GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXI. - ŠT. 21 - 15. NOVEMBER 1981 Celje - skladišče D-Per 2HÍ1981 1111! PRIPRAVE NA KONFERENCO V ponedeljek, dne 2, II. 1981 je bil po daljšem času sestanek OOZK DSSS kot priprava na bodočo programsko-volilno konferenco te osnovne organizacije, ki bo 23. II. 1981. Kot prva točka dnevnega reda je bila obravnava informacije o rezultatih gospodarjenja od I. do IX. meseca, kjer je bilo ugotovljeno, da kljub relativno dobrim rezultatom gospodarjenja ne gre podcenjevati težav v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta, saj bodo podražitve materiala, energije in storitev šele v zadnjem kvartalu vplivale na poslovni rezultat in krepko načele že ustvarjeni ostanek čistega dohodka. Posebej pa je bilo opozorjeno ¡na perečo uvozmo-iz-vozno problematiko, še posebej, če 'upoštevamo bližnje aktiviranje nove tovarne energetske opreme v Šentjurju. Pogoji gospodarjenja se bodo še zaostrili in naše obveznosti pri izvozu krepko porasle, če bomo hoteli zadovoljiti potrebam po 'Uvozu repromateriala. V diskusiji je 'bil posebej izpostavljen tudi problem deset procentnega zmanjševanja režije, tako v DSSS, kot tudi v TOZD, ter to, da ta naloga še zdaleč ini realizirana, čeprav gre tudi za določene objektivne težave. Vendar bo potrebno na tem področju storiti še več, tudi tako, da se sektorju za kadrovske in samoupravne odnose prizna vsa avtoriteta pri realizaciji te naloge, izpostavi pa politična odgovornost vseh tistih članov komisij za delovna razmerja, ki ne upoštevajo dogovorjene usmeritve pri prezaposlovanju in zmanjševanju režijskih delavcev. V razpravi v zvezi z pripravami na programsko volilno konferenco je bilo ■ugotovljeno, da je OOZK DSSS, kar se tiče sestankov celotnega članstva v tem letu manj aktivna, predvsem zaradi pasivnosti nekaterih članov, ki stalno manjkajo na sestankih, neupravičeno ali opravičeno. Tako je na vseh sestankih prisoten problem sklepčnosti, kar ise je še posebej pokazalo ob obravnavanju gradiva za programsko-volilno konferenco ZKS občine Celje, letošnjo pomlad. Kadrovska komisija pri Sekretariatu je nato podala predlog kandidatov za novo vodstvo OOZK DSSS v naslednjem dvoletnem obdobju, ki je bil enoglasno in brez pripomb sprejet. Tako naj bi sekretar ostal Radovan Štajnpihler, namestnik sekretarja naj bi postal Vla-.dimir Stajnko, člani sekreta- riata pa še Franc Strašek, Meta Golčman, Drago Mrav-lak, Miloš Pešec, Breda Zupančič, Stanislav Hren in Marko Gorjan. Ob koncu je bilo opozorjeno, da bo potrebno v bodoče delo zastaviti drugače,. bolj aktivno in konkretno, predvsem pa v nekoliko bolj širokem krogu članov OOZK. Zato iso bila soglasno sprejeta naslednja izhodišča za nadaljnje delo: — formirati kadrovsko dober sekretariat, ki mora postati temeljna celica za pri- pravo ¡sestankov, analiziranje problemov, kot tudi da avtoritativno pokaže na določene slabosti in napake, — sekretar mora delovati v okviru sekretariata, ki mu je v pomoč in oporo, ter ga tako razbremeniti veliko o-perativnega dela, — pri sekretariatu je potrebno formirati več komisij, ki jih vodijo člani sekretariata (ali pa tudi me), sestavljene pa morajo biti iz članov OOZK, ki nimajo drugih zadolžitev, ’ — tako se problematika mora obravnavati v mnogo Pogled v našo mizarsko delavnico širšem krogu in je s tem večje število članstva vključeno v potrebne aktivnosti, — komisije so dolžne napraviti programe dela in jih tudi izvajati, sekretariat pa to izvajanje spremljati, — teme za sestanke celotnega članstva pripravi sekretariat ali posamezna komisija, vendar obvezno v sodelovanju vodstvenih in strokovnih delavcev — članov ZK, ki najbolje poznajo problematiko svojega področja in za katero so zadolženi ne le kot člani ZK, ampak kot delavci, ki združujejo delo v DSSS, — tema naj bo dovolj konkretna, predvsem pa morajo strokovni in vodilni delavci — člani ZK, ki sodelujejo s komisijami ali sekretariatom dovolj natančno definirati, zakaj je do problemov prišlo, kako jih odpraviti, ter ¡kdo za njih odgovarja in kdo jih bo zadolžen odpravljati, — iz obstoječih spiskov narediti analizo prisotnosti članstva na sestankih, zadnjič opozoriti stalno manjkajoče im nato takoj predlagati ustrezen ukrep, — akcijsko konferenco ZK DO EMO zadolžiti, da pripravlja posvetovalne sestanke vseh sekretarjev. Vse zgoraj navedene naloge bodo upoštevane že pri pripravi programsko-volilne konference, vsekakor pa morajo biti vsebovane v programu naslednjega dveletnega obdobja. Najprej primerno delo, šele nato invalidnina Spremembe statuta skupnosti zavarovanja bodo zavrle invalidsko upokojevanje Delovni invalid sa mora kolikor je le mogoče hitro rehabilitirati in vrniti na primemo delo. Napačna in škodljiva je bila namreč pretekla praksa, ko so si delovne organizacije predvsem prizadevale prevaliti problem delovnega invalida na pokojninsko skupnost. Po spremenjenih določilih osnutka novega statuta skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja, o katerem so pred kratkim razpravljali na skupščini te skupnosti, se bodo torej v delovnih organizacijah dolžni bolj potruditi, da bodo našli za invalida primerno delo. Pri tem bo med drugim pomagalo tudi določilo, ki pravi, da imajo pravico do poklicne rehabilitacije zavarovanci, ki so