priključki - ločeni števci, v celoti opremljeno; najemnina: 400 evrov/mesec. Naslov: AKVA, d. o. o., PE nepremičnine, Robova c. 6, Vrhnika; tel.: 01/750 61 00. Ugodno oddam v najem prostor za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. Tel.: 01 755 2294/040 250 473. Na Dolu pri Borovnici oddam stanovanje (del hiše) nekadilskemu paru ali družini. Tel.: 041 299 821. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, veliko 1100 m2. Telefon: 041 649 011. Kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 600 m2. Tel.: 041 441 961. Prodam popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v centru Vrhnike, v bloku, v drugem nadstropju, veliko 55m2. Parkirnih mest je dovolj. Cena je 80.000,00 evrov. Telefon: 031 255 621. Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnozabavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321-320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente. Tričlanska družina najame starejšo hišo na Vrhniki ali njeni bližnji okolici. Lahko tudi tako, ki je potrebna adaptacije. Telefon: 070 640 537 Kupim star mizarski ponk,voziček kripo ali lojtrnik,skrinjo in ostale stare predmete.Tel: 031878351 Prodam knjigo o ročnih delih s slikami iz leta 1802, v nemškem jeziku. Prav tako tudi prodam po polovični ceni 200 kom preje razne barve. Tel: 01 755 1018, Vrhnika Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Pokličite na št. 030 996 225. Na Vrhniki (Klis) oddam enosobno stanovanje v bloku, drugo nadstropje. Stanovanje je v celoti opremljeno, svetlo, centralno ogrevano, z balkonom, v kleti shramba, skupna kolesarnica, parkirišče. Tel.: 051-232-499. Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis Samo za vas OBLIKUJEMO IN IZDELAMO: * Spletne strani (prilagojene tudi za vse Mobilnike)! * Face-book strani. Urejamo in pišemo objave, pripravimo oglase in aplikacije! * Tiskane oglase, letake, kataloge, logoitpe & vizitke, mape, embalaže ter ostale promocijske materiale! * Organiziramo PR dogodke in prireditve! * Dekoriramo izložbe in trgovine, tako, da navdušijo kupce! Ob naročilu ene izmed naših storitev, vam v mesecu maju, GRATIS oblikujemo promocijske majice! Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 1360 Vrhnika, GSM: 041 ! www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje, solarni sistemi, -toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje OKUSIDesign&WebStudio M:041 772 722 E:m.lamberger@okusi.si 56 NAS ČASOPIS Oglasi 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NOVO * UGODNO + KVALITETNO + NOVO " UGODNO " KVALITETNO GRADBENIŠTVO IN NEPREMIČNINSKO PRAVO SLAVKO ŠVIGELJ s.p., Režiška 26, Logatec & urejanje okolice, izkopi, splošna gradbena dela ^izdelava prodajnih in najemnih pogodb, svetovanje pri prodaji in nakupu nepremičnin ^oblikovanje in prodaja nagrobnih aranžmajev (ikebane, šopki,...) informacije in naročila na tel.: 051 88 72 75 _e-mail: slavko.svigelj@amis.net Vedežujem in rešujem vse vase probleme v zelo hitrem času. Rešujem tudi zakonske probleme, zato pokličite, ne bom vam žal. NOVO- ZOBNA ORDINACIJA Naj bo vaš nasmeh zdrav in lep. Petra Nahtigal, dr. dent. med. Tel: 041/314-410 N-DENT E-mail: petranah@gmail.com Naslov: Rimska cesta 16c 1358 Log pri Brezovici .......................X.................................................................. S tem kuponom 10% popust na čiščenje zobnih oblog. AGM DEBEVEC Za vas izvaja: razne izkope, gradbene jame, rušenje objektov,... urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti,... izdelavo individualnih hišnih