tftev. 35. (Mttflo tik. rrtra. -1. [. m li Pista).	V	Trstu,	petek	29.	avgusta	1924.	Leto	II.
ws*i»gvgcgi
Uhaja Tiak petek opoldne.
Naslov: Trst-Trieste Catella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega, lista
Male novice
Mali koledar.
Petek, 29. avgusta : Obglavljenje Janeza Krstnika. — Sobota, 30.: Roza Limska. — Nedelja, 31. avgusta : an-geljska nedelja. — Pondeljek, 1. septembra : Marija tolažnica. — Torek, 2-: Štefan. — Sreda, 3.: Mansvet. ■— Četrtek, 4.: Rozalija, Ida. — Petek, 5.. Lavrencij Justinijan.
Redek slučaj poboljšanja.
V Parizu je bil na smrt obsojen neki Alžirec mohamedanske vere po imenu Khemil Mohamed. Usmrčen je bil dne 19. avgusta. Pred smrtjo se je spreobrnil na krščansko vero in bil krščen na ime Avguštin.
Velika tatvina v Gradežu. Dunajski bogataš Avgust Knirsch ie bival v Gradežu s celo družino. Njegova žena je imela s seboj torbico, v kateri je hranila dragulje. Dne 19. t- m. je Knirsch našel v sobi torbico na tleh, jo pobral in videl, da je prazna. Tat je moral znati, kako se torbica °dpira, ker ni bila s silo odprta. Vrednost draguljev se ceni na četrt miljona lir- Gospodar je hitro sklical ljudi. Crožnišlvo je odredilo stražo na izhodih iz Gradeža. Kot osumljeni sta bili zaprti dve sobarici dotičnega hotela, doma s Proseka. Čudno pa je tudi, da tujci take dragocenosti nosijo v Gra-dež in drže v hotelski sobi, ko je znano da po takih krajih klatijo radi izurjeni svetovni uzmoviči.
Opozicija raste.
Društvo Bivših vojnikov (Associa-£ione Reduci di guerra), ki šteje ka nih 300 tisoč članov, je na seji osrednjega odbora v Milanu sklenilo, da se Pridruži opoziciji proti fašistovski vladi. Ker je tudi Društvo Bojevnikov na nbčnem zboru v Assisi odreklo vlad. dosedanje brezpogojno zaupanje, se ahko reče, da je že velika večina o-n^h, ki so se vojskovali za Italijo, obrnila hrbet fašistovski vladi.
»Edinost* obrača.
Ni še dolgo tega, ko je »Edinost« Povzdigovala Pašiča in preklinjala vsi njegove nasprotnike, češ da bodo Jugoslavijo spodkopali. Ko je nastopi-a nova vlada, je »Edinost« zmajeva-a z glavo in vsak dan prorokovala skorajgen padec Davidoviča. Posebno pike naae je stavila na zgovornega udiea, češ ta bo s svojimi prenapeti-pl izjavami spodkopal novo vlado a se je tetka uračunila. Davidovif 10 stoji in Pašič je vsak dan bolj er*ozen. Tetka pa modro obrača J a*č kakor «Piccolo» in začenja spo-Čas'^*’ ^a Je Davidovičeva vlada «I<”r piimerna in napredna. Le berite *nost» od 24. avausta. Tam ie že
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN
%
I
«M41i List«
C. C. Post.
Licejska knjižica (Dr. Puntar)
LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA)
______________________________P
tetka
list«
od 24. avgusta. Tam je že napravila križ čez Pašiča. «Mali se veseli, da mu je vsaj enkrat pritegnila.
400 za 6 I
nženir Rustja je prejel iz Franco-
Kaj so rekli gospod minister?
Poslanci Tinzl, Wiifan, Sternbach in Besednjak so bili pri šolskemu ministru Casati-ju. Najprej je prišlo do par medsebojnih poklonov, nato do ostrih besed, na koncu do burne debate. Tu podamo razgovor v glavnih prizorih. Poslanec Tinzl:	«V nemških in slo-
vanskih krajih so šolske razmere nevzdržne, Gentilejeva reforma je pri nas neizvedljiva.« Minister C a sati: «Poročila, ki sem jih jaz dobil, so izvrstna. Šolska reforma se je dobro obnesla. Da se vi upirate našim ciljem, to je naravno, a drugačne politike mi ne moremo delati.« W i 1 f a n:- »Ali hočete narediti iz Slovencev in Nemcev Italijane?« C a s a t i: «Seveda, to je naš namen. Mi vas hočemo spremeniti v Italijane. Jaz sem popolnoma odkrit.« Nato so se počeli poslanci hudovati, kar pa seveda ministra ni dosti brigalo. Tinzl: «Mi smo italijanski državljani, a svojega narodnega značaja ne bomo nikdar zatajili.« Casati:	«Naši	cilji
so pač različnL Vi stojite na enem bregu, mi na nasprotnem.« Besednjak: «Kako morete od nas zahtevati, da bi mi sodelovali pri vničevanju duševnega življenja in obstanka našega fcaroda? Vsak človek, vsaka družina, vsako pleme ima svoje naravne, nedotakljive pravice, katerih ne sme kršiti nobena vlada in nobena država, ker so nam prirojene, od Boga dane. Vaša politika Je nasprotna naravnemu pravu in krščanstvu«. Casati:	«Vse je zastonj.
Mi imamo svoje cilje«. W11 f a n : »Vnela so je borba med silo in prirodo, priroda bo končno zmagala«. Besednjak: «Vašo šolsko reformo bo zgodovina porazila 1 Mi ne zahtevamo dru-
gega ko to, kar Vi zahtevate za Italijane na otoku Malti, na obali Afrike in v Južni Ameriki. Minister Federzoni je pred vojno na nekem občnem zboru «Lege Nazionale«, slovesno izjavil, da ni protidržavna in iredentistična propaganda, ako zahtevajo Italijani šole v materinem jeziku. To da je njih naravna, sveta, nedotakljiva pravica. Ali mislite, gospod minister, da se pravica spremeni, ako prestopi državne meje? Kar je pravično in pošteno na Malti, ne more biti krivično v Italiji, kar je pravično v Afriki, ne more biti krivično v novih pokrajinah. Pravica je ena, je nedeljiva, povsod enaka I« Casati: «E’ tutto inutile ! Nas razgovor nima pomena«. W11 f a n : «Mi se bomo borili za svetost naše stvari, za spomin naših očetov in bodočnost naših otrok. Kar nameravate storiti z nami, je v kričečem nasprotstvu z naravnimi pravicami, ki so zajamčene manjšinam v mednarodnih pogodbah, pri katerih so sodelovali tudi zastopniki Italije. Vaše namene bomo razkrili našemu ljudstvu in omikanemu svetu!»