postali invalidi, preden so dopolnili moški 50 let in ženske 45 let. Po novem je zgornja meja povečana za 5 let. Druge spremembe o-snutka se nanašajo na do- ločanje drugega ustreznega delovnega mesta, dolžnosti delovnega invalida v zvezi z rehabilitacijo in odmero nadomestil. S spremembami statuta se na novo ureja področje rekreacije upokojencev, kjer je natančneje opredeljeno načrtovanje, razporejanje in način zbiranja potrebnih sredstev za te namene. Nekoliko so spremenjena tudi določila, ki urejajo varstveni dodatek. Sicer pa skupnost spreminja statut zato, ker se mora prilagoditi ustavnim dopolnilom in zakonu o združenem delu ter zahtevam delegatskega odločanja v skupnosti. Osnutek stauta pa ne širi pravic s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zato med drugim tudi niso bile sprejete pobude iz javne razprave, da bi uvedli predčasno pokojnino in odpravili gostoto let, ki je zdaj med drugim pogoj za pridobitev pokojnine. Delo, 11. november 1981 2----------------------------------------------------------------------------------- EAnatflik&C' Kako smo gospodarili v prvih devetih mesecih Zaradi odcepitve TOZD TOBI (I. 8. 1981) podajamo tokrat podatke o poslovanju za obdobje I-IK/1981 brez TOZD TOBI zaradi realnejše primerjave področju tehnologije, razvoja in vključevanja novih proizvodov v proizvodnjo in povečanju izvoza: V tem obdobju smo celotni prihodek nasproti planu povečali za 1 %, dohodek pa za 7 %. Ostanka za sklade smo ustvarili 116.887 milijonov din, k tem pa lahko dodamo še 16.354 milijonov din, kar smo namenili za pokrivanje stroškov prehrane delavcev (malica) še iz preteklega leta. V letu 1981 pa pokrivamo to postavko iz materialnih stroškov. Glede na to, da so v mesecu avgustu nastale podražitve pri reprodukcijskem materialu, kar se še ne izraža v rezultatu I—IX/1981, ampak se bo izrazilo v naslednjem kvartalu. Da popravkov prodajnih cen realno ni pričakovati, je potrebno Zastaviti vse napore, da tudi v naslednjem kvartalu dosežemo planirane rezultate. Zaradi odcepitve TOZD TOBI (I. 8. 1981) podajamo tokrat podatke o poslovanju za obdobje I—IX/1981 brez TOZD TOBI zaradi realnejše primerjave. Doseženi rezultati v obdobju I—IX/1981 dokazujejo povečano aktivnost na vseh področjih in pri vseh TOZD, zaradi česar tudi rezultat ni izostal. Seveda pa nas doseženi rezultati ne smejo uspavati, ampak naj služijo kot stimulans za doseganje še boljših rezultatov. Poslovanje v tem obdobju je bilo otežkočeno predvsem zaradi omejenega uvoza, manjšega števila zaposlenih in delno zaradi otež-kočene prodaje pri nekaterih proizvodih. V naslednjem kvartalu bo potrebno nadoknaditi delo še na področjih, kjer nismo uspeli realizirati vseh nalog, predvsem na TOZD Izvrš. I—IX/80 Plan I—IX/81 Izvrš. I—IX/81 INDEKS ton vred. ton " v vred. ton vred. 5:1 5:3 6:2 6:4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 FRITE 4.085 87.747 4.475 139.725 4.374 145.917 107 98 166 104 POSODA 7.474 612.946 8.679 1.208.213 7.761 1,063.801 104 89 174 88 RADIATORJI 4.058 175.546 3.260 169.783 3.427 166.576 84 105 95 98 KOTLI 1.181 88.272 1.069 234.729 914 294.415 77 86 334 91 ODPRESKI 2.334 95.181 2.431. 149.179 2.302 146.766 99 95 154 98 ORODJARNA — 39.598 — 51.914 — 51.580 ' — 130 99 EMOKONTEJNER 11.398 178.817 11.176 258.114 11.646 294.326 " 102 104 165 114 ERC — 12.355 — 15.694 — 15.989 — — 129 102 VZDRŽEVANJE — 156.508 — 239.587 — 226.524 — N 145 95 SKUPAJ: 30.530 1,446.970 31.090 2,556.938 30.424 2,405.894 100 98 166 94 Kot je iz gornje tabele razvidno, je bil? proizvodnja vrednostno v veliki meri povsod dosežena, kot smo si to zastavili v naših planskih nalogah. Le v TOZD Posoda so plan proizvodnje dosegli le 88 %, vendar predvsem zaradi pomanjkanja pločevine, kooperantskih delo/, ponekod pa tudi zaradi premajhnega števila proizvodnih delavcev n? posameznih programih. Tudi v TOZD kotli je manjši odmik od načrtovane proizvodnje posledica zakonskih omejitev uvoza in investicijske gradnje, pa tudi zato, ker proizvodnja kotlov na trda goriva še ni zadosti prisotna v proizvodnem programu TOZD Kontejner pa je proizvodnjo presegel za 14 % nasproti planu, čeprav ni bil plan dosežen znotraj vseh programov, kar bi lahko rezultat izboljšalo. Celotna DO je zaradi zgoraj navedenih razlogov dosegla proizvodnjo ■ le 94%, kar kljub dobrim rezultatom pomeni, da bi lahko storili še več. REALIZACIJA v 000 din TOZD Izvrš. Plan Izvrš. I-ndek 5 I—IX/80 I—IX/81 I—IX/81 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 FRITE 98.276 142.790 165.798 169 116 POSODA 554.875 901.572 892.135 161 99 RADIATORJI 152.627 141.071 158.816 104 113 KOTLI 193.555 324.196 277 503 143 86 ODPRESKI 114.196 148.073 171.034 150 116 ORODJARNA 39.598 51.914 51.646 130 99 EMOKONTEJNER 189.927 290.698 317.528 167 110 ERC 12.261 15.694 16.070 131 102 VZDRŽEVANJE 156.894 222.731 226.880 145 102 SKUP. SLUŽBE 92.184 122.925 124.285 135 101 SKUPAJ: 1 ,604.393 2,361.664 2,401.695 15C 102 k hko dosegel predvidene rezultate ob koncu leta. Kljub vsemu pa je treba opozoriti, da so v celotni DO dobri rezultati do neke mere tudi rezultat porasta cen, zato je potrebno vse napore vložit v povečanje prodaje tudi v fizičnem obsegu. IZVOZ IN UVOZ v dolarjih TOZD Izvršitev I—IX/80 Plan I—IX/81 Izvršitev I—IX/81 