priključkov kot so kanalizacija, vodovod, greznice, ponikovalnice,... kiper prevoze vkljočno z dobavo gradbenih materialnv knmbi prevoze ostala dela po želji narnčnika AGM DEBEVEC d.o.o., Borovnica gsm: (041)780-912,1041)737-545, agm.debevec@siol.net VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev - menjava olja - vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. euro?! Garden Naj vam fejesem v veseDJe 2 veDik® izbirojesenskih čebulnic, sGiskaOnic, sodov, [DeSernk, škarij obrezovanje, vrčev, sSekflernfl^ k@aareev... Eurogarden d.o.o., Podsmreka 7b, 1356 Dobrova, tel. 01 24 25 135, PE Krško, tel. 07 49 88 385, www.eurogarden.si Fotografije so simbolične, pridružujemo si do napak v oglasu. 57 NAŠ ČASOPIS Oglasi 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 a 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 SERVIS KIA MOTORS totomsa „ SEUSKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03B - NAGR03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč daleč je ... ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE JANŠA, B'lkcove mame z Lesnega Brda (1924-2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe, molitve, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebno zahvalo namenjamo gospodu župniku Blažu Gregorcu za lepo^ opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Lavanda (Marjan Žvokelj, s. p.) ter pevcem za poslovilne pesmi. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo boste še naprej ohranjali v spominu. Hčerka Nuša, sinova Peter in Janez z družinama, vnuki in pravnuka Lesno Brdo, avgust 2013 Odšel si brez slovesa. S seboj si odnesel moje srce, ker zdaj ne ve, kaj bi brez tebe. Pogrešam najine pogovore in sanjarjenja o družini. Pogrešam tvoj smeh, tvoj dotik, tvoj^ objem, tvoje poljube, najine sprehode. Nikoli te ne bom pozabila in vedno te bom ljubila. Tvoja Urška ZAHVALA Nepričakovano si nas za vedno zapustil. SAŠO KUZMA (18. 2. 1971 - 14. 8. 2013) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sošolcem, prijateljem ter znancem, nekdanjim sodelavcem, poslovnemu partnerju in Milesi, d. o. o., za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Pieta. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Dol pri Borovnici, september 2013 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tiho po licu solza polzi, bolečina v srcu močno skeli, ker tebe med nami več ni. Plamen v svečki nemo gori, pa vendarle vemo, da gledaš in paziš nas ti. Ob nenadnem in nepričakovanem slovesu naše ljube mamice in žene MILI GERBEC se zahvaljujemo vsem, ki nam v teh težkih trenutkih nudijo tolažbo in podporo. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ali izrazili sočutje ob tem žalostnem dogodku. Vedno tvoji: mož Marko ter sinovi Matej, Matjaž in Miha ZAHVALA V 78. letu se je poslovil IVAN GUZELJ st. (1935-2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Prav tako hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Bolečina, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečino in trpljenje si prestala, zdaj pa tiho si zaspala. ZAHVALA V 93. letu starosti je tiho odšla od nas draga mama, babica in prababica sestra in teta ANTONIJA NOVAK po domače Majerjeva mama iz Zaplane Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, Pogrebni službi Janeza Pečkaja ter pevcem za poslovilne pesmi. Žalujoči: hčerki Tončka in Marija z družinama, brat Vinko in sestra Rezka ter drugo sorodstvo Zaplana, september 2013 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila naša draga mama JOŽEFA NOVAK 3. 