is t 51*._V petik g g. Rožnika cveta 1849. ,>„„ w,.f0V?j,a- tC,'!n> *!vakrat'.,.;n Siccr vsaki torek in fetik- Preaplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za polleta 3 cold in V « 1 gotd za efe 4'old 4 Cel°Ietn° P°8,lja"je "" ^ V ^^ 66 ŠC ^ti Avenijo J." ceiiletjA f Sč&Z Povabilo na naročbo Slovenije. S tekočim mescatn se doverŠi naročilo na pervo polovico letošnje Slovenije, za to se vljudno povabijo vsi dozdanji gg. prijemniki našiga časopisa, kakor tudi drugi prijatli poliliškiga razvitja Slovencov, ki bi pristopih mislih, naj svojo naročbo ob času, narpozneje do konca tega mesca, pri založniku in razpošiljavcu napovedati blagovolijo. Polletno plačilo za Slovenijo, če se po pošti dobiva, znese 4 gold., za ene kvatre 2 gold. Ako se pa iz založnice v Ljubljani jemlje, se plača, za pol leta 3 gold. in pol, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kr. Vsaka cesarska pošta prejema naročilo in denar, in ako se na pismu zaznamva, de so naročivni dnarji (Prdnumerationsgelder) v njemu, tudi nič poštnine odrajtati ni treba. Od svetne vlade riinskiga papeža. (Konec.) Bližala se je doba, ko je imela glava cerkve priti do temena svoje samostalnosti — vterjene na svetni vladi v dedšini sv. Petra. Ta prigodba izvira iz sosedne Francie. Papež Šlefan III. je tam osebno iskal pomoči proti Longobardam. V ti deželi ■— čudni in redki primer v zgodovini — so gospodovali zaporedama eden za drugim trije izverstni vladarji: Karel Veliki; pred njim oče in ded, enako izverstna. Karel V. je doveršil slavo in svobodo papežstva s tem, de mu je pre-dobljeno deželo daroval, kot večno dedšino sv. Petra. Zdaj je bil vversten papež v častni red evropejskih vladarjev, on je bil, kar je biti imel, gospod okrajne dosti velike, de bi bil samostojen, dosti male, de bi se ga ne imeli kaj bati ostali vladarji. Ali čudna osoda! ravno to, kar je imelo biti poroštvo njegove svobode, je postalo kmalo njeni grob! Iz Jenske sostave (Feudal-Sy-stem) se je zgodilo, de so rimski cesarji, ostali nemški vladarji, deržaje se za varlie celiga kerstjanskiga sveta in iz gospodarlji-viga napuha si volili, kakor se jim je zljubilo, škofe, jim dajali palco in persten (z na m nje duhovske moči) in ki so jim mogli prisegati lensko prisego, s ktero so se zavezovali kot sužni z dušo, telesam in premoženjem! — Iz tega so vstali grozni neredi in grehi. Simo-nia (kupovanje duhovskih uradov) je vladalo takrat povsod; školje so bili hlapci vlad, do-broživci, ne pastirji ljudstva! Nemški cesarji si niso liotli drugači misliti Kima in dedšine sv. Petra, kakor veliko svoje leno (Lehen) in odtod so se lastili pravice, poterjevati svo-jovoljno namestnike Kristove! Takrat je živil svetu neznani mnih Bene-diktinar v nekim Francozkim samostanu, reklo se mu je Hildebrand. Ta viditi Tulskiga škofa, de gre v Rim, zadobit tam papežstvo, samo od cesarja podano, mu je šel nasproti in je zaupil: Kako? narprostiši žena izmed ljudstva si zamore izbrati ženina po volji svoji, cerkev pa se ima s tem zahvaliti, kar ji vsili svetna vlada? — In šel je ž njim v Rim, in se je za to potegnil, de je redno od duho-venstva in ljudstva, po starim obredu izvoljen bil. — In nedolgo po tem je nastopil Hildebrand sam, kot Gregor VII. sveti stol. V njegovi duši je dozrel veliki namen , osvoboditi cerkev! — Previdil je ta bistri duh, de lenska prisega ne more veljati, ne politiško ne cerkveno; politiško ne, ker ako se zaveže nižji višjimu, mora todi višji nižjimu zavezan biti, če ne zamore eden druziga izdati; cerkveno toliko manj, ker ne morem Roga za pričo poklicati, de bodem izdajavec cerkve in hlapec vlade. To je izpeljal Gregor; vmerel je v izgnanstvu, ker je ljubil pravičnost — ali kmalo je oblažila svoboda cerkev, ki je bila naloga njegoviga življenja in uzrok njegove smerti. Kmalo so oznanile križanske vojske zmago papežstva, in ono je tudi zaslužilo to slavo , ker je bilo uzda tronov in tiranov, varstvo narodov, —' pribežališe vsega, kar je zatirano bilo, središč nar daljniših narodov in dežel. „lvo bi bil (pravi francozki pisatel Chateaubriand) sodni stol vsred Evrope, kteri bi sodil narode, vojske in prekucije politiške brez škode kot žarke odvračoval; zares bi bil čislan ideal družbinskiga blagostanja in reda! — Papeži so bili blizo tega, izpeljati v djanju ta blagi sen (Traum)!" — Tako sodi tudi Voltaire in Leibnic od papežstva!