Politični ogied. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so se zadnje dni preteklega tedna podali na Ogersko v grad Godollo, kjer sedaj tudi biva svetla cesarica. — Državni zbor se snide 16. oktobra in bode vlada poročala o načrtu glede uvedenja nove kazenske postave. — Prihodnjo neileljo bodo vsa kršeansko-socijalna drušlva z veliko slavnostjo praznovaia 50. rojstni dan dr. Rarola Luegerja. Štajarsko. Grof Stiirgkb, naš hud nasprotnik, je vendar postal dvorni svelovalec in poročevalec v naučnem ministerstvu. Mi Slovenci pa še od sedanje vlade nismo dobili ničesar; zato pa ni čuda, da se je večina našega ljudstva navolila čakati! — Dno 8. t. m. se je izročila prometu Murodolska železnica v navzočnosti minislra grofa VVurmbranda. Koroško. Nemško katol. konštitucijonelno društvo je dne 1. oktobra v Celovcu imelo shod, ki je letos že 33. Katoliško polilično in gospodarsko društvo za Slovence pa napravi svoj shod 14. t. m. v Dolinčicah v Zgornjem Rožu. — V Prevaljah se med delavci pokazujejo socijalni demokratje. Ondi treba katol. delavskega društva. Kranjsko. Profesor Šuklje ni zastonj vedno z vlado vlekel ter plašča obračal po vetru. Postal je namreč te dni dvorni svetovalec in ravnatelj za izdavanje šolskih knjig. S tem je on mnogo pridobil, ini Slovenci ničesar. — Ustanovni shod katoliškega društva za Kamniški okraj bode 28. t. m. — V Ljubljanski kazini so hoteli zadnjo nedeljo imeti shod socijalni demokratje; ali pri volitvi predsednika so se s krščanskimi delavci tako hudo sprli, da je komisar shod razpustil. Primorsko. Na Goriškem je umrl dekan vitez Jekše, znan rodoljub. — Poslanec Nabergoj je preteklo nedeljo v Škednju pri Trstu poročal svojim volllcem, ki mu popolnoma zaupajo. Vrli mož je tega vreden. — Oni trije isterski deželni odborniki, ki so se odpovedali svoji časti, še ostanejo pri deželni mizi, dokler se ne snide deželni zbor. Gotovo jim je že žal. — Istrska vinarska zadruga je dobila od poljedelskega ministerstva 4000 gld. podpore, ki se bode zvišala na 6 do 8000 gld. Hrvaško. Sabor bode začel zborovati 10. ali 15. novembra. — Zagreb v kratkem dobi krasen spomenik pesnika Preradoviča, ki ga je niestu poklonil domoljub dr. Miletid Spomenik naj bi stal za kemičnim laboratorijem, vendar mnogi temu nasprotujejo, ker se jim t.a prostor ne zdl dovolj primeren. Ogersko. Delegacije so se sklenile dne 8. okt. Vse je šlo gladko, da so minislri lahko zadovoljni, posebno Kalnoky. — Maguatska ali gosposka zbornica je zavrgla vladno predlogo o svobodnein bogoslužju in predlogo o jednakopravnosti židovske vere. Sicer bode te dve predlogi bržčas zopet sprejela zborniea poslaneev, ali krščanski magnalje bodo gotovo tudi pozneje glasovali po svoji vesti, in potem sreeno na večno, dr. Wekerle in civilni zakon! Gališko. Zapadno-gališka kmetska zveza iina 18. oktobra sliod \ ^T Zvezniki Ui<<-' da mu za Bračkovo visoko pa puhlo glavo prav nič ni mar. Taka neposlušnost zahteva maščevanje. In kako se je Bračko maščeval? Sedel je na zofo, prijel za pero in napisal list, v katerem Škerlecu naznanja, da se bode z okrajno pisarno v dveb dneb preselil h Kiirbusu, ker tega ne more pozabiti, da se je v Škerlečevi gostilni vršila slavnost bralnega društva. Nam ni znano, da bi bil okrajni odbor to preselitev