Vl-cdnlki Profesor V»leuliu Koušek. —
T« novine pridejo vsako nrt	do na svetlo: cen	a sa četertinko leta 40 kr. po pošti 50 kr. »t.
\ro. 22.		22. Listopada 1848.
SttoJorpsCiScn ppenco^ci^ecinnn l
W eč slo let »iuo žc bili v vedno mirni hralovšui, vmed spremenljivim prigodbami skuz edino.-«' močni iuo enaga serea. itlarskalcri čemi oblaki so se valili nad nami; nadloge so |>a našo moč le vterdile, iuo v sreči, iu nesreči je .bila dozdaj edinost v naših douiačili liri-bili iuo dolinah stanovitna zvezda; na uovič seje nesrečen vihar vzdignil, jc našega preljubega Cesarja primoral sedež Svojih dedov zapustiti iuo z ždczuoj ojstrostjo popr<jšeu mir iuo red vstaviti. Tudi naše domovine sc leta vihar ui /.ognil, ujegovi goreči podpih je uiarskatero serce razdražil, da mu ni bilo mogoče pametno soditi; vouder jc pa še v scrcu vsakega živa ostala stara ljubezen do domovine.
Ljubezen ino zvestoba do Vašega vstavuega Cesarja iuo do njegove visoke ro-dovinc ste sc tako globoko Vaui v serce vkorcniuile, da Vas k njima opominati bi ravno tojlko bilo, kakor Vas ue poznati. Ta zvestoba sc jc skuz lene tiare iuo obljube našega milega Cesarja k visokosti povzdignila, kakor še poprej iiikolj; mi vciuo ino se znašamo (šliutamo). da se znajo naš Cesar v sreči iuo nesreči na nas zauesti.
I'a tudi mi smemo njegovemu dobremu scrcu zavupati; njegova eesarjeva v pretočenih dneh pouovleua beseda liani je porok za polno iuo resnično doveršenje vsili obljub, iuo le v zavupauju do edendrugega cveti prava sreča v deržavi.
Tudi ua Duuaj |.Hcč) zuatc brez straha svoje oči ohcrniii, nc bojte sc. da bi bile ojstre naredite tam za cesarjevo obljubo alj pa za Vašo svobodo nevarne, niso nič drugega, ko potrebne kazne (kaštige)po pravici; iz njih bo dora*tla prihodnost v resnici prosta, nc jia razvujzdaua. Raštigc bojo nehale lak hitro, ko njih več potreba ue bo: mir iuo red po postavah pa jc vogelni kamen prave svobode, ta pa mora položcu biti, če sc hoče močna hiša postavili.
Zaneslo se pa tudi ua edendrugega, preberite slavne bukve naših zgodb, ino najšli liole, dc XemškiStajcrc Slovcnskiganikdarzapustil ni. tudi Siovcuc jc Ncuicu vselej roko podal. Zdaj pa jo skuz svobodo postala uova lepa zaveza, ki vse obseže; naj bo tudi terdna, iuo uaj v veličastni edinosti z ljubezujo do Cesarja ino do domovine našim iirihodiiim uuukam pokaže, kak čcrslvo jc pomagalo Štajersko ljudstvo v nepremenlivi hratovšui zopet postavili veličastno iuo edino Austrijo, uašo vsili domovino.
Vsaki dar, ki ga prinesete, ga prinesete svojim nastopnikam; zatorej sc deržite terduo čiste zvestosti do Cesarja iuo douioviue, ohranite pazlivo veličastni biagodar iio-
vorojcne svobode, iuo proč z vsem, kar bi Vas od poja postavo, lepiga reda ino pametnega prcvdarjcuja pelalo na pot zmešnjave ino ra^vur.dviosti; zakaj brczpostavuost je mati vse nesreče iuo vse sužuosti.
Serčuo podajte si roke, ino z nami glas povzdignite: Živili! nas premili, vstavui Cesar, živila naša Štajerska dežela, živili vsi narodi, ki pričakujejo svojo srečo pod vladar-stvaiu ustavnega Cesarja na Austrijanski zemlji..