7. 1935 - 24. 8. 2013 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala urgentni službi ZD Vrhnika, še posebno dr. Evi Gorup Cedilnik in patronažni sestri Biljani. Iskrena hvala Pogrebni službi Vrhovec, vrhniškemu župniku gospodu Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred in gospe Kupec za čudovite poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Mala Ligojna, avgust 2013 W. A Zemlja vzame, kar je njeno, kar ni njeno, ne more vzeti in kar je resnično dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ANA FRIDRICH 1931-2013 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Mirjam Suhadolnik za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Mama imel sem te rad, vendar premalo, da bi ti povedal to, kar bi ti sedaj. ZAHVALA V 73. letu življenja nas je polna življenjske moči, nepričakovano zapustila žena, mama, sestra in babica FRANČIŠKA ROŽMANEC (Rožmanska mama) 1940-2013 Ko si se v četrtek 29. avgusta zvečer odpravljala k počitku, ti je le nekaj korakov od postelje usoda prekrižala pot in morala si z njo. »JOŽE,« je bil tvoj zadnji klic - brez slovesa, brez pozdrava, kar odšla si. Zakaj? Le kam se ti je tako mudilo... Iskrena hvala vsem, ki ste jo v lepem sončnem dnevu pospremili v večne sanje, ji podarili lepe pesmi, lep obred in čutne besede slovesa. Hvala vam. Vsi, ki te imamo radi So rožice zajokale, ker te ni več, si trpljenja se rešila, odšla si daleč daleč preč. ZAHVALA V 59. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila MARJETKA ^ v v TURSIC, roj. MOLJK 1953-2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, predvsem pa za sočustvovanje z nami. Hvala gospodu župniku, Pogrebni službi Pieta, pevcem, trobentaču, Društvu Ajda, upokojencem in invalidom. Vsi njeni ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, nona in pranona JULIJA PANJTAR 1926-2013 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spoštovali in imeli radi ter skupaj z njo prehodili njeno zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, tolažilne besede, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pevcem, gospodu župniku ter Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: mož Stanko, sin Boris in hči Liljana z družinama Vrhnika september 2013 Živela sta skupaj in zapustila sta nas skupaj naša najdražja STANKA in CIRIL MOLEK 1938-2013 Hvala vama, 1935-2013 da sta nas ljubeče popeljala v življenje in v nas pustila dragocene sledi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vašo pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Janezu Silarju za slovesen poslovilni obred, pevcem za ganljiv venček pesmi, trobentaču in Pogrebni službi Pieta za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala Društvu zveze borcev za vrednote NOB, Društvu upokojencev Borovnica in Območni obrt-no-podjetmški zbornici Vrhnika. Zahvaljujemo se dr. Andoljšku in dr. Juvanu iz UKC, dr. Zagarjevi, sestri Damjani in dr. Mundovi iz ZD Borovnica, Patronažni službi, CSD Vrhnika in DEOS Trnovo. Iskrena hvala županu Andreju Ocepku za lep govor in Alojzu Svetetu za izrečene ganljive misli ob zadnjem slovesu. Hvala vsem, ki ste ju v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in se poklonili njunemu življenju. Žalujoči: Sonja z družino, Tomaž, Uroš z družino; vnuki: Petra, Rok, Živa, Daša Borovnica, Ljubljana, Litija, avgust 2013 Polje moje je zorano, seme v zemljo posejano. Strla ni mi smrt peroti! Duh Svetlobi gre naproti v kraje, kjer je dan, ne noč. Tam se snidemo nekoč. Po težki bolezni je sklenil zemeljsko potovanje FRANC