Tako se je končal ta razgovor med poslanci in ministrom. «Goriška Straža« je dodala :
«Naše ljudstvo se ne sme več udajati praznim upom! Svojo narodnost si bo ohranilo le v težkih in trdih bojih, kjer se bo izkazala vsa vztrajnost, potrpežljivost in požrtvovalnost nagega plemena«.
Naše mnenje.
Kaj so rekli minister, to smo čuli. Kakšen bo odgovor našega naroda, o tem bo pisala zgodovina. V eni prihodnjih številk bomo o tem spregovorili.
ske
po	v katerem ga prosijo, naj
dbl	delavcev,	ki	dobijo	takoj
Si»°'v tozadevno notico v Goriški
srn*10 l)a kar 300 oseb ! Naše ljudstvo 8 trebuhom za kruhom.
šola in materni jezik.
Dik^	naPisat	slavni	Vod-
narb ?Soc*e: "Materna beseda je otroku &a v° Znana; Pei‘va stopna tedaj je, in jjr domazhimu jesiku vuzhiti pisat
se je oglasilo pismeno 100,
Črna ln modra srajca.
Zvezda tone tudi baronu Luliku v vipavskem Križu. Komisarstvo je zgubil. Ker ni ravno največji prijatelj dela, tod pa ni zaslužka, si je naročil «pašoš» za Jugoslavijo. Da bi imel lepše spričevalo, je prosil za sprejem v ondotno društvo, da bi parkrat na odru igral in si tako na lahek način pridobil spričevalo in odpuščenje, preden prestopi mejo. Svojim zaupnim prijateljem je povedal, da si bo kupil modro srajco in bo vstopil v Mariboru v »Orjuno«. Pa glej smolo ! Zvezda »Orjune« pada in baron Lulik študira, kaj bi mu kazalo storiti, ko dospe v Ljubljano. — Pred nekaj meseci še taka slava ! Hodil je po občini kakor kak trinog, prepovedal je prodajo «Malega lista« — sedaj pa taka reva ! Tako gine slava tega sveta !
Tudi berači bodo plačevali davek.
V števcrjanu živi vdova s tremi o-tročiči. Mož je padel že leta 1915. Reva se živi, kakor ve in more. Mleko nosi v Gorico. Te dni je prejela poziv, nai plača 271 lir obrtnega davka, 177 lir osebno-dohodninskega davka, 90 lir dohodninskega davka. Namesto da bi vlada revi dajala podporo po možu, ji predložijo tako tirjatev. Ali se jim je zmešalo? ■
Nesrečen konec.
Rudar Ivan Biljak si je v Ameriki v potu obraza prislužil kakih 4000 dolarjev. Namenil se je domov v Jugoslavijo, dvignil pri banki svoj prihranek in šel od prijateljev slovo jemat. Tisti večer je po nesreči padel v reko Hudson in utonil. Drugi dan so ga našli mrtvega.
Kmet in »firšt«.
Planinski knez ali »firšt« Win-dischgraetz ima prav na meji med Jugoslavijo in Italijo velikanske gozde. Mož si je pravočasno preskrbel italijansko državljanstvo, zato se zdaj vlada močno poteguje za to, da bi njegovi gozdi prišli pod Italijo. To b. bilo za ubogega kneza gotov denar, kei je les v Italiji dražji kakor v Jugoslaviji. Ravno v tem času pa se morajo kmetje iz Logatca, Hotederšice in drugih obmejnih vasi boriti za to, da bi njihova siromašna zemljišča pripadla na isto stran, kamor že pripadajo nji hove hiše. Pa za kmeta je veliki gospodi malo mar.
Novi poslaniki.
Dosedanji jugoslovanski poslanik v Rimu Antonijevič je upokojen. V Rim pride Živojin Balugdžič, ki je bil doklej v Berlinu. Upokojen je tudi poslanik v Parizu Miroslav Spalajkovič, velik nasprotnik Sovjetske Rusije. Na njegovo mesto pride Milan Rakič iz Sofije. Tako je nova vlada tudi v diplomatski službi nekoliko »preluftala«.
Dobra najdba.
Neki železniški delavec je v bližini Amstetten-a v Avstriji kosil travo cb tiru. Sredi tira je našel srebrno škat-Ijico, že precej zarjavelo, v škatljici pa 400 dolarjev, katere je gotovo izgubi) kak Amerikanec.
Za prostozidarje.
Notranje ministrstvo je vse prefekte opozorilo, da ne smejo dovoliti kazenskih pohodov proti ložam prostozidarjev (framasonov). Če bi se ložam kaj zgodilo, bodo prefekti dajali odgovor za škodo.
mmmc
8N
«JAKE€
BiHUCp. Minister pravijo tako: HimCUi Slovencev več na svet’
JAKEC
ne bo.
i In kdor nad njimi komisark ■ naj s plesom in pijačo jih udari.
Diplomati v Ljubljani.
Novi zunanji minister Jugoslavije Voja Marinkovič je v torek odpotoval iz Belgrada v Celje. Tam je počakal in pozdravil češkega ministra Beneša. Odšla sta nato v Ljubljano, kamor se je pripeljal tudi rumunski minister Duca. Iz Ljubljane so ministri odpotovali v Švico na zborovanje Društva Narodov.
Nacionalizem na Češkem.
Do meseca julija so imeli Nemci, ki tvorijo na Češkem večmilijonsko manjšino, več mest v upravi. Čehi so nasilno priključili velika češka predmestja in vasi k nemškim mestom in pri volitvah so Čehi zavzeli mestne svete. Tako goji nacionalizem sovraštvo po vseh državah, tako da so vojne neizogibne.
Jerkič, harmonika in primojduš.
Na cesti pri Ajdovščini imajo dve vrsti gostiln. So take, ki so se strogo držale policijskega reda in sploh vseh zakonov. Te je oblastvo dalo zapreti. Je pa tudi gostilna «Pri postaji«. Ta ne pozna policijske ure. Pleše in vpije se do 2 popolnoči. Da bi se pa ja nič hudega ne zgodilo pivcem in vpijav-cem, zato skrbe orožniki, ki vršijo službo. Orožniki morajo molčati, zakaj sredi čedne družbe je nekdo, ki vpije: »Jaz sem Jerkič, prmejduš, jaz sem učitelj na ljudski šoli, pa sem tudi snopar, zato ukažem jaz in nikdo drugi«.	j
„Vlada naj dobro nadzira goriskega podprefekta“.