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 a) UVOZ — skupaj FRITE 896.142 1,742.013 872.522 97 50 POSODA 2,203.312 2,620.853 2,191.539 99 84 RADIATORJI 1,237.420 1,378.615 1,189.469 96 86 KOTLI 1.978.827 2,929.426 1,782.940 90 61 ODPRESKI / . — — ORODJARNA 7.289 28.000 34.001 466 122 EMOKONTEJNER 141.810 297.352 155.902 110 52 ERC 16.410 55.295 10.400 63 19 VZDRŽEVANJE 174.810 277.618 305.342 175 110 SKUP. SLUŽBE 1.453 27.400 440 3» 2 SKUPAJ: 6,657.473 9,356.572 6,542.555 98 70 b) IZVOZ — Skupaj FRITE — 74.998 696.752 — 929 POSODA 4,587.608 5,149.000 4,489.013 98 87 KOTLI 20.058 667.499 205.612 — 31 ORODJARNA — 74.998 8.675 — 12 EMOKONTEJNER 910.144 1,611.001 1,501.503 165 93 SKUPAJ: 5,517.810 7,577.496 6,901.555 125 91 Pri realizaciji (prodaji) je DO kot celota dosegla planirane rezultate, pri čemer so nekatere TOZD presegle plan, nekatere pa ga niso v celoti realizirale. Za 16 % sta plan presegli TOZD FRITE in TOZD ODPRESKI, kar izhaja v prvem primeru iz velikega povpraševanja, v drugem primeru pa zaradi prodaje zahtevnejšega programa. Tudi TOZD EMOKONTEJNER je presegel plan prodaje za 10 %, vendar bi bi rezultat lahko še boljši, če bi-bil v celoti realiziran program skladišč. Se posebej pa je razveseljivo, da je svoje planske naloge v prodaji krepko presegel tudi TOZD Radiatorji, ki je v preteklosti imel vel ke težave v realizaciji. Samo z večjo realizacijo bo ta TOZD Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in velikih težav plačilni bilanci naše države je zelo pomembno, kako moramo usklajevati in dopoln jevati naš uvoz z izvozom, saj smo marsikje usodno odvisni od uvoženih repromaterialov, po drogi strani pa lahko le-te uvažamo samo ob vedno večjem potrebnem izvozu. Da je pri uvozu, gledano z vidika golih številk dosegla lep uspeh, saj smo uvozili celo manj kot v istem obdobju lanskega leta ter za celih 30% manj kot smo planirali v letošnjem letu. V kolikor je to rezultat resničnega zmanjševanja uvoza zaradi nadomestitve tujih surovin in materialov z domačimi, je to celo dober rezultat, ki pa ga sigurno zmanjšuje dejstvo, da je zmanjšan uvoz tudi posledica zakonskega omejevanja uvoza, ki ne daje druge izbire kot uvoz resnično zmanjšati. Vendar je potrebno tudi pri domačih materialih in surovinah marsikje denarno sovlaganje, kar v bistvu zajet povečuje naše potrebe po devizah. Zavedati se torej moramo, da je drastično zmanjševanje uvoza za vsako ceno v kratkem času lahko marsikje usodno, kar se na primer kaže v zmanjšani proizvodnji TOZD Kotli: Zato je potrebno prav vse sile usmeriti v povečanje izvoza, ki nam zagotavlja tudi povečan ali vsaj enak obseg uvoza. Vidimo, da je DO dosegla le 91 °/o planiranega izvoza, čeprav je izvoz večji za 25 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Torej je potrebno do konca leta storiti odločno več. TOZD FRITE je kar za devetkrat presegla svoje planske naloge, TOZD Posoda, ki nosi glavno breme izvoznih naporov naše DO pa plana ni dosegla zaradi vse ostrejše zunanje konkurence, svetovne krize gospodarskega sistema in tudi zaradi težav v proizvodnji. Zaskrbljujoči so rezultati TOZD Kotli, ki je plan izvoza dosegel le 31 %. Ne gre toliko za številke, ker predstavlja v strukturi izvoza DO izvoz Kotli relativno majhen delež, kot za bodoče potrebe po izvozu tega TOZD zaradi skrajšanega aktiviranja nove tovarne energetske opreme. Verjetno bo potrebno bolj dosledno pristopiti k realizaciji teh nalog, tako v DSSS kot v samem TOZD. ZAPOSLENI A. Stanje zaposlenih konec meseca 30. 9. 1980 31. 12. 1980 30. 9. 1981 Indeks 3:1 3:2 1 2 3 4 5 3.252 3.245 3.097 95 95 B. Fluktuacija Stanje zaposlenih 31. 12. 1980 3.245 Prišli 203 Odšli 351 Stanje zaposlenih 30. 9. 1981 3.097 Skoraj v vseh TOZD se pojavlja problem pomanjkanja proizvodnih delavcev, kar kažejo tudi podatki o zaposlenosti v naši DO, saj imamo v primerjavi z 31. 9. 1980 do 31. 9. 1981 kar 155 delavcev manj, in to pretežno proizvodnih. To pomeni po eni strani določeno povečanje produktivnosti, saj smo z manj delavci dosegli relativno dobre rezultate, po drugi strani pa tudi to, da še vedno v celoti ne uresničujemo zastavljenih nalog glede zmanjševanja režije in prezaposlovanja ljudi v proizvodnjo. STROŠKI A V din Elementi Izvršitev I—IX/80 Plan I—IX/81 Izvršitev I—IX/81 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porabi j. mat. in sur. 623,958.678 1.090,766.678 1.009,533.007 162 93 — odmik plan. cen mat . 7,380.426 — 17,248.874 234 — Porabljena energ. 22,825.376 44,232.040 38,113.171 167 86 Transp. storitve 11,148.380 14,575.209 15,523.407 139 107 Str. za inv. vzdrž. OS 40,603.477 47,543.708 48,015.870 118 101 Druge proizv. štor. 244,317.561 306,755.667 303,897.250 124 99 Druge neproizv. štor. 12,999.804 17,107.552 16,284.739 125 95 Amort. po predp. stop. 47,132.003 58,078.996 56,187.773 119 97 Daleč največja postavka v naših stroških poslovanja so porabljen material in surovine, zato je še kako potrebno, da racionalno, gospodarno in vestno gospodarimo z materiali in surovinami. Res je, da planirana poraba materiala in surovin ni bila dosežena za 7 °/o, vendar predvsem zaradi nedoseženih planov proizvodnje. V kolikor smo ob tem tudi bolje gospodarili z materialom, je to lahko velika spodbuda za naprej. Opozoriti pa je treba, da se že pojavlja