sklenil. Bračko je to ukrenil na svojo pest. Vprašal se kar nič ni, kaj bodo odborniki in zastopniki k temu rekli. Mi mislimo, da imajo proti taki samolastnej preselitvi precej ngovarjati. (iosp. Škerlec prepuščal je svojo sobo okrajnemu zastopu zastonj; pri Kiirbusu pa bode treba plačevati. Nadalje je bila soba pri g. Škerlecu jako pripravna za seje in zbore, ker je oddaljena od cestnega hrupa. Kiirbusova soba pa leži tik ceste in se v njej, ako gre voz mimo, niti besedica ne sliši. Slednjič je imelo okrajno glavarstvo svoje uradne dneve tudi vedno v okrajni pisarni, ker je ta bila pripravna za to; a kdo bode hodil sedaj v to novo zaduhlo sobo pri Kiirbusu? Sploh je stvar taka, da se bodo morali zastopniki, ako imajo še kaj samostojnosti, vprašati, je li Bračko res kakor paša, da brez vednosti in privoljenja odbora in zastopa sme premenjati okrajno pisarno? Gosp. Škerlecu pa ni treba biti žal za lo; kajti nikjer ni zapisano, da bo čez leto dnij Bračko še vedno okrajni načelnik. Kmetje bodo sedaj vedeli ludl razločevati, v katero gostilno jim je zahajati; v tisto, v kateri bo Bračko še jedno leto zvon vlekel, ali v tisto, v katero se bo (če Bog d;l) okrajni zastop, čez eno leto zopet vrnil. Ne dvomimo namreč, da bode ravno tako postopanje Bračka pri vas kmetih vzbudilo zmisel za geslo: Svoji k svojim. Torej knietje, k Škerlecu hodite in ne drugam! Od Sv. Petra pri Radgoni. (Sok. •- Bračko.) Kakor znano iz »Slov. Gospodarja«, je predsednik okrožnega sodišča Celjskega pregledoval meseca julija tukajšnjo sodnijo, ker se mu je poročalo, da utegne tu najti marsikatero nerednost. In res, našel je mnogo nerednostij. Zatorej je dobil sodnik pred kratkim dolg nos in naročilo, da se nekatere stvari ne sinejo več delati pri sodniji. ker se tu površno in napačno izvršujejo, nego pri odvetniku ali notarju. Prav tako! A natančneje bodemo o tem še poročali. Za danes le še izražamo željo, da bi gospod predsednik odpravil še nekaj drugih razvad in nerednostij, ki se pri naši sodniji dogajajo. Naš sodnik ima razvado, da odhaja skoro vsak dan že ob 10. iz urada. Zatorej se večkrat pripeti (in ravno ono nedeljo se je zopet pripetilo)," da morajo stranke, ki hočejo na kakom pismu svoj podpis legalizirati dati, če slučajno notar ni tu, v mesto boditi, da se tam legalizira. Kako opravičuje to gosp. sodnik, da mora človek v tujo sodnijo po to hoditi, kar bi imel v svoji sodniji dobiti? Kaj pa se še druzega dogaja pri naši sodniji? Ono nedeljo sem bil po opravkih ob V211. predpoldne pri sodniji. Sodnika seveda ni bilo več. A namesto njega je sredi sobe stal orehovski. Bračko in okoli njega vsi pisarji in uradni služabniki. Smejali so se vsi, ker jim je Braeko najbrž nekaj jako zanimivega pripovedoval. Ko sem stopil v sobo in videl celi prizor, res nisem vedel, ali sem prišel v sveti hram, kjer se pravica govori, ali v gostilno, kjer se neslane burke brijejo in slab tobak kadi. Kaj tacega se v drugih sodnijab ne godi, in to po pravici; kajti sodnija mora vzviSena ostali nad vsemi burkami, tudi, če jih kakšen prerok uganja. — Vsaka stvar na svetu ima svoj namen. Le ena stvar je najbrž brez namena tu, in to so cestne svetilnice v Gornji Radgoni. Pribitih je sicer nekaj tu in tam; a nisem še videl, da bi gorele. Zato pa tudi vlada že ob 7. uri zveeer egiptovska tema. Gesta ,je :*_!