Tako piše rimski «Popolo», glasilo ljudske stranke. Ob priliki prepovedi sestanka krščansko socialističnih dijakov na Pečinah se je vnel boj v rimskih časnikih. Goriški podprefekt je sestanek prepovedal. Ker pa so poslali dijaki udanosto izjavo papežu ter vsem primorskim škofom, proteste pa v Rim vladi in drju Besednjaku ter nemškima poslancema, ki sta oba krščanskega na-ziranja, zadeva ni kar tako zaspala. Nl-colotti se je zbal ter je dal razširiti vesti, kako da on brani domovina II «Popolo» pa odgovarja glasilom narode stranke v Rimu: Ni res, da se je imelo, zbrati na Pečinah par tisoč dijakov, ampak le 160. Ni res, da je imel sestaneh političen značaj, ampak zgolj socialno - verski značaj. Nato »Popolorf obsoja «Ideo Nazionale«, kr pravi da so Slovani nazadnjaki, ignoranti ln da jih je treba zato s silo vladati in jih je treba varovati s posebnim nadzorstvom. »Popolo« pravi: «Vi s svojo politiko na meji le škodujete naši državi. Kako hočete, da bodo Slovani spoštovali državo, ko tako nastopate ? Postavite pod posebno nadzorstvo ne Slovane, ampak videmskega prefekta in goričkega podprefekta*.
Matteottijev pogreb.
Zadnjič smo poročali o najdbi trupla poslanca Matteottija. Truplo je bilo začasno preneseno v mrtvašnico v Riano. Potem se je govorilo o pogrebu. Vlada se je delala, kakor da naj vdova odločuje o pogrebu, medtem je pa vendarle odločevala vlada sama. Vdova je hotela, da se pripelje krsta na postajo Monterotondo, od tam pa i brzovlakom ob 8. uri zjutraj v sredo 30. avgusta naprej v domači kraj Frat-ta Polesine. Vdovo so na vse načine prigovarjali, da bi pristala na ponočno vožnjo, pa ona se ni vdala.
Vdova obrača.
Notranjemu ministru Pederzoniju je glede tega pisala vdova odločno pismo: <r Ekscelenca, spremljala, bom krsto svojega moža v sredo 20. avgusta s postaje Monterotondo z brzovlakom, ki odhaja ob 8. uri iz Rima čez Firence v Bolonjo. Zanašam se, da bo Vaša Ekscelenca ukazala, da se natančno iz-vrše sledeče zahteve:
Odredite kar je potrebno, da se imenovani vlak ustavi na postaji Monterotondo toliko časa, kolikor je potrebno, da se naloži krsta.
Zahtevam, da ne sme vlaka sjrrem-Ijati nobeno zastopstvo fašistovske milicije; da se noben član milicije, naj bo katerekoli stopnje ali časti, tu prikaže niti ne kot uradna oseba v službi. Zahtevam, da se nobena črne srajca ne prifeaže pred krsto ali pred moje oči celo pot do Fratte, dokler ni bo mrlič pokopan.
Potovati hočem kot potuje običajen državljan, ki vrši svojo dolžnost, da more zahtevati svoje pravice. Zategadelj: nobenega salonskega voza, ni( posebnega oddelka, nobene posebni olajšave ali privilegija. Pa tudi nobene odredbe, ki bi šla za tem, da se spremeni običajni urnik vlaka, kakor so ga že vsi vajeni.
Če je potrebna, zaradi javnega reda kaka varnostna služba, naj se uporabijo zanjo samo 'italijanski vojaki.»
Minister obrne.
Ker vdova ni hotela zlepa pristati na vladno voljo, je vlada kar brez nje dala odpeljati mrliča iz Rima že v torek popoldne ob treh. Najprej je šel avtomobil s 50 orožniki, potem avtomobil s krsto, potem zopet orožniki, zadaj časnikarji in drugi. Ob štirih so se pripeljali na postajo Monterotondo. Čeprav so ljudje šele v zadnjih urah doznali za ta sprevod, se je vendar zbrala velika množica ljudstva, ki pa
ni dala orožnikom nič opravka. Navzočih je bilo mnogo poslancev, med njimi tudi dr. Besednjak. Ob šestih je vlak odpeljal krsto s postaje; vsa množica je takrat pokleknila. Vdova ni mogla odpotovati z istim vlakom, ker se ni hotela ukloniti volji vlade.
Pogreb.
V sredo zjutraj je prispel vlak v Pratto. Krsto so nosili delavci na Matteottijev dom, kjer je bila pripravljen na mrliška soba z odrom. Doma je čakala žalostnega sprevoda mati pokojnega. Njegova žena je šele v sredo zjutraj odpotovala iz Rima z brzovlakom ob osmih, kakor je prvotno nameravala. Pogreb je bil določen za četrtek ob desetih. Na čelu sprevoda so šli orožniki in bataljon vojakov. Vencev je bilo 150. Udeležilo se je pogreba čez 10.000 ljudi. Za sprevodom sc tudi korakali orožniki. V cerkvi ji bila slovesna maša zadušnica, poten je šel sprevod na pokopališče. Ob grobu ni nikdo govoril Matteottiju \ slovo.
Protest.
Socialistični in drugi poslanci so bili sicer v velikem številu zbrani v Pratti, toda pogrebnega sprevoda st niso udeležili v znamenje protesta proti vladi, ker je proti volji vdove odpeljala mrliča pred določenim časom iz Rima, in baje tudi zato, ker se jt pogreba udeležil občinski komisar \ Pratti fašist Castiglia. Tudi ta sam na sebi malenkostni dogodek dokazuje, kako je razmerje med vlado in opozicijo do skrajnosti napeto.
Slovenci in Molli.
Glasilo rimskih narodnjakov «L’Idea Nazionale« je napadla poslanca Besednjaka, ker se je udeležil pogreba poslanca Matteottija; s tem dejanjem, pravi omenjeno glasilo narodnjakov, da se je poslanec postavil na stran opozicije.
Na ta napad je poslanec Besednjak poslal Sturzovemu dnevniku «11 Po-polo» pismo, v katerim med drugim piše : »Čutim dolžnost in izjavim, da sem si štel v čast, da sem se udeležil pogreba ostankov Jakoba Matteottija. S tem nisem le zadostil človečanskemu čutu, ki je vzvišen nad vse razlike ver in narodnosti, marveč sem hotel tudi izraziti čuvstva, ki prevevajo hr-vatski in slovenski narod, katera imam čast zastopati. Naše ljudstvo vidi v Matteottiju junaškega boritelja, ki je padel za zmago svobode in pravice, za
kar se tudi mi borimo; padel je za zmago mirnega civilnega sožitja, kar je pač vredno vsake države, v kateri se spoštujejo elementarne pravice vseh državljanov brez razlike prepričanja in jezika«.
Posl. Besednjak je pravilno ravnal.
Posl. Matteotti je zastopal kmečko in delavsko ljudstvo in kandidiral je vselej na kmečko-delavskem programu. Istotako torej kakor poslanec Be sednjak. Zato je umljivo, da se je udeležil pogreba od vseh narodno-manj-šinskih poslancev edinole Besednjak.
Matteotti in Slovenci.