-— Tode nevarno je — vzdigniti se na Tabor tolike slave — in bodi si tudi po stopinjah pravice in dobriga dela — sledivni pogled zavidljivih vladarjev ni dolgo tega prenesel, in adkodar je prišla slava svetiga stola, od ondod je izviralo tudi njegovo ponižanje — iz Francozkiga. Učenje in prigodbe, s kterimi seje spod-kopovalo zaupanje narodov v očeta kersljan-stva, napolnujejo liste zgodovine poslednjih VI stoletij. Tukaj je samo kratka razšteva taistih mogoča, in sicer v N1V. stoletju: 70 letno vjetje papežev v francozki deželi (v Avinjonu) nasledik prevage dvora in francoz-kih kardinalov; v XV. stoletju: žalostna raz-pertija na zahodu, kadar so na enkrat trije papeži bili, in verno ljudstvo vedlo ni, kteriga bi imelo za praviga čislati; s tem je zaupanje v Rim opešalo, nikoli pa prepričanje, de je „središe edinstva" potrebno; kot nasledik popačenosti duhovenstva in ljudstva se je rodilo v XVI. stoletji osodno delo protestantskih reformatorjev, s kterim se je znameniti kos evropejskiga severa od rimskiga stola odtergal, kteri kos je pa zdaj sam v sebi na neštevilne sekte razveržen; v XVIII. na to Jansenisem na Francozkim, ki ni nigdar se očitno vzdignil zoper cerkev, marveč kot gad se skrival v njene njedra; v XIX. stoletju pak rationalisem, ki se je doveršil v novih 4 evangelistih z imeni: Strauss, Baucr Feuerbach, Cranes, kterih poglavitni nauk v tem obstoji: „ Človek je postal Rog!" Ko je pa glava perviga kralja padla na kervavim morišu na Francozkim, so se zavedli kralji, ki so neznaboge k svojim pre-stolam klicali — z vtajenim diham so gledali nasledke učenja brezbožniga, in pameti ne-uzdane, zmotene, nepoznajoče nikakoršnih mej. Napoleon je z močjo orožja zadobil oblast čez razserjene misli, ali pozabljivši sam na svoj poklic, in na človeško nalogo, je igral s kronami kakor razdaja matka igrače med svoje otroke! — Tu se ve de ni mogel tudi papeža terpeti zraven sebe, kot svetskiga vladarja! Odidimo od teh spominkov, napuh je šel pred padam njegovim! škoda, de je mogla ta cveteča zvezda v valovih tihiga morja zatoniti! Tode ne moremo molče preskočiti razgovora med tem izverstnim vladarjem in starč-kam duhovnim Emery, predpostavjenim samostana sv. Sulpickiga, vpričo škofov od Napoleona v Tuilerijah zbranih. „Ne tajim duhovske moči papeža, pravi Napoleon, zakaj prijel jo je od Krista, ali Kristus mu ni dal zraven tudi svetske, to ima od Karla V., jez pa, nastopnik Karla V. mu jo zopet odvza-mem, ker je rabiti ne ume, in ona mu brani, svoj duhovski urad izpolnovati! Kaj menite od taga g. Emery?" — „Zljubi se Vam mnogokrat, Sire, opreti se na Rossveta" — odgovori neostrašeni duhoven —" storim taisto. Ta pa pravi: „Vemo, de imajo papeži rimski po enaki pravici, kakor kdo drugi na zemlji, premoženje, pravice in vlado. Vemo, de je to imetje, kolikor Rogu darovano tudi posvečeno in de nihče ne more brez krivice stegniti roke po njem. Apostolski prestol ima vlado nad Rimcam in Rimsko občino, de bi svobodno, varno in v pokoji zamogel izpolnovati svojo duhovsko moč. In to je sreča ne le za rimski prestol, ampak za celo cerkev, in želimo, de bi ta posvečena vlada v vsakterim oziru ostala varna in nedotaknjena.!" In s tim izrekam slavniga škofa Rossveta odgovorimo taistim, ki poprijemajo papežovo vlado rekoč: „Kraljestvo moje ni iz tega sveta" — vender pa na teni in za ta svet! — Glava cerkve je ne potrebuje za se, in cerkev ni navezana na Rim, temuč na papežovo osebo, in ako bi on po morji, ali po pušavah bežal in ali kjer koli