pozitiven odmik od lanskih planskih cen, kar pomeni, da so dejanske cene nabavljenih materialov še večje od planiranih cen, kar pa direktno vpliva na dosežen dohodek. Ker bodo cene materialov in surovin do konca leta še rasle, bo tudi, odmikov več, zato je res potrebno čim bolj racionalno gospodariti z materialom v fizičnem smislu. IZKORIŠČENOST DELOVNEGA CASA. (BREZ TOBI) Elementi Izvrš. , , Izvrš. , , ■ I—IX/80 Strukt- I—IX/81 strukt- , ind. 3:1 0 1 2 3 4 5 Povpr. štev. zaposlenih 3.257 3.126 96 Število delovnih dni 201 201 100 Število plačanih dni 206 207 100 1. Opravljene ure 3,874.321 72,7 3,690.240 72,0 95 — proizvodne ure — — 1,817.008 35,4 — — režijske ure — — 1,873.232 36,6 — 2. Nadure 164.717 3,1 132.842 2,6 81 — proizvodne — 96.186 1,9 ■ — režijske — — 36.656 0,7 — 3. Neopravljene ure 1,157.062 21,7 1,147.017 22,4 99 — odmor 249.841 4,7 241.889 4,7 97 -— drž. prazniki 149.092 2,8 139.891 2,7 94 — redni letni dopust 461.863 8,7 450.994 8,9 98 . — hranarina do 30 dni 268.806 5,0 287.105 5,6 107 — ost. plač. izost. 27.460 0,5 27.138 0,5 99 4. Refundacije 13.812 0,3 7.009 0,1 51 5. Neopravlj. ure, za katere prejme delavec nadomest. OD iz sred. zdrav. zav. — hranarina nad 30 dni 253.246 4,8 262.972. 5,1 104 6. Neopravljene ure, za katere ni nadom. OD 28.988 0,5 20.903 0,4 72 skupno Število ur BREZ NADUR 5,327.429 100,0 5,128.141 100,0 96 SKUPNO ŠTEVILO UR 5,492.146 5,260.983 96 UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA ........ * Izvrš. Plan Izvrš. Indeks I—IX/80 I—IX/81 I—IX/81 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 I. UGOTOVITEV DOHODKA 1. CELOTNI PRIHODEK 1,624.887 2,400.976 2,419.454 149 101 2. PORABLJENA SREDSTVA 1,107.992 1,669.148 1.634.419 148 98 3. DOHODEK 516.895 731.828 785.035 152 107 II. RAZPOREDITEV DOHODKA 1. Del dohodka za DSSS 77.413 110.332 108.532 140 98 2. Štipendije 2.862 3.702 3.308 116 89 3. Amort. nad predp. stop. 3.719 10.718 9.877 266 92 4. Del doh. za obv. bruto OD 16.587 48.987 48.166 290 98 5. Del doh. za obv. po odlokih 3.013 3.044 3.016 100 99 6. Del doh. za obv. po pog. 12.364 15.271 16.352 132 107 7. Del doh. za davke in prisp. 18.963 35.746 45.464 240 127 8. Del doh. za obresti 23.278 24.363 50.332 216 207 CISTI DOHODEK 358.696 479.665 499.988 139 104 III. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOH. 1. Del CD za OD 305.117 348.611 351.932 115 101 2. Del CD za prehrano 4.702 16.523 16.354 348 99 3. Del ČD za stanov, izgr. 29.619 97.726 116.885 395 120 IV. RAZPOREDITEV .-i- OSTANKA ZA SKLADE 1. Rezervni sklad 4.510 16.221 16.751 371 103 2. Sklad skupne porabe 5.155 22.472 21.730 421 97 3. Poslovni sklad 22.587 59.033 78.404 347 133 V gornjem prikazu je lepo razvidno, da je celotna DO zelo uspešna v primerjavi s preteklim obdobjem lanskega leta in sploh v zadnjem nekajletnem obdobju. Tako so se rezervni sklad, sklad skupne porabe in poslovni sklad v primerjavi z lanskim letom povečali kar za tri in pc,l do štirikrat, dosegli pa bomo tudi letošnje planirane rezultate, poslovni sklad pa je presežen celo za 33 %. To kaže na eni strani, da lahko dobro gospodarimo, če hočemo, po drugi pa na to, da se ne moremo uspavati, kajti v zadnjih treh mesecih lahko pride še bolj do izraza inflatarno dvigovanje cen repromaterialov in surovin, ki jim s cenami gotovih izdelkov ne bomo mogli slediti. Kljub lepim rezultatom pa je treba povedati, da so v bistvu zelo dobro poslovale le tri TOZD in to POSODA, FRITE in ODPRESKI, medtem ko je na primer TOZD Radiator bil na meji pozitivnega poslovanja. Poleg tega pa prek 11 starih milijard ostanka za sklade v DO sicer pomeni uspeh glede na pretekla obdobja, v prirtierjavi z enako velikimi oz. sorodnimi firmami pa to ni tako blesteč rezultat. Obiskali smo „Hišo cvetja66 Beograd Množičen obisk članov našega kolektiva »Hiši cvetja« v Beogradu je za nami. Uresničena je želja zaposlenih, da se , množično poklonimo zadnjemu prebivališču našega dragega tovariša Tita. V poznih večernih urah dne 16. 10. 1981 smo s posebnim vlakom odpotovali proti Beogradu. Ze takoj ko smo se zbrali na železniški postaji •— zbralo se nas je 440 — smo z veseljem ugotovili, da bomo potovali v udobnih železniških vagonih. Organizator je vzorpo organiziral in označil vagone z zaporednimi številkami tako, da smo lahko brez kakršnih koli zapetljajev našli vsak svoj vagon oziroma vsak svoje mesto. Začetek potovanja je bil za nas organizatorje malce zaskrbljujoč zaradi vremena, pričelo je rahlo deževati. Samo potovanje je potekalo zelo burno. Skoraj nikogar ni bilo, ki bi med vožnjo, čeprav je bila noč, zaspal. Povsod po vagonih je' bilo slišati tovariški klepet in pesem, v okrepčevalnici pa je nastopal cel pevski zbor »Emovcev«. Prijazne vodičke TTG so v zgodnjih jutranjih urah postregle udeležence z zajtrkom, ki je vsem prav dobro teknil. Prihajal je trenutek cilja našega potovanja, ob istem času pa smo lahko u-gotovili, da vzhaja sonce na jasnem nebu in da se nam obeta lep jesenski dan, kakršnega smo si za to priliko želeli. Vlak se je ustavil na končni postaji Topčider. Takoj smo ugotovili, da :bo organizacija izleta tudi v Beogradu odlično iztekla. Na postaji v Topčideru nas je že čakalo 9 avtobusov s prijaznimi beograjskimi vodiči. Kolona avtobusov je nato krenila po. delu mesta