- j~.,4; nini,, ;n innr>virnn ker se Bračko za vse drugo briga, le ne za ceste; zato pa naj vendar občinski urad stori svojo dolžnost in skrbi za to, da svetilnice ne bodo zastonj in brez namena visele ob bišali, kakor da bi bile le »zaradi lepšega« tukaj. Gornje-Radgonski kmet. lz Majšberga. (Dopisniku g. Zd. S. v št. 39. »Slov. Gospodarj a«.) Resnično je, kakor pišete, da je več stotin starišev, ki pravijo, da je telovadba za kmetske otroke nepotrebna. Tudi jaz sem že to večkrat slišal. Da, ne samo starišem, tudi učiteljem je včasih ta predmet neprijeten, in sicer kjer ni za-nj pripravnega prostora; tak kraj je Majšberg. Kar se pa predmeta samega tiče ter podučevanja v taistem, tedaj mislim, da mora vendar le biti kak uzrok, vsled katerega so višja šolska oblastva uvedla ta predmet v ljudsko šolo. Več ugovorov ste navedli gosp. dopisnik, ali noben ni opravičen. Pišete, da je telovadba večjidel za to, da si otroci več obleke raztrgajo in precej časa zainudijo za bolj potrebne predmete. Toda kje si pa raztrgajo učenci več obleke, pri sedenju v šoli ali pri telovadbi, kjer se vsaka vaja stoje dela, kakor v Majšbergu ? Dalje imajo med istim časom, med kojim lanti telovadijo, navadno dekleta ženska ročna dela, torej nič ne zamudijo. Telovadba je pa potrebna tudi za kmetske otroke, ker ima namen, vsak del človeškega telesa jednako izurjati in krepoati. Da bi pa bila telovadba v šoli v primeru z ono pri vojakih vsa naopak, lega pa ne morem verjeti. Zmiraj uro za uro računstva in pisaiija se učiti pa ueenci tudi ne morejo. Učenci bi zgubili kmalu veselje do šole ler do učenja v obče. Saj vemo, s kakšnim veseljem vprašajo učenci učitelja: »Bo demo šli telovadit?« Telovadba vzbuja ledaj ueence k delavnosti. Ge pa imajo otroci veselje do učenja,-tedaj se pa nauče v jedni uri toliko, kolikor znabiti v šestih urah. Selski. Tz Savinjske doline. (Marsikaj.) Gosp. urednik! Napisi — napisi! Veste tista juha z napisi, katera se je začela v zlati Pragi kuhati in se je tudi v Ljubljani pogrevala in marsikatero glavico razgrela, je tudi v naših krajih nekatere razvnela. Moj gosp. kolega n. pr. ki je tudi »literatar«, kakor sem jaz, zajezdil je svojega »šarca« in se zagnal v Kukeč-evo pivovarno, ne v nemške napise njegove. No, dobro je to bilo, kajti v 'kratkem smo tam brali tudi slovenske napise in — mirna Bosna. Pa moj gosp. »kolega« mi bode že oprostil, ako ga opomnim, da je njegov »šarec« na eno oko slabo videl. Kajti kar se napisov tiče, dala bi se še po Savinjski dolini in drugod marsikatera črhniti in bil bi še marsikdo na desno in levo zadet. Pa puslimo za sedaj napise, mene nekaj druzega teži. Oglejmo si,^ ne samo po Savinjski dolini, ampak po slovenskem Štajarju sploh, kaj se vse bere. Po gostilnicab nabajaino »Presse«, »Tagespošto«, »Vahtarco« itd.; to so židovsko-liberalni listi, ki vse, kar je Slovencu svetega, vero in narodnost z blatom omeiavajo. Prav takega duha so nemški takoimenovani leposlovni listi, ki se med slovenskim občinstvom nahajajo. Omenjam razupito »Gartenlaube« in tej enake liste. V vseh teh listih veje več ali manj velikonemška framasonska sapa. Mi imamo dostl slovenskih in nemških v katoliškem duhu pisanih listov, zakaj si teh ne