na zemlji postal, rečemo z s. Ambrožijem: „Kjer Peter, tam cerkev!" — ostane vedno „škof rimski," ali rekel bi: Bini ni več v Bimu, ampak tam, kjer sim jez. Ali mislimo, de bo, kar je z mučeništvam začela, tudi v Bimu gotoviši in varniši izpeljala glava cerkve, namreč spraviti v eni ovčak vse narode, k tim prepričanju, de ima vladati med kerstjanskimi narodi svoboda, enakost in bra-tinstvo sveto! Vemo tudi to, de se more opravljati služba Božja v podzemeljskih skrilih katakomb, v senci gojzda; ali za to nismo enih misel s temi, o ki bi brez vsega čutleja za lepoto in umetnost hotli podreti lepe kerstjanske cerkve (veže), zlomiti posvečene posode, in rušiti svete al- tarje! — „De se ne zedini to z duhovskim ura-dam?« _J Skušnja 14 stoletij uči, de ni treba zraven vladarskih skerbi zanemariti dolžnosti glavarja cerkveniga, in duhovskiga urada: — kdor za poslavljene imena Leo I., Gregor \ el., Gregor VII., Innocenc III. in drugih množico ve - nam lahko priterdi in sosebno je ime slavniga Pija IX. porok zato, de se glava cerkve ne vpira velenju sv. Duha. Sicer pa zamore v take stiske pri vladanju priti vsaki drugi vladar, in papež stoji ravno tako pod Kri-stovo postavo, kakor drugi vladar; zakaj Kri-stova vera ni blago, ktero duhoven prodaja, temuč postava, ki njega, kakor drugiga kerst-jana veže. (Iz Moravekih Novin.) Novi slovenski besednik. Z veseljem smo v Sloveniji brali, de se učeni možje v Ljubljani zdaj terdovoljno noviga slovenskiga jezika lotijo. To je prav. Murkotov besednik zares ne zadosti več se dajnim časam in okolšinam. Novo življenje je jelo, novi pred neznani zapopadki (BegrilTe) so na enkrat prišli na svitlo. Kako je nam] si pomagati v ti stiski? Rabimo besede, kakor jih vsaktere v kovačiji svoje glave izkuje; in potem za dobro blago na prodaj ponudi. Po tein takim pride le zmešnjava med zapopadke, in vedno se moramo mi kot čoln na vodi sem pa tje med dvombami majati. Ozrimo se le nazaj, kako pot, ko de bi nas bila železnice moč naprej gnala, smo v enim samim leti pre tekli ? Noviga, sedajni dobi, sedajnimu napredovanju slovenskiga jezika permerjeniga be sednika je nam silno treba. Izobraženje našiga jezika sicer rase ko mlada jela, in se nad j amo, de v desetih letih tudi ta novi be sednik nam nc bo več vstregel, al neprecenljive zasluge zadobijo možje, ki nam novi iz vir slovenskiga jezika odprejo. Jez sim prepričan od terdne učenosti in bistriga razuma mož, ki to važno delo na-se vzamejo, in bi bilo smešno, ako bi jim jez hotel še le oči odpreti. Pa goreč za blagor naše občne reči se perderznem jim v tem ob žiru željo izreči, ki je gotovo ne občuti le samo moje serce. Smo se nadjali lansko leto, de se bodo meje posameznih austrijanskih dežela, kolikor bi bilo mogoče, po narodih odločile. Smo že vidli v duhu veliko, močno, cvetečo Slovenijo. Je bilo to le sladko sanjanje. Namesto nas spraviti v eno telo , nas zmiraj bolj drobijo, in vedno nove hribove med nas valijo, de na materjalno zjedinjenje ni več misliti. Ako pa bi bili tudi Štajerci, Korošci, Krajnci in Primorci udje eniga politiškiga telesa vendar zares bi nam ne bilo treba se hrepen-čiti, in ošabno in samoradno se ozirati rekoč: Mi, en miljon Slovencov, smo gospodarji! kdo sc bo z nami meril? Ojstro vleče od severja Frankobrodska sapa; proti zahodu nam ne bleši vedro obnebje, proti izhodu Mad-jar togoten divja. Kam se je nam oberniti? Le proti jugu nam sonce milej sije, tamkej je naš vup , tamkej nam cvete krasna prihodnost Mi smo sicer ločeni tudi od jakih Jugoslav-janov, ločeni politiško in glede jezika; al vi verli možje , ki hočete nov besednik na svitlo dati, vi zainorete jez predreti, če ne clo podreti, ki nas loči. Jezik narode veže. Namen, laško deželo v eno kraljestvo zjediniti, se opira na občni jezik Lahov. Nemška edinost ni prazna reč; desiravno med seboj v večnim prepiru in na toliko kosov razdeljeni, se vendar toliko sto let Nemci, ko stari Gerki, eden