preko Banjice na Avalo. Toplo sončno jutro in veličasten ter 'enkraten pogled na spomenik neznanemu junaku na Avali je na obiskovalce napravil izreden vtis. Po kratkem ogledu smo se zopet vrnili v avtobuse in se vrnili proti mestu. Med vožnjo po mestu ¡smo ugotovili, da so vodiči izredno dobro pripravljeni, saj je vseskozi bilo slišati iz zvočnikov razlage o znamenitostih mesta. Naslednja postaja našega potovanja je bila Kaie-megdanska trdnjava. Ogled »vojnega muzeja« — »lovskega muzeja« in živalskega vrta nam je vzel več časa kot smo načrtovali, pa kaj ko je na Kalemegdanu toliko zanimivosti, od katerih se obiskovalec težko loči. Zopet vstop v avtobus, vožnja po mestu in naposled tako težko pričakovani trenutek prihoda pred Muzej 25, maj. Pogled na množico ljudi, ¡kateri ¡so disciplinirano in dostojanstveno tvorili kolono čakajočih, da se poklonijo največjemu sinu naših narodov tov. Titu. V to kolono čakajočih sme se priključili tudi mi. Nič več ni bilo slišati prešernega smeha in dovtipov, v hipi: smo postali resni - in nem polni pričakovanj. Ure ča kanja niso bile nikomur težke in po ogledu je bil vsak udeleženec sproščen in zadovoljen. Vstopanje v avtobuse je tokrat potekalo počasneje, kajti zapustiti kraj kateri nam je nadvse drag je težko, posebno, če imaš občutek, da se ne boš . take kmalu vrnil. Vožnjo smo nadaljevali proti Novemu Beogradu, kjei smo si ogledali kongresni center »SAVA«, nato kosilo po kosilu v večernih urah ogled mesta. Čas je bliskovito -tekel in prišel je trenutek odhoda vlaka proti domu. Večerja na vlaku je dobro teknila, po večerji pa smo ugotovili, da smo od potovanja in doživetja izmučeni in le ¡redki so-bili, ki se niso predali spancu. V jutranjih urah smo prispeli v Celje vsi zadovoljni. Zadovoljni z organizacijo, vremenom in vsem, 'kar nas je spremljalo. Niti omembe vredno ni število tistih, kateri niso bili zadovoljni. Če je imel kdo težave na potovanju, jih je imel -le zato, ker ni bil pripravljen sodelovati oziroma potovati med delovnimi tovariši. Pomembno je, da se človek v tako veliki ¡skupini mora podrejati večini in , sodelovati z Udeleženci so se za spomin slikali pred spomenikom neznanega junaka na Avali vsemi, za zaokrožene skupinice žal v tako veliki skupini ni prijetno in se slabo počutijo. Zaključimo lahko, da smo bili vsi zadovoljni, udeleženci in organizatorji in da si takih doživetij še želimo. Morda ostaja še želja v kolektivu za ogled »Hiše cvetja«, je potrebno želje posredovati IO OOZS po TOZD in v pomladnih dneh je možno tako potovanje zopet organizirati. Slavko Adamič Zapisnik sestanka KS ZSMS DO Emo vseh naših temeljnih organizacijah. Premalo vemo tudi o oblikovanju in delitvi dohodka, zato bomo v prihodnje organizirali seminar na to temo ob pomoči občinske konference ZSMS in strokovnih sodelavcev v naši DO. Širšemu krogu mladih v DO pa je treba čimprej pojasniti oblikovanje količnika uspešnosti. Sekretar KS ZSMS EMO Breda Zupančič DNE. 23. 10. 1981 Dnevni red: 1. Poročilo o sestanku predsednikov KS ZSMS na občinski konferenci ZSMS. 2. Priznanje za sodelovanje pri sprejemu Titove štafete. 3. Problem informiranosti mladine v EMO. 4. Razno. Ad 1. Predsednik KS ZSMS je podal poročilo o sestanku predsednikov KS ZSMS na občinski- konferenci. ZSMS Celje, kjer so obravnavali vrsto aktualnih problemov, katerih uspešna.rešitev je še kako pomembna za mlade Celjane. Nadalje so se zadržali pri usmerjenem izobraževanju, saj je na tem področju še vedno vrsta ne- rešenih problemov in bo v prihodnje -treba za rešitev le-teh storiti mnogo več kot doslej. Ad 2. OK ZSMS Celje je našemu koordinacijskemu svetu podelila priznanje za pripravo, oziroma ’ sprejem Titove štafete. Ad 3. Ugotavljamo, da smo premalo seznanjeni z dogajanji v posameznih TOZD in DSSS, tako da lahko razpravljamo o poslovnih poročilih le na osnovi podanih, pretežno številčnih podatkov. Menimo, da bi morali biti bolje seznanjeni s poslovno politiko in razvojnimi načrti posameznih TOZD in DSSS. Ne zdi se nam prav, da nismo vabljeni to?, strokovne kolegije, prav tako bi morali biti vabljeni na seje delavskih svetov v Naši mladinci so zelo aktivni. Pogled na eno od rednih sej IZVOZ SFRJ KONVERTIBILNI IZVOZ KLIRINŠKI IZVOZ *«**«< i!£ »»»«»< V prihodnje večji izvoz Jugoslovansko blago, ki so ga lani pokupili tuji kupci, je predstavljalo le 0,48 odstotka celotnega lanskega svetovnega uvoza. Jugoslavija je lani po podatkih statistike Združenih narodov izvozila na prebivalca za 674 dolarje, kar je za dobrih 6 otl- politike, ki bo morala biti v V nasprotnem primeru se prihodnje bolj vsklajena in namreč za mnoge delovne ne v nasprotju s stabilizaci- organizacije ne kažejo do-jo. To so problemi, ki zade- bri časi, ob enem pa se bo . .......... „ . . . . , vajo ves družbeni sistem in vsekakor pojavilo tudi vpra- stotkov več, kot je izvozila 1979. leta, ko je jugoslovanski izvoz na prebivalca znašal njeJgQVe p&mično-ekonomske sanje socialne varnosti de- 307 dolarjev. in gospodarske tokove. lavcev, ki v teh DO delajo. Toliko, kot je Jugoslavija izvozila na prebivalca v 1979. letu, je izvozila ZRN na prebivalca 1965. leta, Švedska in Švica pa sta že takrat na prebivalca izvozili dvakrat toliko. Podatki o izvozu kažejo, da se Jugoslavija od najboljših izvoznikov vse