%' Cšrailru od uačasuega ilcžclskcga Štajerskega zbora 8. dan Listopada 1848.
Dguaj&c gp&IT Alltoccos »!r. •
deželni poglavar.
Hi. <E. vldcs vcZ EšcSUner »/r. Ivi št. si. tajnik.
licvica v dcržavnciuu zboru.
Dosli Slavjauov jc. ki sc grozijo nad saiuim imena m zgoraj imenovane stranke, ino misleči, dc v njej ui druziga, kakor množina hudobucžov iuo slavjauojcduili Ncm-čonov, deržijo vsakiga, posebno pa Slavja-ua. ki včasi z njo potegne, za sovražnika Austric iuo izdajavca Slavjanstva. Gotovo pa skuz to mnogo poslaueam krivico delajo. Levica jc potreben del vsakiga parlamenta, brez nje si uc dcsuicc ue srede mislili ue zaiuorcmo.' Ona rcprcsculira Icrdno naprej-stvo, iuo resnica je, dc se je ludi naša levica pred diicvi kozaperske v čislo poliliš-kili rečeh, ki narodnost uc zadevajo, za pravo svobodo bolj junaško poprijcla, kakor desnica, ino pri takib prašaujali nobeden Slavjau svojiga naroda ni izdal, ako je včasi z njo potcguil. I<e v dnevih mesca ko-zoperska sc je ta stranka ua krivo pot zašla, iuo seje hudo pregrešila nad Ijudstvaiu iuo prestolam; torej jc pa tudi ob sočuljc (simpatijo) vsakiga iskreniga Slavjaua prišla.
Tudi mene so neki gospodje obdolžovali, dc sem slavjausko reč zapustil, ker sem muogokrat svoj glas z Icvieoj zcdiuil. Dc jc lo gola laž, sc iz lega skaže, ker je do-sihmal v zboru bilo le malo prašauj zaslrau slavjauske narodnosti, iuo . pri lacih sciu vsakokrat brez razločka z Ccskoj dcsuicoj glasoval. Pri drugih rečeh pa .ne moreiu zamolčali, de so sc gospodje Čeki dostikrat za prijallc aristokracije skazali, ino pri takih pri ložnostih sem sc od njih ločil, ino z Icvieoj deržal, kar me jc ravuo po krivim v suuiljivost nemškutarstva spravilo. Naš vcrli rojak, g. lir. Kavčič, ki svoj sedež
v sredi levice ima, jc vsakokrat glasoval, kakor jes; zakaj sc pa od ujega kaj laciga ue terdi? Dc sciu pa v dnevih kozoperska bil nasprotnik vsega pcrzadcvauja zbornih levičujakov uii bo vsakleri spričoval, kdor me jc v Duuaji poznal. Dokler sem pri sejali tisliga zborniga štora t Huinpfparlamenl) pričejoč bil, iicbcuo odločbo z svojim gla-sam podpiral nisem, desiravuo so pervi sklepi zbora elo od svilliga Cesarja poliva-leni bili. Vreduo čakajoč ua vmircujc mesta, al pa na boljši perložuost, brez navoruosti živlcnja ino premoženja Dunaj zapustili, kte-ro poželenje sem tudi drugim poslaueam razodel, sem sccr zadnič bil pcruiorau, v timu puiilarskimu gnezdu ostati; pa skoz to okoljšiuo, de zaduili sej nisem več obiskoval, sem pokazal, de ua pravico iuo Slav-jauslvo nikdar pozabil nisem. To za odgovor tistim, ki mi kakor slrašuo pregreho očitajo, de sem prelečeui mesec v Dunaju ostal. Gradec, 19. Listopada 1848.
I)r. Jožef Krojne.
Štajerska.