druziga derže, ker jih obseže neraztergljivo vezilo, vezilo občniga jezika. Kaj pomeni druziga lepa Arntova pesem: „Was ist des Deutschen Va- terland?" Se ne da iskoreniniti želja, se per-družiti temu, ki naš mili jezik govori. Ako bi mi imeli Jugoslavjani edini jezik t. j. pismeni jezik, bi bli en narod, in scer krepek močen narod. Ako nočemo bili zadušeni, moramo podati roko Jugoslavjanam, mi moramo imeti ž njimi enak jezik. Časopis „Slovenija" se tudi v tem obziru slavno obnaša , de ne pozna različja med posamesnimi Slovenci, de pustivši vsaklerimu njegovo iz-reko (Dialekt) ravno s tem vse v en jezik raztaplja. Vam, ki novi besednik zložite, tiče en korak naprej storiti, in nikar ne ostati, ako nočete še višej zid med nami in Jugoslavjani zozidati. Vi morate pri vašim deli serčno v zakladnico jugoslavjanskiga slovstva segniti, tam najdete zaklade, de bote obogateli. Ako pa hočete le po svoji hiši okolj iskati in trebiti, peržgite tudi luč, se bojim, de ne bote najšli zlata, saj ne čistiga zlala. Ne lomite si glave, odprite ilirske, serbske bukve, tu saplja čist duh slavjanski, tu bote najšli, česar šc nimamo. Mi večidel prestav Ijamo kakor malo izurjen učene prestavlja iz nemškiga v latinsko. Ne vstrašiti se tudi kaki čisti slovenski besedi, kar je mogoče tudi hervaške al serbske izreke ko synonyma perstaviti. Kmalo bodo te domačo pravico (Burgerrecht) dobile, mi bomo kmalo ju-goslavjanski pisali misleč, de slovenski pi šemo. Saj Slavjan se lahko jezike uči; in zares nam Primorcam je vse eno, če si moramo kako neznano besedo v glavo zabiti vzamite jo al od Korošca, al od Štajerca al od Horvata. In tako tudi drugod. Zložite tedaj bolj slavenski ko slovenski besednik. Tako se bomo Jugoslavjanam bli žali, in naj ostane enkrat med nami drugi Oante, kmalo bodo minule različne izreke, in se stopijo v en jugoslavjanski jezik. Jugo slavjani imajo scer že svoje slovstvo. Pa mi ga nimamo. Tudi pred Dante-tam je na Laškim slovel že marsikak pesmenik; Nemci so ponosni od nekdaj na svoj „Niebelun-gen Lied." Al kdo piše več po teh starih predpodobah. Živi jezik je večni premembi podveržen. Slovenci! zdaj pride versta na nas, zdaj mora naš jezik iz svoje niščetnosti prerojen vstati. Slavjanski jug bodi naša podpora , in povsod naj se razlega: „Živi, živi jug slavjanski, bodi živ na veke!" V Gorici 16. Rožniga cveta 1849. ^ Opomba ministerstvu pravice. Dunajske novine: die Tresse, pišejo: Prejeli smo od častitiga moža naslednjo opombo: Pri marsikteri napravi v življenju je k ak o ? imenitniši kakor kaj? zlasti pa v opravniški in vladarski politiki. Na tem, kako de je kaka potrebna in koristna naprava vravnana in kako de se izpolnuje, leži cela njena moč. Med napravami, ktere je sedanje ministerstvo ustanovilo, je centralna pisarnica za sostavljenje deržavnih postav v vseh deželnih jezikih naredba vse hvale vredna in v prid večine narodov in ravno zato tudi v prid austrijanskiga vladarstva. Bodi nam pripušeno, željo izreči, de bi se ta važni korak v izpe-Ijanju enakopravnosti narodov — ktera edina zamore obstoj, velikost in znotrajni razcvet svobodne Austrije zagotoviti — z njegovo uravnavo za namen obernil, ki je za Austrio jako važen, in ki se doseči zamore, ako se delo koj prične. V austrijanski rodovini ljudstev živi že zdaj večidel v narrodovitniših in zraven manj obljudenih deželah skorej polovica Slavjanov , kterih jezik se v bistvu razločiti da v tri poglavitne narečja a) v česko-slavjan-sko na Češkim, Moravskim, Silezii in v gornjim Ogerskim, b) v polsko-rusinsko v Silezii, Galicii, Bukovini in v severoizhodnim Ogerskim, c) v slovensko-serbsko narečje na Goriškim, Krajnskim, v primorju, Koroškim, Štajerskim, v zahodnim in južnim Ogerskim, na Hervaškim, v Slavonii, Dalmacii in vojaški meji. Če prav je vsako izmed teh glavnih narečij (Dialekte) olikano in znamenito pismen-stvo ima, kolikor je to pri dozdajnih žalostnih okoljšinah za Slavjane mogoče