bolj odmika. V 1965. letu je bil njen izvoz na prebivalca 66 dolarjev in je bil devetkrat manjši od takrat največjega, švicarskega, ki je znašal 622 dolarjev, ’/js pa je bii od njihovega 14-krat manjši. V obdobju od 1965. do 1979. leta je izvoz na prebivalca najbolj povečala Japonska, največ za 10-krat, ZRN ga je povečala za 9-krat, Francija za 8,7-krat, Avstrija za 7-krat, Italija za 6,9-krat, ZDA za 6,8-krat, jugoslovanski izvoz na prebivalca pa ,se je v tem obdobju povečal za 4,6-krat. Naša gospodarska politika se mora v prihodnjem letu podrediti cilju, da je treba več izvoziti. Jugoslavija ho morala prihodnje leto krepko zmanjšati plačilni primanjkljaj ali ga celo odpraviti. Zato bodo morale vse republike sprejeti dodatne izvozne obveznosti in pripreti vrata uvozu. Temu naj bi prilagodili ravnanje na vseh področjih, kar pomeni, da je treba zmanjšati domačo inflacijo, vskladiti ponudbo s povpraševanjem, bistveno zmanjšati ali v celoti odpraviti v plačilni bilanci države ter se zavestno odločiti, da bo za potrebo ostalo manj, kot bomo ustvarili. Cena, ki jo bo treba za to plačati, ne bo manjhna, saj naj bi se prihodnje leto gospodarska rast v naši republiki celo ustavila. Toda razvoj se kljub temu ne bo ustavil. V še bolj zaostrenih gospodarskih razmerah bo potrebno pokazati, Posamezne delovne organizacije se morajo v vsa prizadevanja vključiti, kolikor jim le dopuščajo ekonomske in tehnološke zmogljivosti. Načela izvozne u-smeritve ne bo mogoče preprosto uresničiti čez noč. Kolikor so nekatere delovne organizacije doslej več vlagale v to dejavnost, toliko bolje jo bodo uresničevale odslej. Izvoz je v skupnih prizadevanjih prednostna naloga. Dobro se moramo namreč zavedati, da brez izvoza ne bo uvoza, brez uvoza pa ne bo mogoče, ali pa bo izredno otežkočena proizvodnja. Cim prej se bomo sprijaznili s tem, tem bolje bo. S skupnimi močmi bomo tudi tokrat prišli iz slepe u-lice in to toliko prej, koliko večji delež bo vsak posameznik prispeval po svojih močeh, znanju in sposobnostih. DELE2 SLOVENSKEGA KONVERTIBILNEGA IN KLIRINŠKEGA IZVOZA V JUGOSLOVANSKEM KONVERTIBILNEM IN KLIRINŠKEM IZVOZU IV ODSTOTKIH IN PO PODATKIH SLOVENSKE IN ZVEZNE STATISTIKE) 100 A IZVOZ NA PREBIVALCA v dolarjih v 1970.letu in v 1979.letu,izračunan po podatkih statistike združenih 500 1979 kdo zares dobro dela in kdo ne, kdo je v resnici sposoben izvažati in kdo ni. Dobrim seveda ne bo nihče zapiral vrat za povečanje proizvodnje in dohodkov, tistemu delu gospodarstva, ki dosega slabe rezultate, pa bi bilo treba pogledati »med korenine in ga po potrebi oklestiti«. Zavedati se moramo, da je izvoz življenjskega pomena za naše gospodarstvo in da je že skrajni čas, da vskla-dimo porabo na vseh ravneh z realnimi možnostmi in da ne bodo več želje prevladovale nad ustvarjenim. Jugoslavija je največ dolgov za pokrivanje svojih deviznih primanjkljajev najela v konvertibilnih devizah. V zadnjih letih, ko si prizadevamo bolj izravnati našo plačilno bilanco, zato konvertibilni menjavi s tujino namenjamo posebno pozornost. V zadnjih desetih letih se je delež izvoza na konvertibilne trge v celotnem jugoslovanskem izvozu povzpel od 59 odstotkov v 1970. letu na 63 odstotkov v preteklem letu. V letošnjih prvih osmih mesecih pa je ta delež spet padel na 58 odstotkov, Slovenija je v letošnjih- prvih osmih mesecih prodala na konvertibilne trge 74 odstotkov vrednosti svojega izvoza. Ta delež je po 1975. letu najnižjd v slovenskem merilu. Nekatera trde, da je to posledica velike licenčne navezanosti našega gospodarstva na Zahod. Slišati je že bilo, da je prav Jugoslavija med tistimi državami, kii jih licenčne pogodbe s tujimi partnerji najbolj omejujejo. Zato se je gospodarstvo u-smerilo predvsem na klirinške trge. Tak izvoz je spodbudila tudi izenačitev klirinškega in zelenega dolarja ob lanški devalvaciji. Zdaj sicer ne .velja več, vendar , je razlika med obema tečajema očitno še vedno premajhna. Kljub temu je Slovenija letos v osmih mesecih med vsemi v Jugosla-viji ustvarila največ konvertibilnih deviz. 80 50 10 °/ /0 1 Kot kaže bo prihodnje leto prelomno.. Na to se moramo pripraviti že sedaj. Povsem jasno je, da kakovostnih premikov v gospodarjenju ne bomo dosegli samo s povečanjem izvoza, saj je to stvar Gelotne gospodarske Dopisujte v naše glasilo 6 €Mva$iH&c> Razvojna dejavnost inženiringa v TOZD Emokontejner Usmeritev razvojno, raziskovalne dejavnosti v skladiščno transportne naprave se je pokazala kot pozitivna. Radi bi predstavili nekaj novih proizvodov iz grupe kontejnerjev »K«. K-SVS Kontejnersko skladišče vnetljivih snovi je primer poenostavljenega in standardnega proizvoda prilagojenega za obstoječi proizvodni sistem. Skelet kontejnerja je skonstruiran tako, da ga je možno uporabiti za vse ostale kontejnerje, brez da bi vršili kakršnokoli večjo spremembo. ba takšnega delnega ali celovitega ’bloka omogoča nemoteno delo ter preskrbova-nje v turizmu ali v posebne namene SLO. To je del enot kontejnerjev iz grupe »K«, ki imajo to prednost, da se za vse enote uporablja osnovna konstrukcija standardiziranega skla- tem manjše proizvodne stroške in večjo produktivnost. Prihranek ni le v poenoteni proizvodno tehnološki dokumentaciji, nabavi materiala ter izdelavi, temveč tudi v skladiščnem in transportnem prometu. Ker je osnovna konstrukcija za vse kontejnerje ena- sih menja le nalepka. Pridobivanje soglasij in Ustrezne dokumentacije od občinskih in republiških institucij predstavlja edino o-viro za hitro prilagodljivost in prodajo. Vzroki so v tem, da so to novi proizvodi za katere ni ustaljenega postopka. Dl ATI EMO Inventivna dejavnost — 24. 