Dopis od za Drave. Neki Madžarom, I Zidovi iuo naši mcsliijauski iiciuškutari so ; gerdo laž med Slovcuci raztrosili, da Madžari najbolji zavoljo naših slavjauskili ban-der ua Štajersko vdirajo. Zato so* že nck-teri lehkoverui podšiiulaui Slovenci iz ve-likiga straha pred .Madžari svojo slovensko naroduost zatajili, ker so slovenske zastave nemilo poderli, iuo na kose raztergali. Dragi Slovenci! nikar ue poslušajte takih lažniv-cov, kteri hočejo uaše verie slovenske domorodce pri ludstvu ob zaupanje pripraviti,
ino z takimi lažmi domorodcoui uajprcd jamo skopati, <la l»i vas potom ležcj na svojo stran predobili. — Slovenci! nikar nc zatajite svoje slovensko narodnosti. Izdajstvo je gerda pregreha, ktera vas naj nikar uc ogtiusi. Da hi naši bratje llcrvato - Slavon-' ci iuo Serbi hoteli z puutarskim Madžarom potegnili, nebi trebalo kervi prelivati; pa ravno to jc, za kar sc llcrvato - Slavonci bojujejo, da bi so naj mer puutarski Madžari našemu cesarju zopet pokorili, od klerega so sc nemilo odtergali; iuo da bi llurvato-Slavonci iuo Serbi svojo slavjausko narodnost iuo druge narodne pravice ohranili. ' Tudi mi Slovenci sc iic bomo puutarskim Madžarom vdali, da bi mi njim za voljo svoje slovenske zastave tcrgali iuo morebiti še celo madžarske razvili. Madžarski prostovoljci v Ormužii iu okoli Ormuža niso toliko gledali na naše slavjausko baudcrc, Iciiiuč kde jo bilo kaj zgrabili, so zgrabili in oropali. — Slovenci! uc tcrgaujc slavjan-skili baudcr, temne naši bratje llcrvato -Slavonci iuo Serbi so naša pomoč, naši rc-šcuiki proti prevzetnimi) Madžaru. Slav-• janslvo je pred Jlcčoiu slavno zmagalo, upali jc, da bodo Slavjaui šc <»di puularsko Madžare zmagali, da bodo v jamo padli saiui, klcro so uam skopali!
Prigodbc na Duuaji.
Znamenite prigod bo ua Duuaji zdaj v našim listu opisovali jc že prekasuo, hočemo vendar na kervaviiu dokončanju iz djau-ske koristi mudrovali.
Preti vsem so moramo čuvali iu voro-vati blodnje, ktero uam hočejo šiloma viro-bili, kakor da bi Dunajčanov korenituiška (radikalna) slrauka slobodo branila. Ta stranka jo vklub večini deržaviicga zbora svojo blodno misel z močjo orožja prisiliti hotela, in ako jedeu človek ali j e dua stranka v deržavi vsako njoj protivuo misel ali iiiucujc šiloma zatere, je to sauto-silnost | okrutnost, liraustvoj iuo uc slo-hoda. — Konce, kaui ta slrauka meri, jc očivestno razkosanje Austric, iuo stvarjcu-jc nemške, vogerske [madžarske] iu ita-lianskc republike |.ludstvovlade J. Ua bi ti namen dosegli, se je v mladih ognjevitih glavah dijakov slepa gorečnost za uciuško narodnost vžgala. To rodolubjc, ako ravno sc povsod na Nemškim razodeva, se uaiu sumljivo zdi ako pomislimo, da v sicer nemškim Elzasu tega nič ne najdemo [takovimu nemškimu rodolubju taiu ni duha ue sluha],
da so v sušcovili dneh začetkoma nemški dijaki večidel štajarske trako nosili, klcro so so lo por.dnoj z čcruoriidečiižiilimi pregnali, ker jo v občo li kliibetou duh še lo pozdiicj med dijaki razgrajali začol s i« lega so skoro Jamo vidi, da nemško rodolgbje je v poštnoj lorbi med našo iVomco prišlo, morebiti is Jlalio ino Madžarske, ino so je našim vodjam a glasnim Itvaljcnjom liriku-pilo. —
To preveliko rodolulijo bilo jo nerau-dro, ker so jo Madžarom iu Jlaljauom roka pndavala, kleri so po svnjom dosaila-šnjem počonjanju jasno pokazali, da se vseli diiiuost znebiti, ino nemško dežele stiska-jočoj leži dtigov prepustili hočejo s bilo jo to rodolubjc uodjausko kerjediuo Nculsivo jo dozilaj lo samo misel, je grad v meglah, v klorira še lo bodočnost odločili ima, bodeli v resnici stanovanje najde! s — bilo je lo rodolubjc kri vičuo, ker bi se po ujout Slavjani nuslriauski imeli deloma \eiueom, deloma pa Madžarom podrerči, iuo dalo se jo že predvideti, da Slavjani v bran svojo narodnosti za orožju prijeli bodo. Iz prena-potiga neniškutarstva so je moral domači [gradjanski] boj vuoli, iu upati'je, daje najnovejša dunajski puntarija Jfeuišlvu veliko lehkič uezvračlivo rauo zavdala.