Obrnili smo se do bivšega poslanca Ščeka, da bi izvedeli kaj natančnejšega o razmerju pokojnega Matteott ja do nas. Gospod Šček nam je odgovoril : S pokojnim Matteottijern sem večkrat govoril v Rimu. Dasi ja bil vseučiliški profesor, je bil silno pre prost v govorjenju in vobče v vsem obnašanju. Eno leto je bival s soprogo v hotelu, v katerem sen. tudi jaz stanoval. Ni moja tozadevno vprašanje mi je odgovoril. «I*o sili moram tu bivati; saj se absolutno n - : mem prikazati v svojem okraju. I ašisti so mi prepovedali prestop de/..'. • • Drugič mi je tožil, da mu je Mussolini osebno odbil prošnjo za potni list v tujino, ko se je imel podati na Nizozemsko na neki delavski kongres. Tedaj sem mu tudi razložil, kako se pri nas ravnajo ljudje, ki jimi vladni organi odbijejo prošnjo za potni list. Matteotti se je zanimal za Slovence in Hrvate, bil je vselej na stališču popolne enakopravnosti ter je obsojal krivično ravnanje vlad.
Naša hvaležnost Matteottiju.
Posl. Šček je nadaljeval: «Posebno hvaležnost smo dolžni Matteottiju zaradi njegovega nastopa v prid našim posojilnicam v vprašanju izmenjave denarja. Takrat se je nahajala v Genovi in v Rimu deputacija slovenskih bankirjev in prvoboriteljev, ki so se se borili v prid Jadranske banke za 16 milijonov, ki smo jih pa mi, kar nas je stalo na stališču ljudstva proti izkoriščevalcem, zahtevali za zadruge. Tedaj sem prosil pomoči pri vseh poslanskih klubih tistih strank, o katerih sem sodil, da nam pojdejo na roko. Posebno pismo sem poslal tudi klubu socialistov. Klub je takoj o tem razpravljal in Matteotti se je zavzel za nas. Klub je storil sklep, da intervenira pri ministrstvih. V ta namen je klub določil videmskega poslanca Co-sattini.ja, ki je požrtvovalno šel na
delo. Z največjim spoštovanjem in 2 globoko hvaležnostjo se spominjam poslanca Matteottija.»
Novice iz Gorice.
Odhod dr.ja Tume.
Dr. Henrik Tuma je končno zapustil Gorico, kjer je deloval dolgo desetletij. Italijanska vlada mu je odklonila prošnjo za državljanstvo. Tako je zgubil pravico do vojne odškodnine ter izvrševanja advokatske prakse. Z dr. Tumo zgubi Gorica izredno sposobnega in delavnega moža. Tuma je bil večkrat deželni poslanec. Pripadal je v mladih letih slogaški, kasneje napredni stranki, kasneje se je odločil za socializem. Na neštevilnih shodih je tolmačil program socialistične stranke. Tuma se je udejstvoval na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. To zadnje mu je priborilo ime, ki ostane tesno združeno s kulturo slovenskega naroda. Velike vrednosti so njegovi spisi, ki jih je priobčil v raznih časopisih. V Gorici nosita dve hiši, ki jih je dal zidati dr. Tuma, značilne napise. Eden se glasi: «SVoja hišica, svoja voljica«, drugi pa «Bog da, Bog vzame». Dasi je imel, kar je naravno, precej nasprotnikov, vendar žalujejo za njim vsi Goričani,- ker so Tumove zasluge za naš narod neven’ ljive.
Razbito skupno delo.
Goričani so napravili načrt, da bi se s Tržačani prišlo vsaj v toliko skupaj, da bi se ustanovil skupen odbor za manjšinsko narodno obrambno delo, kar bi bilo zelo zelo želeti. Goričani so imeli že predlog gotov, ko je počila bomba: Tržačani so poslali v ljubljanski «Narod» dolg članek, v katerem so označili Goričane za pro-palice, narodne izdaj ice itd. Ta članek je tako poglobil prepad, da se ne da več premostiti.
Nova mednarodna cerkev v Rimu.
Dne 30. maja se je v Rimu z veliko slovestnostjo blagoslovil temeljni kamen nove mednarodne cerkve «Preči' stega srca Marijinega». Cerkev bo last «Družbe Sinov Brezm. Srca Marijinega«, ki imajo tudi tu v Trstu samostan (S. Anastasio). V odborih so zastopane pri tem delu katoliške evropske in ameriške države, Jugoslavija je zastopana v srednjeevropskem odboru. Ista družba bo zgradila tudi ((Mednarodni zavod« v Rimu.
PODPIRAJTE, NAROČAJTE •UAU LISTI*
PODLISTEK
Izlet na Krn.
Dandanes se je povsod začel gojiti turistovski šport. Vidimo majhne skupine, ki se zberejo in polete na naše gorske velikane, pa tudi cele družbice kaj rade prirede izlete, bodisi na hribe ali pa po okolici. Posebno naša društva so v zadnjem času začela gojiti turistiko z ozirom na to, da je bilo drugo društveno delo zabranjeno.
Na izletih se naša mladina zbira, se skupno navdušuje zunaj v stvarstvu za višje ideale, se utrjuje v medsebojnem prijateljstvu. Le tisti, ki je imel priliko občudovati take izlete ve, koliko koristijo našim društvom. Res je, da' imajo izleti tudi nasprotnike iz različnih vzrokov, posebno pri naših starokopitnežih, kateri vidijo samo slabe strani, dobrih pa ne, ki ne marajo, da bi se naša mladina zbirala, bodisi v društvu ali pa na izletih. Ako pa mladina pohaja po gostilnah in pc plesih, o tedaj imajo navadno zek malo besed.
Da pa ne pridem predaleč od'svojega namena, namreč opisati naš izle oziroma vtise z izleta na Krn, ter da
mi urednik vsega skupaj ne vrže v koš, moram začeti.
Izletnik, posebno ako gre na visoke hribe, mora vedno računati na slabo vreme, a jaz s svojimi prijatelji: Ru-detom, Petrom in Jankotom, tega nisem. Od doma, namreč s Pečin, smo odšli že precej kasno popoldne ter smo srečno dospeli deloma peš, deloma z vozom, do Tolmina. Omeniti hočem še, da so izleti najlepši v četvori-ci, tako kot smo se mi zbrali. Vsi enih misli smo jo iz Zatolmina krenili navkreber proti hribu Slemenu. Že noč nas je pripeljala v neko tolminsko planino pod Slemenom. Ondotni mlekar nas je prijazno sprejel in nam ponudil postrežbo, kakoršno je pač mogoče nuditi v gorskih planinah. Napili smo se svežega mleka, ter šli k počitku v dišeče seno, kjer smo se prav dobro odpočili; zbudili smo se rano zjutraj. Pa glej, imeli smo smolo ! Zunaj je deževalo. Mi pa smo nameravali splezati na vrh Krna. Nič drugega nam ni kazalo, kot potrpežljivo čakati lepega vremena. Popoldne je nehalo deževati. Zato sme krenili na vrh Slemena in odtod pod Krn nabirat očnic. Prijetno je bilo na birati cvetlice, pa dihati sveži zrak in ibčudovati lepo pokrajino. Pod nami lepe planine, polne rejene govedi, sko-
raj vsaka ima zvonec in to ti zvoni po okolici, da je veselje. Poleg tega pa veselo prepevanje pastirjev. Kako prav je imel Simon Gregorčič, ko si je želel nazaj v planine, saj to je res zemeljski raj.