10. 1981 smo si ogledali na Reki zvezno razstavo inovacij »RAST YU«. Ogled je organiziralo društvo DIATI Store, bili smo torej njihovi gosti. V programu ekskurzije je bil še ogled ladjedelnice 3. maj na Reki. Skratka naši gostitelji so se zelo izkazali in izrazili željo za tesnejšim sodelovanjem tudi na strokovnem področju. — V novembru načrtuje društvo DIATI EMO strokovno ekskurzijo in pozivamo člane, da se je tudi polnoštevilno udeležijo. — V uradnem 'listu z dne 19. junija 1981 je bil izdan ukaz o razglasitvi zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki stopi v veljavo 28. decembra 1981. Raziskovalna skupnost Celje je organizirala tolmačenje novega zakona, fotokopijo zakona pa si je možno ogledati na oglasni deski pred jedilnico. — Društvo pripravlja javni razpis, skupno z vodstvom TOZD Odpres-ki — odprava problema ročnega dletanja obročev. Razpis bo objavljen v novembru v internem glasilu in po obratih. — DIATI EMO sodeluje z nekaj razstavnimi eksponati tudi na poslovnih dnevih EMO v prostorih hale Golovec. Ž. A. K-SVS je novi proizvod na jugoslovanskem trgu. Uporablja se za skladiščenje vnetljivih tekočin, I., II. in III. nevarnostne grupe. Je v redni proizvodnji. K-OPT Kontejner za obrambo pred točo je primer tesnega strokovnega sodelovanja med Hidrometeorološkim zavodom SRS, Republiškim sekretariatom za notranje deve, ter Inženiringa. Uporablja se v sistemu obrambe pred točo kot skladišče raket in kot bivalni prostor strelca. Je v redni proizvodnji. So velike možnosti za izvoz. K-PPTNP Kontejnerska plinska postaja tekočega naftnega plina lahko služi kot isparilna ter inverzijska postaja isko-riščanja TN plina. Uporablja se kot samostojna enota za posluževa-nje z plinom kot npr. v tijstvu, gospodinjstvu, gradbeništvu, industriji, turizmu. Kontejner je v bistvu skladišče vnetljivih snovi varianta I, z vgrajeno plinsko instalacijo. Je v redni proizvodnji. K-STNP — Kontejnersko skladišče tekočega naftnega plina služi distributerjem ter potrošnikom, kot priročno skladišče jjjjgg vnetljivih snovi vari- ka, ni več problem izdelati Glede na potrebe tržišča L. anta razne variante teh kontej- in rezultatov je sklepati, da ine 'ter ostali Takšna vsestranska oblika nerjev, z različnimi instala- je potrebno vložiti vse r.az-notmšnik^°Skiiriai \ nlinsko Proizvod3 standardnih pro- cijami, ampak pridobitev položljivo znanje v prej na-nostaio 'tvori" zaključeno filov domačih proizvajalcev, ustreznega dovoljenja za ta vedenoTazvojno smeF. ” . ‘ omogoča večje serije- ter s proizvod, na katerem se vča- enoto dela energetskega blo- 3 J ka. K-STP ____________________________________________________________________________________ Kontejnersko skladišče tehničnih plinov (kisik, argon, aciteiin in dr.) je novi proizvod v takšni obliki za te namene. Prednost skladišča pred zidanim je v fleksibilnosti, ekonomičnosti, varnosti ter enostavnosti za nabavo, postavitev ter manipulacijo. Proizvodno tehnološko je obdelan. Prototip je narejen. Potrebno je dodelati še tehnično dokumentacijo. K-PPTP Za kontejnerske plinske postaje tehničnih plinov je veliko zanimanje na trgu. Uporabljajo se pri proizvodnih halah ali na terenu. Prednosti izdelave takšnih proizvodov pred zidanimi je v ekonomičnosti, enostavni nabavi, prilagodljivosti obstoječemu proizvodnemu sistemu ter enostavni manipulaciji. Skladišče plina, plinska re-ducirna postaja, kuhinja ter kontejner jedilnica, eventualno še vročevodni kotel za ogrevanje ali pridobivanje vroče vode, tvorijo zaključen energetski blok. Upora- Letovanje na Poljskem Obveščamo delavce, da 'organiziramo izmenjavo letovanja naših delavcev v Zakopane na Poljskem z delavci Rady Zaklodowej iz Poljske. Navdušeni smučarji in izletniki bi odšli v Zakopane v dveh izmenah. Za drugo izmeno je predviden čas zimskih počitnic šoloobveznih otrok. Prva izmena: 4. 1. 1982 do 14. 1, 1982. Odhod iz Cezija 3. 1. 1982 ob 18. uri, prihod v Celje 15. 1. 1982 popoldne. Druga izmena: 21. 1. 1982 do 31. 1. 1982. Odhod iz Celja 20. 1. 1982 ob 18. uri, prihod v Celje 1. 2. 1982 popoldne. Cena 10-dnevnega letovanja za člane kolektiva je 4.800 din na osebo, otroci do 10 let 4.300 din. Cena za zunanje člane pa 5.800 din na osebo, otroci do 10 let 5.300 din. Cena zajema prevoz, 10 penzionov, zavarovanje ter stroške organizacije in izlet. Letovanje je možno plačati v 3 mesečnih obrokih do prijave do 20. 12. 1981. Prijavite se v oddelku za družbeni standard do 1. 12. 