bilo, vendar se v vsakim teh narečij več ali manj ter-dna juridiško-politiška terminologija pogreša; češko in polsko narečje imata še nar veči za-lade za postavodajske izreke. Kdor le nekoliko pozna enakost slavjanskih narečij v koreninah in v zlaganju in njih izobražljivost, temu koj na misel pride; de bi še mogoče bilo z vravnanim skupnim prizadetjem spisa-teljev saj enako terminologijo za učenosti in znanstva v vseh teh narečjih napraviti, kar bi se pa kmalo pričeti imelo, de se narečja v tem preveč ne razidejo. Opomnimo vladarstvo zavoljo njegove dolžnosti, vse poskusiti, s čitnur je ložeje vladati, na to, de bi se ta namen narložeje z primerno napravo te centralne pisarnice (Centralbureau) doseči dal, kar bi bilo za postavodajo in za vladanje od 18 miljonov deržavljanov zlo koristno. Cela vravnava naj bi v tem obstala, de bi prestavljavci, kteri bi mogli izverstni pravniki in jezikoslovci biti, pod vodstvam kakiga slavniga slavista (p. Šafarika, Čelakovskiga) kolegialno nove izreke delali; gledati se ve bi se moglo na razumljivost in kolikor je mogoče tudi na posebnosti vsakiga narečja. Pri umnim vodstvu in z osnovo tehniškiga besednika bi se koj, tega smo prepričani, au-strijansko-slavjanske narečja v eno vkupno pravniško-politiško terminologijo zediniti dale; naj se torej vlada in omikano občinstvo iega poprime. Do zdaj navadnimu natolevanju vsa-ciga prizadetja Slavjanov pogledamo mirno in odkrito v oči, ako le ono naš odkriti pogled preterpeti zamore. Ako ima svobodna, edina Austrija biti in obstati, morajo v nji tudi SlaVjani svobodni in v pri-zadetju, jeziku in šegah edini biti, in kar nobeni manjšini narodov ne škodje, večini in celi deržavi pa korist prinese, to je zapoved za vsako vladarstvo. B—r. — Na to je prijela „Presse" iz visokih rok naslednje: Ncimenovaniga pisavca tega soslavka zamoremo zagotoviti, de ima ministerstvo pravice, ki centralno pisarnico deržavniga zakonika neposredno vodi, važnost te naloge nepremakljivo pred očmi in de je po tem samo iz narave te reči neogibljivo potrebo spoznalo, edinost v opravilni terminologii sorodnih slavjanskih narečij zadobiti, de se kake pomote ne pripetijo iz tega, ker se bodo v vseh slavjanskih narečjih postave izvirno dajale. Zatorej so bile že, pred ko je uni sosta-vek v „Presse" na svitlo prišel, od ministerstva pravice priprave storjene, de se besednik juridiško-politiške terminologije v vseh slavjanskih narečjih sostavi, po kteri se bodo vse nove in starejši postave natisnile. — Ako ministerstvo pravice to izpelje, mu v ti reči zadovoljni rečemo serčno: Živilo! Austriansko Cesarstvo. Slovenska «lexela. Ljubljana 20. t. m. Od g. generalma-jor Standeiskiga iz Tersta je na našiga g. deželniga glavarja prišlo danas naslednje dalj-nopisno oznanilo: Jakin (Ankona) se je po hudim bombardiranju 18. t. m. zvečer vdal, in 19. so posedli naši vojaki mesto in terdnjave. Ljubljana 20. t. m. Od g. ministra vojništva na našiga deželniga glavarja je prišlo danes naslednje daljnopisno oznanilo: Glavna armada c. ruskiga maršala kneza Paskieviča je v 4 oddelkih čez gore 18. zve čer v Bartfelil (v Karpatih) prispela. — x—y. Gosp. 11. C. razodene v 289. listu Lloyda svoj terdni sklep, od interesov svojiga naroda in svoje dežele nič več iz Ljubljane ne pisati. — Živio! * Kakor v druge dežele jc prišla unidan tudi v Ljubljano od ministerstva iz Dunaja osnova prihodne deželne (Landesverfassung) ustave naše kronske dežele, de nej jo deželni poglavar z mnogimi možmi presodi in prevdari, in potem z vsimi popravami ali pre-naredbami na miniserstvo nazaj pošlje, de se ho po presoji nasvetovanih prenaredb berž vpeljala. Ivrajnska dežela, Goriška knežija s Gradi ško in Is tri j o so po ti osnovi združene v eno kronsko deželo, ki imajo skupej svoj deželni zbor v Ljubljani, h kterimu ima iz vseh dežela v vsim skupej 60 poslancov priti; 20 poslancov pošljejo mesta in imenit-niši tergi, 20 poslancov deželne soseske, 20 