§ioveH§Ha Kraliiid Elektrifikacija Prekmurja. Prav pogosta so TK>ročila v dnevnem časopisju, da so v tem ali onem kraju dobili električni vod. Tudi za našo kraje je to vprašanje zelo pereče že zaradi ugleda, ker živimo ob meji in naši sosedl^e Mažari in Nemci budno opazujejo vse nove pridobitve V naši lepi Slovenski Krajini. Elektrika pa nam ni potrebna samo iz nacionalnega stališča, temvefi tudi z gosjKKlarskega, kajti elektrtčni tok bi bil znatno cenejši kakor razsvetljava s petrolejem, ki je včasih prav slab, zato s svojim dimom sarao kvari stanovanja. Ljudstvo nastrpno pričakuje, kdaj bo napočil tiidi za nas oni presreini dan, da bodo naše vasi in občine elektrificirana. Malo čudno je to, da se pri nas nekateri Ijudje, ki so merodajni za to, da za take skoraj prepotrebne stvari prcsijo in na pravih mestih posredujajo, tako malo zanimajo. Gotovo bi tiaše upmvičene želje s sodelovanjem prej navedenih upoštevala tudi kr. banska uprava ter bi nam gradnjo ne sarao dovolitei, temveč nas tutli iziatno gmotno (denarno) podprla. Zato na delo, da hoiiio (.udi mi knialu imeli električno razsvetljavo, ki nam bo ne samo v ponos, temveč bomo imeli csnejšo in varnejžo luč. TuniiSže. Pretekli teden se je vmlia s e«ot:skega dela Marija A., ki je bila na videz veseia in zadovoljna. Sicer pa, zakaj ne bi bila, saj je po dolgih, trudapolnih nvesecih spet zagledala rodni krov in drage domače. Ko je odhajaia od doma, ei je gotovo mislila: »Bog ve, če bom še kdaj zdrava videla lepe prekmursks poljane, ki jih vrli poljedelci v potu Bvojega obraza s ki-\'avimi žulji obdelujejo, lepe livade, kjer smo se kot otroci brezskrbno igrali, ne veioč, kaj je borba za kruh in obstanek.« Stopil sem k hjej ter jo vprašal: »No, Micika, kako se počutite in kako ste zad&voljni z zaslužkom?« Smeje mi odvrne: >Sre<5na sem, da sem se spet vrnila v domači kraj, kjer se mnogo bolje počutim. Zaslužek ni bil Bog ve kako dober, a če človek Stedi, se nekaj že prihrani.« — »Saj bi tudi doma lahko kaj zaslužila,« ji rečem, a ona odvrne: »Doma je bolj težko, ker delavce rabijo le v času košnje in žetve in takrat se ne da toliko zaslužiti. da bi nam preko zime zadostovalo za hrano in obleko.« — »Kako pa je bilo v verskem in moralnem pogledu?« — *V verskem oziru smo bili bolj malo preskrbljeni, kar se pa morale tife, pa sami veste, da je človek lahko povsod pcšten, če !e hoče. Toda o morali naših delavk in delavcev se je v Nemčiji in Franciji že mnogo pisalo in nekaj sližnega je bilo tudi pri nas. Bili so dobri in pokvarjeni.« Zahvalil sem se ji za pojasnila in sva se poslovila. Vmilo se je več delavcev tudi iz sosednjih občin, ne samo od nas. Z zaslužkom so bolj ali manj zadovoljni. — Prejšnjo nedeljo sta se poročila v župni cerkvi gdčn?. Anica Balažič, hčerka r"olgoletne osrednje gostilničarke, in g. Feri, bivši natakar v hotelu »Krona« v Beltincih. ženin je pred poroko prestopil v katoliško vero. Bil je namreč luteran. Krščanskega nauka se je učil v svoji fari v Gornji Lendavi pri provizorju g. Koler ". Novoporočencema želimo v zakonskem stanu obllo božjega blagoslova! — Ze nekaj časa 5»muvijo mašini« (mlatilni stroii mlatijo) na »placi« ter mlatijo proso in ajdo. Proso, kolikor ga je od slane nepoškodovanega, je primeroma dobro obrodilo, a slabo je z ajdo, katero je skoraj popolnoma uničila prezgodnja slana. Nedelica. Vsi smo živeli nekaj časa v najlepšem upanju, da se bodo živlnski sejmi ponovno odprli in se s tem nam posestnikom in živinorejcem oJajša gospod&rjenje. Toda naše upanje se ni uresnlčilo: ko smo si že oddahnili in menili, da je živalska kužna bolezen slinavka in parkljevka pi-enehala, se je nenadoma pojavila tudi pri nas, kjer Je prej nismo imeli. Začasno je vas zaprta dostopu goveje živdne. — Sploh pa je letošnje leto prav nesrečno za nas posestnike. Poleti smo imeli sušo, da bi se skoraj ves pričakovani jesenski pridelek posušil, potem deževje, da bi nam kmalu zgnilo še to, kar je v največji suši zrastlo, a nazadnje je padla huda slana, ki je naredila. mnogo škode zlasti na ajdi in poznejšem prosu, ki je v »stmišče« sejano. Hudo nam je in wai zaskrbljeni pričakujemo, kakšen bo konec teh stalnih nezgod. živine zaradi bolezni zadnjega čas? ne moremo dovolj ugodno prodati, a na polju in travnikih smo pridelali komaj toliko, da bo skromno za lastno uporabo zadostovalo. Toda s 6im bomo davke plačevali in s čim se bomo obIaCili ? Gomilica. Majhna je naša vasica in širši javnosti bolj malo znana. Kaj posebnega pri nas nimamo, če izvzamemo mnoge vinotoče, v katerih je včasih prav veselo razpoloženje. Zvedeli smo, da se je zaročila naša priljubljena gdčna učiteljica Vida Jenčič z nekun zdravnikom iz Ljubljane. Hudo nam bo po njej, ker nas namerava v kratkem zapustiti. — Kakor drugod, se je tudi pri nas začelo splošno pospravljanje jesenskih pridelkov, to je koruze in krompirja. Pridelek je srednje dober. Kaj veselo donijo iz nekaterih skednjev (gumno) ob večernih urah pesmi fantov in deklet, katerim se često pridružijo tudi starejši. Pri teh hišah namreč koruzo kožuhajo (luprjo) in si pri tem kako nabožno ali poskočno zapojejo, da pozabijo vsakdanje križe in težave ter ohranijo tradicijo starih časov. Po dovršenem delu pa navadno malo stopijo v sobo na »nove kukorčne pogaCe« ali kaj drugega, s čimer jih gospodar postreže za uslugo, da so mu pomagali.