K. W.
Uratmu 8lovcticniu !
spisano od Frauccla llauolar, poslanca ua -Štajerskim zburu.
Ljubi Slovenci!
Žalostni sedajui časi nam muogotero čudna in žalostne, zraven pa tud vesele pri-godbe oznauujejo; alj glejmo, ljubi brali, da lih reči no boniii krivo zaslepili, alj clo narobe razlagali. Vem, da je veliko sleparjev in šuntarjov, kteri si prisadevajo le nove reči viucd ludmi skalili iuo zmejšati, da bi zavupanje iu verjelje vmcil nami proti eden-drugeraii razkrušili, kar nas llog vari. Meni jo že uiarskalero naprej prišlo, pa dozdaj sim si zatirani prizadeval po svoji moči z
•) Gospod Kranc llapolar, purgar iz Velenja, jo poslane kmetijskega alanu ua ŠUjnr-akim zlioru; znašal ae je dozdaj na zlioru lako, da si je hvalo svojili poročnikov iu časi celega zbora zaslužil.	Vred.
hožjoj pomnijo te viharje potolažili in vmed ludstiam ohraniti sladek mir, kterga mislim, da vsako dobro scrcc in vsak moder um poželi. Zatorej Vam priporočim, ljubi domorodci, da si prijazno roke podamo, nt da ostanemo v edinosti z zavupanjam svesti varili našega vstavnega prestola (Irona) iuo novega vladarstva pod usšiin milim Ccsarjam Vcrdinandam.
Žalostno sccr jc slišati, da so sc ua Dunaju take neznane prckucije iu morije godile — alj mili llog! kdo more zalo! — Od teli reči se je grozno veliko iu sccr sprciulivih govorov raztrosilo, da se clo uc ve izvirk teh zmešnav.	;
Vmed ludmi sim slišal govoriti, da tudi te, kar je deržavui zbor ua Duuaji sklenil, nima prave velavnosli. — To ui res, bratje dobro pazite! naš svetli Cesar so le tistim dcriavniui sklepam velavuost odrekli, kteri so s siloj po smerli ministra I.atourja, to jc od 0. pretočenega mesca Viuoloka storjeni bili. Zato so tud sklcuili deržavui zbor prestaviti v mesto Krcmzir ua Moravskim. llog daj, da bi se vsi poslanci deržavnega zbora, naši zagovorci, ua dau, ki je njim napovedan, v mestu Krcmziru znajšli, ino ucvtru-duo ua-rlonia svojo visoko nalogo dopolnili, iu da bi tako z božjoj pomočjo krnalo osnovali novemu vladarstvu potrebne postave, ino nje svetlemu Cesarju za poterdeuje predložili.