Noč se bliža, očnic imamo polne nahrbtnike, treba se bode spustiti navzdoi k ljudem, da dobimo kaj novega za prigrizek in si poiščemo prenočišče. V krnski vasi smo dobili prijazno zakonsko dvojico, ki nam je v svoji gostoljubnosti skrbno postregla in kmalu smo prijetno smrčali v senu. Ob pol treh zjutraj pa smo že bili pokon-cu, se napili mrzle studenčnice in jo udarili nazaj v hribe k cilju. Šli smo skozi planine, kjer smo dobili zadovoljne planinske stanovalce že pri delu. Postregli so nam s svežim mlekom. Visoko pod Krnom so so pasli lepi konji in krasna žrebeta, od katerih nisem mogel odtrgati svojih to varišev, vsi so namreč bili ' strastni ljubitelji konj. Vendar smo po triurni težki hoji srečno prišli vrh najvišje točke (2254 m); ves vrh je bil odet v Tosto mrzlo meglo, da nas je prav pošteno zeblo. Kmalu je solnce prepodilo meglo, in okoli 7. ure se nam ji odprl pogled po vsej bližnji in daljni okolici. Res nekaj lepega je, občudovati stvarstvo božje s tega gorskega
velikana. Ogledali smo si tudi spominsko knjigo, v kateri smo videli, da je imel v par mesecih Krn precejšnje število obiskovalcev, med njimi več poznanih. Tildi mi smo se podpisali v knjigo in nato odšli proti desnimi vrhovom. Med potom smo opazovali revna stanovanja naših vojakov, pod nami je videti večje jezero, ko pa smo prišli proti takozvanemu Rdečemu robu se nam je odprl pogled na novo jezero, katero vedno miglja. Lepo je to jezero, a kakor pravijo tudi nevarno: nobeden ga ne preplava. V bližini jezera so tudi razne dišeče cvetlice, katerih smo natrgali za spomin., Nato smo se spustili navzdol po hribu v spodnje Tolminske planine. En tak planinski stan smo obiskali, kjer nas je pogostil naš znanec Ciril s planinsko skuto, katera je res nekaj posebne-Ta. Okoli dveh popoldne smo prišli nfl Javorco. Obiskali smo lepo spominsko cerkev, katero so avstrijski vojaki P*' stavili 1. 1916. v spomin padlim. Cerkev je mojstersko izdelana in ni čuda-da ima vedno dovolj obiskovavcev-iz-letnikov. Od tam smo šli v Tolmin in spet nazaj proti Pečinam. Okoli devetih zvečer smo prispeli v domačo vas vsi veseli, da se nam je izlet tako p°' srečil.	P.	S.
Gospodarstvo.
#
Določbe za žganjekuho.
Finančni tehnični urad v Trstu naznanja :	Z	ozirom	na bližnjo žga-
njekuho se naznanja, da letos finančni tehnični urad v Trstu ne bo mogel dovoliti nikakih posebnih olajšav za prekapanje (destilacijo) tropin in vina. Zakon določa, da morajo odgovarjati prekapni kotli, za katere se plačuje pristojbina naprej in na podlagi dnevne produkcije, sledečim pogojem:
a) mora biti prizidan ali pritrjen k ognjišču;
b) ne sme držati več nego dva hektolitra;
c) ne sme proizvajati več nego tri hektolitre brezvodnega alkohola na leto. Opozarja se, da se ne sme ta količina prekoračiti z istim kotlom niti v slučaju, da se kotel v teku istega leta proda ali posodi komu drugemu.
Z ozirom na te določbe se pozivajo vse kmetijske zadruge kakor tudi vsi proizvajalci, ki nameravajo letos napraviti z istim kotlom več nego tri hektolitre brezvodnega alkohola, naj napravijo takoj prošnjo za posebno mehanično merilo, katero da država m ki se postavi pod vodstvom in nadzorstvom finančnega uradnika. Merilo se pošlje na stroške proizvajalca ter se pritrdi k hladilniku.
Pridobljeni alkohol se bo moral zapreti v zaupno skladišče, ki ga zapre financa in ki postane svobodno le te daj, ko se plača tozadevni davek pr-zakladnici v glavnem mestu pokrajine {Trst, Pola, Videm, Reka).
Opozarja se, da za destiliranje vino ^naša davek 1200 lir od hektolitra brezvodnega alkohola (hektanider) do 30. septembra 1924., a za destiliranje tropin 1500 lir od hektolitra, ako se kuhanje vrši s kotli, ki so obdavčeni na podlagi dnevne produkcije, in 1470 hr od hektolitra pri kotlih, ki so opremljeni z merilom.
Končno se opozarja, da poteče koncesija za kuhanje za polovični davek dne 10. novembra 1924. Takšne koncesije bo mogel dovoljevati finančni tehnični urad v Trstu le tistim, ki bodo kuhali svoj lastni pridelek in ki dokažejo da so bili pod bivšo vlado Popolnoma oproščeni davka. 1
Cene oglasov v »Malem llstuu.
Za l centimeter višine v eni koloni 4 L.
Pri 5 kratni objavi 10% popusta.
Pri io kratni objavi 15% popusta.
Pri 25 kratni objavi (pol leta) 20% Popusta.
Pri 50 kratni objavi (celo leto) 30% Popusta.
Mali oglasi 20 stotink beseda. Zu Večkratno objavo enak popust.
Naslov : «Mali list«, Trst, Via Gep-Pa štev. 17., III.
Cene v Trstu. Seno 18 lir, slama 12, cglje 45, drva 22-25, oves 95 lir.
Beneške obligacije so državni papir-
l’ jih prejemajo ljudje namesto voj-^e odškodnine. Kdor hoče dobiti go-
v denar, mora te papirje prodati. Pr) bo*1 |ma	ker poprečna cena
®neških obligacij je sedaj na borzi ^r°glo 84 lir za 100. Kdor jih ne pro-
'Nema vsakega pol leta razme-
ma nizke obresti od celega kapitala.
Pohnfar	davke,	skrbno shrani
tlip d C°’ ^rez Pobotnice ne plačaj ^Pobotnica je edini dokaz, ki ga kni'S V ro^ah- Vse druge zapiske ir pl 'majo v rokah drugi. Ko greš «e Ceva*' vdrugič, vzemi stare pobotni-b0 treba	P°kazal,	a^c
? §1c°R°Ca se tvrdka A Della Savla
vi	Prodaja dobro dalmatinsko
^ “Opollo«. Berite oglaa
oni	knpovat	čevlje? Berite
s tvrdke Forcessln.