GOSTIŠA (1931-2013) iz Blatne Brezovice 62 Dragi ata, hvala ti za vse, kar storil v življenju. Mirno počivaj v domači zemlji, ki si jo neizmerno ljubil. Bog ti daj večni pokoj in večna luč naj ti sveti. Zahvaljujemo se njegovim dobrotnikom, posebno še tistim, ki so mu stali ob strani v dneh preizkušnje: mag. Evi Gorup Cedilnik in drugemu osebju Zdravstvenega doma Vrhnika za požrtvovalno zdravniško oskrbo, duhovnikom za dušno hrano, vsem, ki ste ga obiskali in bodrili. Hvala vsem, ki ste ga spremili ob uri slovesa, g. dekanu Blažu Gregorcu in preostalim sobratom v Kristusu za opravljeno pogrebno slovesnost in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala tudi vsem, ki ste dali svoj dar in vsem, ki se ga spominjate v mislih in molitvi. Vsi njegovi Zahvale Bi radi obeležili slovo od pokojnika tudi v Našem časopisu? Zahvale sprejemamo do zaključka redakcije. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov nascasopis@zavod-cankar.si, lahko pa tudi preko klasične pošte kot priporočeno pošiljko. Informacije na tel. 031 392 153. Cena zahvale: 68,72 z DDV. 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 Ime in priimek Točen naslov: Telefon: OGLAŠUJTE NA MojaObčinasi / Vrhnika Zagotovite si celoletno promocijo vašega podjetja po ugodni ceni. Mogoča je tudi kombinacija oglaševanja na spletu in v Našem časopisu. Pokličite na 031 392 153 ali pišite na nascasopis@zavod-cankar.si OGLAŠUJTE V NAŠEM ČASOPISU 1 cm2 oglasa samo 1,04 evra z DDV v v NAS CASOPIS Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke se je glasilo: Fit-nes in skupinske vadbe. Nagrade, ki jih poklanja OK Fit Center z Dobrove, so prejeli: Anže Suhadolc z Dobrove - 15-dnevna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa ter obisk finske in IR savne (do dveh ur); Teja Židanek z Vrhnike - 15-dnevna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa ter majica OK fit centra; Branka Vrhunec z Vrhnike - 15-dnevna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa. Vsem nagrajencem čestitamo. Za tokratno križanko pa nam nagradna gesla pošljite do 17. oktobra, na naslov: Naš časopis (nagradna križanka), Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Med tri nagrajence bomo razdelili športne majice Našega časopisa in knjižne nagrade. Vrhn'ške iskr'ce N zdej sa tm vod »Loke« na Sadnijski trg zrihtal prehod za pešce s pešnga. Pa kva tu nuca, č je cesta ad Cankar-jevga trga da gasilsga doma enasmer-na. Č čš da Loke se prpelat al z avtam al s kalesom, se morš čz križiše pr Mantov da bncinske pumpe navakul zapelet, de na nardiš prometnga prekrška. Je zanč ana starejš ženska dol skuz prpelala, pa je je palicaj ustavu in ji za tristu (300) evrov kazni napisov. Ja prov ste prebral. In tu sam zarad par parkingov, k sa jh narisal na cest. Sma gledal, kam hodje tist k tm parkiraje. Večina gre u Loka. Tm pa staji prazn pakrit parking (nej bi bla tržnca). Se je zanč en najdu, k je jskov parking, pa je kr gor pa tistih dveh štengah zapjelov in parkirov. Tm bi lahku ka-mot več kt dvakat tolk parkingov (pakritih) zrihtal, kt jh je pa zdej na cest. Ja, novste vrjel. Sma večkrat štel kolk jh u enosmerna narobe pele. U pu ure zihr pet avtov, da o kalesih nit na gavarima! J.Sulc NAS ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 30. september 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščen posrednik Telekom Slovenije d.d.. Cene vključujejo DDV. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. PAKET JESEN 2013 VSEBUJE ENAKE KOLIČINE VKLJUČENIH STORITEV: 500 minut pogovorov v omrežje Mobitel, 500 minut v ostala slovenska omrežja, 500 sporočil SMS/MMS in 500 MB prenosa podatkov. Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net m £ ICK.si RAČUNALNIŠTVO I SERVIS Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molekservis.com www.molek.si T: 01 750 51 70 M: 041 26 48 48 M: 070 21 08 14 NAJBLIŽJI 1500 Zmagovalec se vrača Tušmobilov najbolj zaželeni paket se vrača prav zaradi vas! RAČUNALNIKI - NOVI IN RABLJENI • FOTOKOPIRANJE • IZPOSOJA BLAGAJN • SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV < NAGRADITE TV - SUPER UPORABNOST - ZAGOTOVO NAJVEČJA TABLICA V SOSESKI Rikomagic MK 802IIIS MINI PC Android • nadgradite vaš televizor s funkcijo pametnega televizorja • brskajte po internetu, igrajte igre, pregledujte družinsk slike in videoposnetke • uporabljajte znane Android aplikacije iz pametnih telefonov na vašem televizorju dvojedrni procersor RK3066 - Cortex-A9 do 1.6 GHz grafični procesor: štirijedrni 2D/ 3D/ OpenGL ES2.0(AMD Z430)/ OpenVG1 Operacijski sistem: Android 4.1 Pomnilnik: 1GB DDR3 Flash: 8GB, 3GB rezervirano za sistem Bluetooth: DA Povezljivost: Wi-Fi 802.11 b/g/n Podprti video formati:WMV/ASF/MP4/3GP/3G2M4V/AVI/MJPEG/RV10/DivX/ VC-1/MPEG-2/MPEG-4/H.263/H.264/1280*720P HD 30fps, 1080P/720*480 D1 30fps Podprti avdio formati:MP3/WMA/APE/FLAC/AAC/OGG/AC3/WAV Podprti formati slik: 8000x8000 JPEG/BMP/GIF/PNG Podpira vmesnik Flash 11.1; Aplikacije: Google crome, Gmail, Multimedia, Igre, Facebook, Google play store Priključki: 1x HDMI moški za povezavo s Tvjem, 1x USB 2.0 za priklop USB naprav(host), 1x USB micro za priklop naprav OTG (host) 1x USB micro za napajanje, 1x Reža za mikro SD kartico Podpira USB žične ali brezžične miške, tipkovnice Prenosnik Asus X550VC-X0055H Intel® Core™ i3 procesor i3-3110M (2.40 GHz) 39,6 cm (15.6") HD LED (1366x768) svetleč ram 4 GB DDR3, trdi disk 1 TB, DVD+/-RW NVIDIA GeForce GT 720M 2GB VRAM HDMI, Bluetooth 4.0, Wlan, spletna kamera Microsoft® Windows™ 8 64-bit SLO/ANG garancija 2 leti (baterija 1 leto) Huawei AScend G510 • Android 0S,v4.1 • Dvojedrni 1,2 GHZ procesor • Notranji pomnilnik 4 GB • Fotoaparat 5MP autofocus Skupaj 24,89 €/mesec. 649 € 588 € v paketu • I i • v • • najbližji 1500 359 € 345 € Tablični računalnik ASUS MemoPad FHD 10 paket najbližji 1500 1500 min znotraj omrežja 1500 min v ostala omrežja 1500 sms/mms sporočil 1500 MB prenosa podatkov Tudi za s.p. in podjetja Samo do konca oktobra Akcija za dopolnitev naročniškega paketa z dodatnimi vsebinami najbližji 1500 traja od 6. 9. 2013 do 30. 1 0. 201 3 in velja ob hkratni sklenitvi aneksa za razširjeni paket/razširjeni paket z Opcijo ali aneksom za popust za 24 mesecev. Veljavnost dopolnjenega paketa je 24 mesecev od sklenitve ustreznega aneksa. Za prehod med naročniškimi razmerji v primeru vezave veljajo pravila, objavljena na http://tusmobil.si/pomoc-in-informacije/prehodi-med-paketi.html, v primeru dopolnitve za obstoječe naročnike paketa NAJBLIŽJI z aktivnim aneksom za razširjeni paket/razširjeni paket z Opcijo pa se obračuna strošek prehoda na akcijsko ponudbo v višini 40 EUR. Vključene in v okviru akcije dodane količine storitev veljajo v radijskem omrežju Tušmobila (prikaz omrežja: Tusmobil) storitve opravljene iz radijskega omrežja ponudnika nacionalnega gostovanja (prikaz omrežja: Tusmobil Mobitel ali znak za gostovanje) in storitve po porabi vključenih količin v radijskem omrežju Tušmobila pa se obračunajo dodatno po Ceniku. Vključene vsebine oz. storitve ne obsegajo prenosa podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja, klicev