Poslanec pa, ki si ne vupajo, svoje visoke naloge dopolniti, alj kteri morebit le zavolj dobrega plačila v zborn čepijo, naj bi vender vest opominala, se raj te dol-. zuosti odreči i, iu lo imcuiliio nalogo drugim prepustili.
•) T ml gospoda Kraiircta Hapotar «o kolli
Hloveno - Gradrani sa poslanca v doržavni zbor izvolili, on je pa v svoji modrosti rekel, da »i ne vtipa lili dolžnost dopolniti, klere vsak poslane prevzame; ino zvalili so na njegovo svetovanje polcin »o>p. Gumi«;; in ker je ta gospod na domačemu zboru opravili imel, in se je za lo časi zahvalil, so zvolili Slovrna-Uradčani gosp. Dr. Krajnca verlega domorodca, od kterrga se v dana-šncimi listu prijeten sestavek bere. — Skoz to jo pa gosp. Kratic llapotar skazal pravo ljubezen do domovine. O da bi bili imeli več lakih modrih možov vmed ludalvam ua deželi! gotovo bi ne imeli loljko lipovih bogov
llogu iuo našemu milemu Cesarju Ferdinandu bodi hvala za nam pudclcuo vstave alj novo vladarslvo, v kateremu vender cua-koma pravice najdemo za vsaki stan.
Zategavoljo jc tud načasui Štajerski zbor v Gradcu hvaležno nismo ua svetlega Cesarja v Oloinovc sporočil, kalerga zapo-padek v douašucmu listu najdete. To pismo ima v sebi pervič zahvalo ua Njih Veličanstvo za oblube iu polcrjcujc nam mesca Sušca in vclk. travna podcleuili reči; — drugič zalivalo za podelcui patent od 7. Ki-movcca; posebno za rešenje od podlošlva zaslrau gruuluih gosposk; — iuo tretjič hvalo za podelcui razglas od 15. in 19. Viuoloka, v ktcremn nam svetli Cesar v no-vič zagotovijo našo odrešcuje od tlake, kazua, desetine i t. d. Mislim tedaj da mora lo vsako kuiclovsko scrce k hvaležnosti vneli iuo razveselili, (slejle, ljubi brali! alj ni to dobrota, alj ta reč ui vredna hvale kakor lud pokoršuic proti svetlemu Cesarju?
(Dalje sledi.)
Saboto, 18. dan lega mesca ob šlerih popoldne je boben Celske narodno stražo vkup klical. Prišlo jo bilo znanje iz Konjic, da neko število Sercžanov in Horvatov, ki so oil svojih banderov pobegnili, ropa v hribih vmed Cclam iu Konjicami. Hitro jc bilo pripravlcuili blizo IIH) stražnikov, kmetam ua pomoč ili. Ob petih je marširala la množica, kteri sc je Itj vojšakov pridružilo, x svojim vodjam proti Itlagnvim in Šentjurju, kir so bili lud prcbivavci že orožje popadili. Mi bilo nič od tih roparjev slišali, torej so sc stražniki že po polnoči tlomo podali. Zlo je veselilo kmetu na deželi, ker so v idili, kakor hitro so mestjani pripravletti njim ua pomoč priti; ino spoznali so, da narodna straža ui prazna reč: lud mislim, da senatu' n liudo več krneli posmehoval!, kader nas vidijo,ko se v oružju v.-iilimo.Zastran lislili dc-zcrlcrjov suio pa loljko zvcilli, da so v lio-gacu proslovolui orožje proč ptdožili ter so prosili, tla bi sc njim jesti dalo, ker so že več dni stradali. Ililo ,ih je oUolj 411, pa nič ui, hudega otl njih slišali. Umito so hotii bežali,; pa pola niso vedli, lorej so se s.-.mi \ dali. i Hrup vselej več ve iuo vidi,, ko jo: j v resnici.	S.
na zboru. Slava in Uvala Vam; verli r*ranc Hopotar!	' Vred.
Natiskar iu založnik dtanez •Jfs-ctiis.