Po čem je lira?
> Dne 27. avgusta si dal ali dobil: za 100 dinarje? — 28.— L. za 100 C. kron — 67.40 L. za 100 avstr, kron — 8 20 Bt. za 1 dolar — 22.35 L. za 1 funt — 101.20 L. za 100 fr. frankov 121.50 L.
Proti pijavkam ljudske krvi.
V Jugoslaviji je nova vlada sestavila zakon, ki mora vse socialno misleče ljudi razveseliti. Izdali so namreč zakon za pobijanje korupcije.
Kaj je korupcija?
To je pošastna bolezen, ki je razširjana po vseh državah. Tudi naši brav-ci, ki so imeli po raznih uradih opravka, so se prepričali, da ne pridejo nikamor, če ne podkupujejo tistih, oa katerih kaj želijo. Ponekod se dajo uradniki podkupiti, ker imajo sramotno nizke plače, ponekod pa se dajo podkupovati tudi ministri. To se pa godi iz lakomnosti. Ljubljanski «Slovenec« in «Belgrajske novosti« poro čajo, da se je Pašičeva vlada pogajala za nakup 500.000 pušk na Angleškem; Pašič pa je zahteval od Angležev uslugo zase, namreč 2 odstotka celokupne svote. Na ta način se delajo milijoni. Vsem je že iz Matteottijeve-■ja slučaja znano, kako je prejel rimski dnevnik «Corriere» v enem letu 10 milijonov lir, da je pisal tako, kakor je bilo kapitalistom všeč.
Zakon proti korupciji-
Na zahtevo ministra Korošca je nova vlada izdelala nov zakon, ki nt velja le za naprej, ampak tudi za korupcije, ki so se izvršile že pred več leti. Ustanovili bodo tri komisije za Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. Te komisije bodo sodile vsa kaznjiva dejanja, ki jih komisija sama izsledi, ali ki se bodo naznanila komisiji.
Kdo bo kaznovan?
Vsak krivec brez razlike : navaden uradnik, general in minister. Zlasti bodo komisije podrezale v ravnanje gospode pri vojni odškodnini, pri vojnem plenu, pri bankah in industrijskih podjetjih. S posebno vnemo bodo komisije preštudirale akte Pašičevega ministrstva. Kadar se je izvedelo, da se izdeluje tak zakon, so razni visoki narodni agitatorji, ki jih je skoz dve leti proslavljalo tudi slovensko kapitalistično glasilo v Trstu, zaprosili za pptni list.
Strogost zakona.
Komisija ima pravico zaslišati priče in veščake pod prisego. Kdor bi se branil, zapade zaporu šestih mesecev. Vsak uradnik, vsak minister, naj bo aktiven ali bivši, mora na zahteve komisije ‘pokazati stanje svojega premoženja in na kakšen način je prišel do celokupnega bogastva. Tisti del premoženja, katerega ne bo pokazal, mu bo država zaplenila v prid ministrstva za socialno politiko. Kdor bi skušal vplivati na priče, se kaznuje z globo 250.000 dinarjev.
To je zakon narodnega zdravja Ako bi se povsod taki zakoni vpeljali in-izvrševali, bi prišle države do krasnih dohodkov, kmetje, delavci in obrtniki pa bi bili za polovico davkov razbremenjeni.
Tudi pri nas bi morali vpeljati tak zakon in preiskati sto stvari. Kam so šle vse svote za vojno odškodnino?
Črni in rdeči.
Tržaške «Novice» so se vsedle za profesorsko, mizo, nataknile naočnike Ivignile kazalec in začele pridigati poslušnim učencem. Pridiga je bila o dveh barvah, o črni in o rdeči barvi. Najprej so dele «Novice» v nič rdečo barvo, ki pomeni rusko revolucijo, ko-nunizem, socializem in kar je temi enakega Vse to ne najde milosti v očeh strogega profesorja. On vse to «zavrga-va» (slovenščina peti).
Druga barva še strašnejša in nevarnejša, je pa črna. To je pa katoliška cerkev, to je duhovščina, to so moderne krščanske ljudske stranke. Ta črna barba se vojskuje z rdečo na življenje in smrt. Ves svet je zapleten v 'a boj. Obe stranki neusmiljeno ((izkoriščate ljudsko nevednost in ljudske strasti«. Grozno je to ! «Novicam» kar lasje vstajajo.
In gospod profesor gubajo resno čelo, dvigajo kazalec še višje in svare mili narod : «0 ljubi Slovenci, vi pa se nikar ne mešajte v to svetovno borbo! Naj to drugi opravijo. Sedite lepo za pečjo in poslušajte ganljive pravljice, ki vam jih pripoveduje stara tetica iz Trsta. Pri vsakem njenem pomi-šljaju vzdihnite globoko in si privijte kožuh. Slovenci moji, vi ne smete biti ne črni katoličani, ne rdeči socialisti, vi morati biti in ostati samo mili narod. Zatorej proč z internacionalo (že beseda je grozna)! Samo eni internacional smete pripadati Slovenci, pripadati smete kot ppkorni hlapci internaciona li svetovnega kapitalizma«.
Tako pridigajo gospod profesor, potem pa vzamejo cilinder, gredo v kavarno, naroče «ekspres», sedejo zt mizo in vzdahnejo: «To smo jih!«
Oče in sin.
Kar danes lahko storis, tega ne odlaga] na Jutri, je izrek po katerem se malokdo ravna. Zlasti z ozirom na zavarovanje za življenje bi moral biti posnemanja vreden, kajti dolgost življenja našega je kratka, in najboljši način prihranjevanja je zavarovanje.
Lahko umreš star, toda tudi mladega te lahko preseneti smrt. Ako si zavarovan za življenje, zapustiš svojim dragim lepo svoto, tako da ne ostanejo zapuščeni v revščini.
Pri državnem zavodu za zavarovanja (Istituto Nazionale deUe Assicurazioni) je med drugimi vrstami zavarovanja tudi ta, katero bi morali najbolj upoštevati očetje, ki imajo sina, bodisi komaj rojenega ali pa v otroški dobL - Ta način zavarovanja preskrbi sinu nekako doto, zato se tudi imenuje tako zavarovanje v Italijanskem jeziku «assicnra-zione dotalen.
Taka oblika zavarovanja je zelo enostavna: oče (pogodbenik) zavaruje sina za gotovo glavnico, ki se izplača po določenem roku, toda najdalje po dovršenem 25. letu sinovem. V teku te dobe lahko umre oče ali sin: v prvem slučaju bi nehalo vsako plačevanje zavarovalnine, katere višina se določi po višini zavarovane glavnice. Ko zapade zavarovalna pogodba, t. J. ko preteče določeni rok, zavarovancu, v tem slučaju se izplača sinu vsa glavnica, za katero jamči razun znatnega zaloga državnega zavarovalnega zavoda, tudi državni zaklad (tesoro dello Stato).