na posebne in komercialne številke, klicev v tujino in odhodnih in dohodnih klicev v tujini, pošiljanja SMS v tujini ali v tujino ali pošiljanje SMS v donatorske ali komercialne namene. Cene terminalov veljajo ob sklenitvi ustreznega naročniškega razmerja in aneksa za razširjeni paket z Opcijo telefon za obdobje 12 ali 24 mesecev. Z izbiro Opcije se naročniku za dodatno naročnino dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkov ali SMS in omo^DČi višja stopnja popusta za terminal. Strošek priključni ne je 12 EUR. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij v Ceniku, na www.tusmobil.si, na brezplačni številki 080 700 700 ter v vseh poslovalnicah Tušmobila. Intel Cover Trail+ Z2560 Dual Core (1.6GHz), 25,6 cm (10,1") IPS LED (1920x1200) TOUCH ram 2 GB LPDDR2, rom 16 GB e-MMC SGX544MP2 400MHZ grafična kartica Bluetooth 3.0, Wlan, 2x spletna kamera Android 4.2 "Jelly Bean" - slovenski garancija 2 leti na voljo v modri ali beli barvi Ostali podatki: "multitouch"zaslon omogoča 10 prstno tipkanje spletni kameri 1.2 mPix. spredaj in 5 mPix. zadaj G senzor, svetlobni senzor, žiroskop, kompas, GPS Vgrajeni visoko kvalitetni zvočniki Bluetooth 3.0 (WiFi+BT combo) avtonomija do 8,5 ur vmesniki: 1x micro USB, 1x micro HDMI 1x stereo audio vhod/izhod, 1x Micro SD % RDEČI N J SKI RECIKLIRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRI PROJEKTU RDEČI NOSKI! o t 3X ^-ko-količ-vos VE» MINUT VSE OSTALO NEOMEJENO 10% POPUST NA BARVE IN TONERJE OB VRAČILU PRAZNE KARTUŠE / TONERJA. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. Fonudba dopolnitve paketa MINGL17 strojnimi količinami za klicev druga omrežja velja za vse obstoječe in nove 24 mesecev. Veljavnost dopolnjenega paketa je 24 mesecev od sklenitve ustreznega aneksa. Za prehod med r obstoječe naročnike paketa MINGL17z aktivnim aneksom za razširjeni paket/razširjeni paket z Opcijo pa se obrač MMS) med uporabniki veljajo v radijskem omrežju Tušmobila, storitve opravljene iz radijskega omrežja ponudnika ne obsegajo prenosa podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja, klicev na posebne in komercialne številke, kli prenosa podatkov paketa MINGL17 v radijskem omrežjuTušmobila se po porabljenih 2 GBomeji na največ 128 kbit/s. Ceneterminalovveljajo io dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkov ali SMS in omogoči višja stopnja popusta. Vsecenevključujejo DQV. Večirformacijv Ceniku, n m^lep.si ia brezplačni št ičnikepaket?MINGL17, ki v času od 06.09.2013 do 30.10.2013 sklenejo aneks za razširjeni paket/razširjeni paket z Opcijo ali aneks za popust za obdobje niškimi razmerji v primeru vezave veljajo pravila, objavljena na http://tusmobll.Si/pomoc-ln-lr^ormaclJe/prehodl-med-paketl.h^ml, v primeru dopolnitve za strošek prehoda na akcijsko ponudbo v višini 40 EUR. Faketi MINGL so namenjeni mladim od 12 do vključno 30 let Vključene količine storitev (klici, SMS in inalnega gostovanja in storitve po porabi vključenih količin v radijskem omrežjuTušmobila pase obračunajo ločeno, po ceniku. Vključene vsebine cz. storitve " ' ' tujino in odhodnih in dohodnih klicev v tujini, pošiljanje SMS v tujini ali v tujino ali pošiljanje SMS v donatorske ali komercialne namene. Hitrost ■i naročniškega razmerjaza paketMINGL 17 inAneksa za razširjeni paketz Opcijo za obdobje 24 mesecev Z izbiro Opcije Strošek prlključnlne je 12 EUR. Za nakup na daljavo veljajo Tušmobilovi splošni pogoji poslovanja za nakupe na daljavo. ;h poslovalnicah Tušmobila. M: 070 21 08 14 tusmobil