pa tisti, ki nar več davka plačujejo. Deželni zbor ima navadno mesca listopada biti, in k večim 6 tednov terpeti. De so te dežele v eno kronsko deželo združene, bo mende za vse te dežele prav, ker, kolikor veči je kronska dežela, toliko imenitniši je; toliko boljši se razdele stroški deželni, in Slovencam na Istrijanskim in Goriškim bo tudi ljubo, de bojo z 400,000 Slovenci na Krajnskim združeni; Laham se pa tudi ne bo nobena krivica zgodila. Ker bo mende ta ilirska kronska dežela v tri velike kresije razdeljena: v krajnsko, istrijansko in goriško krc-sijo, ne bo nobena dežela drugi podveržena, ampak vsaka bo svoje reči po svojih potrebah oskerbovala. (Novice,) Miniserstvo pravice je razglasilo: podstavne vodila nove uravnave sodništva. Tudi prineso Dunajske novice predlog ministra pravice zastran sostavljenja tistih postav, ktere bo nova vravnava sodnij tirjala, in predlog ministra znotrajnih oprav, de bi se v celim cesarstvu posebna, iz pešeov in konjikov obstoječa straža za varnost (žendarmerija) vsta-novila; znesla bi v celim cesarstvu 13 regimentov (po 1000 mož eden). Za izgled te varstvine straže bi se dozdajna žendarmerija v Lombardii vzela. — Avstrijanski škofje, ki so na Du-n a j i zbrani, so pretečeno nedeljo zahvalno mašo v stolni cerkvi sv. Štefana imeli; njih sklepi še niso znani, nekej bi se pa znalo kmalo zvediti, vsaj dva pastirska lista, eden na duhovšino, drugi na keršansko ljudstvo v Avstrii bi utegnila biti skorej natisnjena. Kar bodo pa na Papeža poslali in ministerstvu podali, to bo pred ko ne še nekej časa na skrivnim ostalo: to že visi razumnost veleva. (Zgod. Danica.) Celovec 14. Junija 1849. Kupčova-nje s slavjanskimi knjigami se oživlja! „V no-vinarnicu primaju se, na jemstvo podpisanoga, na prodaju knjige svakoga roda pod občnim knjižarskim procentom. U Beogradu 19. Maja 1849. Miloš Popovič, urednik i izdavatel srbski novina." V Beogradu se knjigokupci giblejo; ja ne bojo drugi Slavjani zadostali? Brati! že je prišla ura, da od spanja ustane-mo! Pa že se mi zdi, da so vse naše besede ino prošnje glas vpijočega v puščavi. Bavno sedaj , ko to pišem, prileti k meni na nos na vrat neki posel enega tukajšnega knjigokupca, ino lepo prosi, da mu dati blagovoljim če za-morem, dva natisa „Majerjovih pravil;" da jih hitro pošle v Marbor, ker je ondašnji knji-gokupec od tih pravil nekaj slavnega zvoniti slišal ino po tem si jih naročil. V Mariboru še le po enim letu zvonili slišijo od bukev, ki so v Ljubljani v zalogu!!! Težko pričakujemo zvediti, kteri knjigokupec se bo najpervi ga nil. Že poprej ga pozdravimo: „Živio verli Slovenc!" — A. E. T m in 15. Junija 1849. Prebivavci Tminskih planin ino krasnih njih dolin niso nikakor puntarji, kakor so jih dozdej neki furlani imenovali, ampak mirni, zastopni, vbog-Ijivi ljudje enaki vsem družim Slovencam; — spoštuvanje njih cesarskih in duhovnih služabnikov, ino lepi red, kateriga povsod razodevajo, poterdijo prejd imenovane čednosti Tmin-cov. Od tacih ljudi bi se za prid našiga cesarstva veliko koristniga upati smelo, ako bi se njih v ustavi zagotovljene pravice bolj spoštovale. Še pretečeno nedelo se je množica tukejšne narodne straže prostovoljno ponudila se z begunam laške armade meriti, ino v temu namenu vse blizo ino deleč čez Sočo razpete moste obsesli, kar jim je od njih zapovednika tistikrat ino kesnejši tudi dovoljeno bilo. Vender se tako pridni ino zvesti deržavljani še zmiram pritožvali morajo, de se jini od pri-svetliga cesarja podarovane tolikokrat poter-djene iz enakopravnosti izvirajoče pravice kratit hoče. Unidan je deželno poglavarstvo nekaj iztiskov novih srejnskih postav v nemškimu in laškimu jeziku natisnjene tukejšni kan-tonski pravici poslalo, veči del županov, katerim so izročeni bili, so se razžaljeni pritoževali , de tako važnih postav v neznanim jeziku pisanih ne čitati ne razumeti ne morejo; drugi pa še jih prijeti hotli niso, rekoč: Kaj nas vikši gospodje