V drugem slučaju, t. J. v slučaju sinove smrti, oče ali kdor je sklenil zavarovalno pogodbo z zavodom, dobi popolno izplačilo dotlej plačanih zavarovalnin (premijev) in ne zgubi niti vinarja od glavnice, katero je naložil z zavarovanjem, za sina, katerega mu je ugrabila kruta usoda. Razvidno je, da je tako naloženi denar najkoristneje in najplo-donosnejse shranjen.
Za projekte in informacije naj se vsak obrne na Ravnateljstvo narodnega zavarovalnega zavoda v Rimu (Direzione Generale dello Jstituto Nazionale deUe Assicurazioni — Roma) ali na kabo zastopstvo (agencijo v vsakem mestu kraljestva in slednjič, ako mu Je prikladno, na glavno zastopstvo v Gorici (Agenzla Generale delllstituto Nazionale delle Assicurazioni — Gorlzia) Cor-so G. Verdi 23/1, katero vodi gosp. gr. ufi. cav. prof. Adolfo Mosca.
Tri vprašanja!
Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu?
Velika skladišča
steklenine, porcelana, zemljenega, blaga, Sipra, stavbe in emailirane kuhinjske posode
Eiltlnaraa žalna za Jolijska Benečijo
Zemljenega, belega in dakoriranega posodja - Zemljene kuhinjske posode „Vulcanla“. - Konservnih vaz za vkn- I hanje sadja ,,Weck*'.
Deiiiasio & Doienis - Trst
Pisarne In skladišča: Via Coroneo 13 In v prosti luki nag. $1. z priti, vrata 15
Dr. Ettore D’ Osvaldo
GORICA
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. jfOrdinira od 10-12 in od 3-4.
Iz prve roke :—	=
nudimo
za jesensko gnojenje travnikov vsako količino garantirane 16-20% ne
1H0HM-0ISŽLIHDRE
po L 34.— do 36.— za kvinta! franko postavljeno vsaka postaja Jul. Krajine Isto tam dobite navadne pluga in obračalnika po najugodnejših pogojih.
NE ZAMUDITE PRILIKE I
Kmet.-trg. dr. D.BOLOHIC fi Co.
Trst, Via Ralllnerla 4, Telefon 37-75.
MALI OGLASI
ČEVLJARSKA DELAVNICA ALOJZ COLJA V SEŽANI. Najvetfa izkera vsakovrstnih čevljev in sandal«? zn moške, ženske in otroke, kakor tudi vojaških čevljev po Lir 25.—.
BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. — Slavec, via Giulia 29.
Agencija Aloma Company, Trst ni. XX Settembre 65 prevzema oglase in naročnine za časopise «Jutro», »Slovenski Narod«, «Novostin, «Pravda» in druge po originalnih cenah. Daja informacije trgovskega značaja iz Jugoslavije.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA PODRUŽNICA V TRSTU prodaja vstopnice za Ljubljanski velesejem po Din 50.— komad, ki dajejo pravica do vizuma po znižani ceni Din 10 in 30%-ni popust na italijanskih ter 50%-ni popust na jugoslovenskih železnicah.
MEHANIČNA DELAVNICA NA OPČINAH ima v zalogi kolesa, šivalne troje ter vse v to stroko spadajoče predmete po konkurenčnih cenah. - Uljudno se priporoča: JOSIP OSTROUŠKA.
Na prodaj jo izvrstno belo vino, v Dekanih pri Kopru štev. 137. Cena po dogovoru za & do 5 hL
Kai nam z dežele pišejo
ZGONIK.
Na Vnebovzetje Marijino dne 15. t rp. okoli 11. ure zvečer so zapazili nekateri vaščani, kako je bliskoma objei plamen tri kupe zloženega žita, ki je bilo last g. župana Ivana Grudna. Ljudi se je polastil velik strah vsled tega zlobnega čina. Pravega krivca bo težko dobiti, ker ima župan Gruden veliko nasprotnikov, kakor je tudi že javnosti znano. Ob takih prilikah se kaj rado potem zgodi, da pade sumnja na poštene in nedolžne ljudi. Tako je bila tudi v tem žalostnem slučaju osumljena skupina mladeničev, ki so se že del j časa po trudapolnem dnevnem delu zvečer vadili v petju. Ti mladeniči so šli dne 15. t. m. na Repentabor k ondotni cerkveni slovesnosti. Tam so se dolgo mudili. Peli so tudi še potem, ko se je zgodil gori označeni zločin. Zato jih ne bi smel g. župan tako na hitro osumiti, da so oni zažgali njegovo žito. Zlasti dva od teh sta velike pretrpela na svoji časti zaradi tega suma. Kadar se izreče sum o takem zločinu, je treba več previdnosti, kei čast je tudi dragoceno blago.
TATRE.
Dragi «Mali list«! Od nas ne slišiš nič glasu. Pa tudi pri nas se je zgodila zajemljiva zgodbica. Prišel je v vat tihotapec (kontrabantar). Podal se je \ neko hišo in pravil gospodinji, da ima kavo naprodaj. Rekla je, da bc kupila, za zdaj pa da naj on to reč spravi na oder. Nesel je in spravil ii. se vrnil v hišo. Tu ga je gospodinja pogostila in mu dala še 40 lir za kavo Ko je falot odšel, so šli na oder pogle dat to kavo, odvezali vrečo in našli notri — pesek.
SALE2.
Naša letina :	Žito	smo	že	omlatili.
Pridelka je za dobro četrtino manj kakor lani. Grozdje kaže dobro. Nekateri ga bodo imeli polovico več od lani, ker so pravočasno škropili. — Še vedno čakamo odgovor našega gospoda župana zaradi tistega denarja, ki ga je omenil g. Daša. Gospod župan, ne mislite, da smo pozabljivi, čeravno molčimo. Tudi o družinskem davku molčimo. Dan obračuna pa že pride ob volitvah.
TOMAJ.
Želje: Kaj bi radi čitali tomajski Občinarji? Najrajši: O «gg» sedanjem županu, županu in podžupanu v času vojne, delitelju vojne podpore in njih privržencih ! Potem o aprovizaciji, kako se je gospodarilo v času vojne? Kako so uboge žene po «Gasi» hodeč brez moke jokale, da kaj bodo dale jesti otročičem, dočim so bili nekateri, — tem «gg» bližnji — vsega siti ? ! Dalje : O stvari ob polomu Avstrije, kje so tista sredstva, ki se imenujejo tudi cvenk? Kdo ima korist od tega, da jt dekliška šola združena z deško itd. Na vsa ta vprašanja, bi pa najbolj vedeli odgovoriti prednavedeni gospodje »dobrotniki« ljudstva.