naročujemo? Tolikokrat se povdarja geslo: svoji k svojim; no, pa začnimo vendar enkrat resno podpirati slovenske, ali vsaj Slovencem pravične nemške časnike in liste, in ne podpirajmo s slovenskim grošem Slovencem sovražnih časnikov! Na Dunaju n. pr. zahtevajo »krš. socijalni« možje povsod krščanske časnike; storimo tudi mi tako. Da, katol. Slovenci, storimo tudi mi tako! Zahtevajmo povsod krščanske časnike, pa bomo stopili za dober korak napre.]: državni zbor. Kmetje upajo, da potem np pride toliko plemenitašev v zbor, ker ne bodo ti-le toliko mogli vplivati na volitve, kakor do zdaj. Vunaiije države. R i m. Sv. oče so poslali apostolski blagoslov pripravljalnemu odboru I. katoliškega shoda za Spodnje Avstrijsko. Ta shod bode na Dunaju 12. in 13. novembra in bodo nanj tudi drugi avstrijski katoliški velji.ki povabljeni. Italijansko. Vlada hoče preurediti sodiSča, da bi pri tem kaj prištedila. Posebno hoče pri onih sodiščih, ki imajo malo dela, število uradnikov zmanjšati. — Te dni bode odpotoval minister za trgovino in poljedelstvo, Barazzuoli, v Sicilijo, da ondi preštudira žalostne razniere. Rajši naj kar pomaga! Angleško. Pred tednom je bil sklican nakrat ves ministerski svet, da so se mnogi prestrašili. Ministri so se posvetovali o veliki nevarnosti angleških koristij v Vshodni Aziji, kjer je vojska med .Japonci in Kitajci. Sklenilo se je takoj odposlati v Indijo in Vshodno Azijo 6000 vojakov. NeraSko. Cesar Viljem gre bojda v zimi v Opati.jo na hrvaškem Primorju s svojo družino. — Ker je zdravnik dr. Haas, državni poslanec v Metzu, svojega sina poslal v francosko vojaško šolo, zgubil je službo učitelja na šoli za babice. Kje je hvalisana nemška prostost? — Kadar bode na Vtirtenberškem kralj katoličan, bode za protestante školijska oblast »evangeljski cerkveni regiment«. Rusko. Fiolni ear se bode na zimo podal na grški otok Krf, kamor ga ludi spremlja slavni zdravnik Sabarin. Kakor časniki poročajo, bode med tem časom vladal carjevič z nekaterimi svetovalci. Kadar bode earjevič sam vladar, bodo boljši časi za katoličani, kerjiin je bojda že zdaj precej naklonjen. Turško. Roparji se vedno množijo v Makedoniji, med uradniki pa vlada spridenost in podkupljivost. Od sušca sem je samo v monastirskem vijaletu ali okraju bilo 23 ropnih umorov. Roparji so napadli več vasij. Po Makedoniji se zopet Bolgari precej zatirajo, vsaj tako pišejo bolgarski listi. Špansko. Učni minister je izdal dekret, s katerim hoče poduk na srednjih šolah postaviti na neko brezversko podlago. Ta minister pač mora biti duše.vno slep, da še hoče brezverstvo Siriti meddijaki! Ali že ni dovolj anarhistov v deželi? Ravno pred nekaterimi dnevi je polieija zopet zasačila v Xeresu anarhistično zaroto. Azija. Japonski vojaki naravnost prodirajo proti Pekingu. glavnemu mestu kitajskemu. Zaradi tega je poslanik severoameriških združenih držav ameriškim podanikom priporočil, naj žene in otroke proti jugu spravijo v varnost. Mnogo bogatih Kitajcev je že zapustilo Peking, ker se ne zanesejo na vojake. Grdo je res o Kitajcih, da so proti Japoncem strahopetneži, nedolžne evropske kristjane pa v južnih krajih tolovajski napadajo. Vsled tega se bodo evropske državo začele mešati v to vojsko. Francozi so že poslali na Kitajsko štiri vojne ladje.