za Nemce alj za Lahe deržati mislijo? alj so se tak malo zemljopisa vadili, de še zdej slovenskiga sveta ne poznajo ! Tako ino še drugač se ljudje od tegane-vredniga zaničvanja slovenskiga jezika pogovarjajo. Žalibog! koljkokrat bodemo še zata-jeni za svojo zvestobo; kdaj bode naš narod tisto dosegel, kar drugi že davno imajo, alj ne bode nikolj en konc naših pravičnih pritožb? Sledeča prigodba Ti bo, dragi prijatel dovolj očitala, de se tukejšni Slovenci v iskrenosti za izobraževanje svojga naroda utrudli niso; o priložnosti prošnih dni so se Tminski možaki prepričali, de učenci pri procesji nemške pesmi vekajo, berž so se za svoj narod neti očetje k gospodu učeniku podali, ino mu zgubo svojga prijatelstva žugali, ako bi za naprej od nemških pesim ne odpustil; to je eno malo pomagalo, ino na dan svetiga telesa se je mladost prav lepo v zastopnim jeziku obnašala — pa gospodu učeniku ni hotlo v glavo iti, kako bi se mu moglo vsilit, de bi otroke nekaj učili, kar kmetje bolj kot on zatopijo ; hitro zapove tedej otrokam drugi dan v cerkvi nemške pesmi spevat. — Še enim ob-iskanju gospoda učenika skuzi gori rečene možake ino prizadelju znaniga Slovenca gospoda duhovna Pencina smo hvalo dolžni, de se zdej tudi v veži božji Vsigamogočni v razumljivim jeziku hvali. Ne le samo po glasu, ampak tudi po peresih se ptički poznajo — kaj bi si pač tisti gospodje mislili, kateri nas neutrudljivo NTemce alj pa v Lahe preobernit hočejo, ako bi se k nam pomudili, kaj bi pač rekli, ako bi že od dalječ rudečo, modro in belo bandero zagledali, katera visoko črez Tmin vihlaje, Slovence vabi in kraj jim kaže, v katerim se jod vsred vasi rastijočo lipo nar lepši pesmi v milim našim glasu razlegajo. — Po stari navadi se namreč tukej ob nedeljih po sveti maši mnogo ljudi od blizi ino od dalječ, vsaciga spola, ino vsake starosti pod lipo v kup snide ino črez njih opravila pogovarja ino posvetva tukejšne za Slovenšino vnete deklice pri ti pri ložnosti svoje vnajne prijatelce k sebi pova-)ijo ino jih v novih slovenskih ino ilirskih pes micah vadijo.— To je gotovo balzam za rane vi nam jih nemškutarji v družili krajih sekajo Zdej prašam: kdo bi se pri takih okolstavah prederznil, nas še zdej za Nemce alj pa Lahe deržati! . -—č. Hcrvaska 111 slavonska dežela. Zagreb. S prihodnim meseom počnejo Vovine lierv. slav. dalm, izhajati z naslovam Narodne Novine vsaki dan zunej nedelje (plača se za pol leta 5 gold. 10 kr.). Danica ilirska neha za zdaj, dokler se rnir- sta in niši časi ne vernejo. Vredništvo prevzame zopet založnik sam Dr. Ljudevit Gaj. — Nerliska vojvodina. — Vrednika novin: Vestnika in Napredka bila zaperta in nju novine prepovedane. — V Titelu 12. t. m. Naši so Madjare strašno nabili in potolkli, de so se morali v ^etrovaradin potegniti, kamor se tudi mnogo oz sabo vzeli. Naši so Novi Sad zadobili, Bruckšane do Donave osvojili, most raz-valili. N. Sad je dosti preterpel, ali Majur ves spaljen. Gramont, čigar brigada je v o vi Sad šla, je judam (čifutam) v tistim mestu 100,000 gold. v dvajseticah plačati naložil. (Vestnik.) Anstrijanska dežela. Svitli cesar je v dopisu na ministra Kor-dona na znanje dal, de se je v dokaz priznanja velikih zaslug topništva (arteljerie) obrista in imetnika perviga topniškiga regimenta izvolil. Ker ta dopis od nikogar prolipodpisan kontrasigniran) ni, želi „Presse", de bi ministerstvo na znanje dalo, zakaj se ustavne forme ne izpolnujejo. Svitli Cesar je knezu Varšavskimu, grofu Paskieviču Erivanskimu velki križ reda sv. Štefana v diamantih s prijaznim pismam vred poslal. Galieia in Vladimirla. Buski car Nikolaj je 15. t. m. v Duklo irišel in je tam svojo armado pregledal. Car je prišel iz Krakova, kjer je bil samo eno uro postal in sicer na cestnim dvoru. — Ogerska dežela. Dunajske Novine dajo uradno na znanje: Madjarski vstajniki (Insurgenten) so 16. t. m. napadli čez in čez na našo v otoku Ča-Iokezu in na doljnim Vagu postavljeno