Politika: «<3ednostni» Vran je za ene stopnjo naprej od ničle. Je namreč spet predsednik Tomajske posojilnice. Mislimo pa, da je to zadnji pojav njegovega političnega življenja. Tomaj-ška liberalna klika se zdi, da se je razcepila, prišlo je do nesporazumljenja vsled častihlepja in koritarstva.
Iz VREMSKE doline.
Za letošnji shod so kar «na dva poda« plesali. Na enega v Gornjih Vremah, na drugega v Škofijah. Ali bodo drugo leto že na tri, morebiti \ Špiljah? Fantje, vzemite enkrat kos papirja in izračunajte si, koliko vas to večno rajanje stane ! Ali ne veste komu je vaša zapravljivost všeč, ali ne veste, kdo želi z vsemi sredstvi pregnati slovenski rod z njegovih tal? Al je res že vsa vaša bistroumnost zlezle v peto, s katero bijete po plesišču?
Fantje, gospodarji, dekleta 1 Iščite raje boljše in za človeka vrednejše zabave ! Kaj je s pevskim in izobraževalnim društvom? Naročite si dober časopis ! »Mali list« vas stane za celo leto skupaj 8 lir, torej dva litra kislice, pa vam vsak teden kaj zabavnega in poučnega prinese; pri tem pa vam ostane glava trezna in vse druge lire v žepu.
STUDENO.
Dne 10. in 24. 1 m. smo imeli pri nas izredno veselico moderne dobe. Tam v zapušenih brdih se nahaja med trnjem, robido in drugim šavjem pod zemeljska votlina z imenom »Osojni-ca». Ta za ljudi skoraj nedostopni rov, služi kravam ter drugi govedi v hudi vročini kakor obramba pred muhami in drugim sitnim mrčesom. In ravno to blatno jamo so si izbrali za nelepo zabavo z bogatim vsporedom, kateri se zapiše z štirimi črkami — ples. — «Botra, teta, kaj je že šla vaša«, so se izpraševale pomilovanja vredne matere o svojih nešemljenih hčerkah. Vse je drvelo k votlini in se tam vrtelo kakor za časa vesoljnega potopa pred Noetovo barko. Žalostno sliko so nudile skupine šoloobveznih otrok brez nadzorstva pri plesnem metežu. Kak šen je bil uspeh? Nekaj pijanih obiskovalcev je ležalo okrog polnoči na rosni in vlažni zemlji. Množina zaže-Ijenih liric se je razpršila. Nasprotno je pa moralni kakor narodni čut padel v blato. Petorica slabih deklet — če so še vredne tega naslova ■— je potegnila za seboj dvojno število dobrih. Punčke I Ljudska sodba nad vami je že padla ! Druga sledi!
Beli ki fant.
S KRASA.
Z letino ni velike hvale. Izvzemši smokvo, je tudi sadno drevje zelo malo obrodilo. Sploh je pa tudi ob dobrih letinah malo pridelka, ker je kraška zemlja zelo nerodovitna. Poljski pridelki zadoščajo družini le za par mesecev skromnega življenja Davki pa pritiskajo ter ne vprašajo, s čim jih boš plačal. Poravnati jih mo raš, če ni drugega pa ti zarubijo hišo in tiste revne njivice. Položaj kraške ga kmeta je na'splošno žalosten.
Iz KOMNA.
Dne 15. avgusta na Vnebovzetje Ma rijino, se je vršila v Komnu lepa pobožnost. Kip Bršljanske Matere Božje je bil prenešen v slovesni procesiji, spremljan od velikega števila duhovščine, raznih Marijinih kongregacij z zastavami in veliko pobožnih romar jev ,iz Komna z bližnjo vas Tomaževi-co. Tomaževica je bila določena koi nov cilj romanja. Pred časom se je ljudstvo zatekalo k Mariji Devici na sv. Goro. Po zadnjih zmešnjavah se je precej odvrnilo od Sv. Gore.	,
NASA POSTA.
Celje, Krkavče, Javorca, Skrilje in drugi. — Radi nerednega dostavljanja lista smo vložili obširno pritožbo na višje poštno ravnateljstvo. Blagovolite nam sporočiti, če je že pomagalo. Če ne, bomo storili še druge korake.
J. K. Šmarje. •— Hvala za Vašo po žrtvovalnost.
Slarad. — Pozabili ste podpisati svoje ime.
Rtnh1Ilni*nt.o Tlpotrrafloo Silvio Kpar.zn) - TrW»atn
A. DELLA SAVIA & Co.
Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina
ADRIA-CEVLJI
(zfelik frvliarske zadruge v mirna
Prodajalna Čevljarske-Zadruge v mirno
Gorica, Corso Verdi 32 — Trst, Via dei Rettorl 1, ter komisijska zaloge po celi JULIJSKI BENEČIJI so založene z
ADRIA-SANDALI
letošnjega izboljšanega Izdelka.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za koleni v nsflk In na zobek
sprelema za na ztbudtauiska in ubiteboiska apravile
i Goiiti, ih Hanin IKPiazza tiellaVittortil
od 9-12 In od 3-9.
Dajajte prednost
•	■	U
„111
Zaloga v Selani pri g. Solo Stare
Dl fl, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
Zotmzlravniški ambiiiaiortl
Zobotehnlk
M. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9*11 od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 —
POZOR! VI	IV	POZOR!
Slavnemu občinstvu priporočam svojo
bogato zalogo kuriva: oglja, drvi in petroleja
TRST - Via del Bosco št. 10 - TRST CENE ZMERNE.	KAREL	BABli,	lastnik.
OPOLLO
pristnega domačega pridelka z otoka
LASTOVO, DALMACIJA
Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih in pletenkah.
Za preprodajalca znižane ceno.
Čevl/arnlca FORCESSIJSf
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst Via Caprtn S vri Sv. Jakobu Trst
o
Sl
a -s
E? zn
<0
a
*a
43
O
T3
i
M rt
B. T
S	5	■S
H	J) t!	H
i M
Ti o
0)	43
S > f
ffl
" ►
rt
U)
o
Sl
o o 'O
* «
e. o
• 44 O M a,
° a
p. s
_ T)
3 S
o O a. S5
M _
p a - S £
Čevljarntca FORCESSJN
Zobotehnični ambulatorij
TRST, Via Settefontane St. 6, I nad.
odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
Slovencem 20*/o popusta. - Delo zajamčeno
E GIDIJ SCHIFFLINf koncesijoniranizobotehnik. S
Kovaikl mojster
TRST Via Medla it. •
jHiHiiiniuiiiiiiHiiniuuHiiniiiiumiiiiiiHiimnniiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinniiiiiiiituiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil^
Andrei Purič
Izvršuje
Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne ograje in omrežja - Takojinja izvršitev. Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi železne rolettes.
| Poprave
Spopotnltve
^liiiiiiininiiinnHHiiiiiiiiiiiiiMmmiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiii|i;