armado, so bili pa povsod jako od naših odbiti. — Drugi dan (17. t. m.) je, kakor Dunajske časopisi povedo, brigada Reišaha pri Sar-dahelli husarje in honvede premagala. Sovražnik je zgubil 8 štukov in 1000 vjetih in je veliko mertvih na borišu pustil. En oddelik ruske armade je čez Alten-dorf v Cipso prišel. •— Ptuje dežele. Nemška. V bavarsko Pfalco so vender Prusi primarširali in že Kaiserslautern in druge mesta posedli; provizorna vlada je kopita pobrala in pobegnila; tudi na Badenskim bode kmalo pravica oveljala; od Austrijanskih vojakov se nič ne ve, de bi tudi pri tem pomi-renju pomagali. Laška. Iz Rima se nič prav gotoviga ne ve. Generalmajor Standeiski je iz Tersta ministru vojništva naslednje daljnopisno oznanilo poslal: Bavno je prišel stotnik Schvvarz austri-janskiga bojniga morčarstva iz Jakina, in pove, de so 14. t. m. francozke ladje pred Ja-kinam 21krat vstrelile v znamnje zmage, rekoč , de se to godi zavoljo predobitve Bima. Francozi de so 2000 mož (mertvih in vjetih) zgubili. — Francozka. Zatožba vlade od Ledru-Bollina v zboru ni oveljala, marveč je bila z veliko večino zoper samo 8 glasov odbita; tode stranka imenovana „gora" ni glasovala.— Za tega voljo je ta stranka 18. t. m. novi punt napraviti skušala; ali vlada s pomočjo večine narodniga zbora je puntarje prehitela, Pariz v obsedo djala, generala Ca-vaignac za civilniga in vojaškiga glavarja Parižkiga mesta postavila in več poslancov zapreti pustila. V Parizu je zdaj zopet mir. Poslanec Ledru-Rollin je pobegnil. — I e po 1 i U § k i il e 1. Pridobitev ilirskiga predstva cas L. Sept. Severa. (Dalje.) Bil je pa L. Sept. Sever po rodu Afrika-nec iz Lepte. Od priprostiga očeta izrejen postane po svojih lastnih zaslugah pretor in se povzdvigne do samiga konzulata, nar vikši službe v celi rimski deržavi. Po dokončanim pretoratu ga doleti vpravljanje Sirie in še drugih rimskih pokrajn, po zveršenim konzulatu pa odide kot konzularski namestnik vllirikum, de spijoče moči ondotniga naroda zdrami in popolno razvije. Bil je pa on eden izmed tistih velikoumov, ktere termasta sreča v dokaz svoje nestanovitnosti skoz veke le posamim svetu pokazuje, hraber, učen in priljuden, natančen in oster do samiga sebe tirjal je ravno to tudi od svojih podložnih, pri tim pa še silno bistroumen v svojih presojah in uren v ispeljanju svojih sklepov. Vunder ni mogel svojiga afrikanskiga roda zatajili, ker je bil pohotnosti, sumljivosti, tegoti in zvijačam vdan in toliko lakomen, de se ni nobenih tudi nar bolj kervičnih sredstev ogibal, če se mu je kaki dobiček kazal. Ni bilo po tim takim velike prizadetve treba, de so po telesni postavi prav čversti in veliki (jtmaiorccroi utyxkoi) in v bitvah urni in silno morivni fpom»r«To/J sicer pa priprosti in v zvijačah preoglajeniga sveta neznajdeni Iliri (kakor jih Herodian *) imenuje) sklenili si Severa za cesarja vzeti. Ko Sever zve voljo Ilirov, pokliče ilirsko vojsko in narod in še druge bližnje ljudstva na široko saharsko poljano, si pridene Pertinakovo ime instopivši na neki nalaš zato povikšan kraj jame Hiram tako govoriti: ,.Svojo zvestobo in strah do bogov, pri kterih prisegujete in svojo čast do cesarjev, ktere spoštujete, ste s tim pokazali, de se na to serdite, kar so se rimski vojaki bolj iz ba-hanja kakor junaštva storiti prederzniii. Tudi mene zdaj neka želja obhaja, desiravno se nisim nikolj poprej kej taeiga nadjal, (zakaj znana vam je moja pokorsina do cesarjev j dokončati in ispolniti to, kar je tudi vam všeč, zatertiga rimskiga cesarstva ne prezirati. 0i zastava pri njemu ne bila v nič prišla ali se zhujšala. §. 461. Če zastavni upnik po preteku odločeniga časa ni plačan; ima pravico, dražbo zastave iri sodnici terjati. Sodnica ima pri tem po pred-lisu sodniškiga reda ravnati. *) V tim nas poterdi tudi sidanji armanski al skipetarski jezik, kteri je le nekaka zmes latinskih in gerških besed z samostalno precej bogato podlago stare macedonšine.