1981 tov. Marjani Veber, ki bo sprejemala tudi vplačila. Ob prijavi plača vsak 2.000 din na osebo. Zaradi višje sile se letovanje lahko odpove. Naše obveznosti do partnerjev in stroški s prijavo so precejšnji, zato se posamezniku zaračuna povračilo stroškov, če potovanje odpove. Če potovanje odpove zaradi dokumentirane višje sile od zaključenega roka prijav do 7 dni pred odhodom, se zadrži vpisnina. V primeru odpovedi potovanja 7—0 dni pred odhodom, se zadrži 89 % vrednosti aranžmaja. (Lahko si poiščete sami zamenjavo). Potovanje bo organizirano z avtobusom naše DO. Stanovanje je zagotovljeno v urejenih, ogrevanih 4—5 posteljnih brunaricah s sanitarijami in priročno kuhinjo. Dopisujte v naše glasilo Spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih Dosedanja javna razprava, ki je bila povezana z mnenj i, stališči in pobudami institucij, ki se strokovno in znanstveno u-kvarjajo s problematiko delovnih razmerij, je poka? zala, da bo potrebno spremeniti in dopolniti 38 členov zakona o delovnih razmerjih. Gre za spremembe in dopolnitve, ki so sad novih spoznanj pri uresničevanju pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu in njihovega sklepanja delovnih razmerij, nekaterih pomanjkljivosti v dosedanjem izvajanju zakona o delovnih razmerjih ter kajpak natančnega oblikovanja posameznih členov zakona. Osnutek sprememb in dopolnitev je naletel na velik odmev med delavci, bodisi kjer gre za pravice in dolžnosti na področju sklepanja delovnih razmerij, premestitve delavcev, izobraževanja, prenehanje delovnega razmerja in disciplinskih kršitev, bodisi za oblikovanje samoupravnih aktov, ki v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih urejajo celoten splet vprašanj s tega področja. Predsedstvo RS ZSS se sicer ni dokončno opredelilo do osnutka sprememb in dopolnitev, vendar je, sodeč po razpravi, dokument naravnan v pravo smer. Najdalj časa se je razprava ustavila zlasti pri treh vprašanjih, ki jih na novo predvideva osnutek zakona: nekateri člani predsedstva so menili, da ni sprejemljivo, da zakon zavezuje temeljne organizacije združenega dela, ki naj v skladu s svojim kadrovskim načrtom za vsako leto, najpozneje do 31. decembra (v vzgojnoizobraže-valnih organizacijah pa do 31. julija) v naslednjem letu zaposlijo po enega pripravnika, če združuje v tozdu delo od 15 do 50 delavcev; v ti.stih tozdih, kjer združuje delo več kot 50 delavcev, pa se števiio pripravnikov poveča na vsakih nadaljnjih 50 zaposlenih za enega pripravnika. Menili so, naj bi ta člen zavezoval delovne organizacije, ne pa tozde, saj vsi tozdi nimajo pogojev za uresničitev tega člena zakona, Ob tem pa se poraja tudi vprašanje, ali je takšna rešitev, ki je prejkone začasna — kajti, ko bomo že imeli rezultate usmerjenega izobraževanja, tako natančne določbe ne bomo rabili potrebna v besedilu zakona in se je ne bi dalo ustrezno zapisati v kakšnem drugem dokumentu, ki je bolj izvedbenega značaja kot zakon o delovnih razmerjih. V razpravi je bil v o-spredju tudi 36. člen zakona, ki omogoča skrajšanje delovnega tednika, vendar ne ha manj kot 36 delovnih ur. Seveda to le ob pogoju, da delavec u-stvari v tako določenem času najmanj enak osebni dohodek kot pred uvedbo takega delovnega časa in če se zagotovi s tem daljši o-bratovalni čas, večji obseg proizvodnje in večja produktivnost dela. V osnutku je zapisano, da to ugotavljajo delavci v tozdu in u-strezne republiške institucije, vendar so člani predsedstva menili, da iz tega ne bi smeli izločiti lokalnih družbenopolitičnih dejavnikov. Tudi dosedanje besedilo o premestitvah delavcev iz tozda v tozd in iz kraja v kraj ob določenih pogojih in potrebah ni povsem dorečeno. Čeprav je natančnejše kot dosedanje določbe zakona in zahteva tudi manj postopkov, pa ga bo treba še »izpiliti« ter dopolniti. Dosedanja praksa, ko zaradi- pomanjkanja dela v svoji detovnj organizaciji kar skupina delavcev dela v drugi, narekuje opredelitev tudi do podobnih pojavov ni rešitev. Sicer pa je to, kot že rečeno; še zmeraj osnutek. Sindikalne organizacije se bodo morale temeljiteje spopasti s predlogom za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, kjer bodo zagotovo vključeni tudi predlogi razpravljal-cev na seji predsedstva. Nekatere vidike razprave, o tej problematiki pa je potrebno vključiti tudi v priprave na 3. konferenco ZSŠ. DRUGI O NAS DELO, sreda 28. 10. 1981 Novi kotli na odpadke nje predstavljala večji delež pri premoščamju energetske krize, pomembna pa je tudi za splošni ljudski odpor. V Šentjurju pri Celju končujejo tovarno kotlov, v Sicer pa te dni v EMU kateri bo proizvodnja stekla aprila. Zaposlili bodo 260 preizkušajo tudi avtomat-delavcev. Prihranek pri energiji. ske koitle Avp ki jih bodo Gradbinci te dni končuje- kotle -se najbolj zanimata i^delovali^serijsko. jo delo v proizvodnih pro- tekstilna in lesna industrija, na trdo gorivo, preizkušajo štorih nove tovarne kotlov kjer je največ odpadkov, Pa ^ z nemškim Pie-v Šentjurju, prihodnji mesec primernih za kurjenje. Tako p°9om''er J.1 0 0 ,izva' pa bodo začeli montirati na primer v tekstilni tovarni v ZRN' Dogovarjajo se stroje. Gre za eno najvecjih v Preboldu, kjer takšen ko naložb na Kozjanskem,. 570 tel že imajo, precej prihra- Č’”, * milijonov dinarjev, ' nosilec nijo pri stroških za energijo, 0 e" je 'celjski saj je elektrika iz njihovega generatorja precej, cenejša .bo manj od tiste iz omrežja. V kotel razviti šentjurski občini pri- pa zmečejo odpadke, ki jih “lluveS kega inženiringa in za proizvodnjo večjih orodij in naprav. V tem okviru razvijamo tudi naprave za varovanje okolja kot so naprave za čiščenje emulzij in naprave za čiščenje agresivnih dimnih plinov izjemno visokih temperatur. EMO stopa toTej v novo srednjeročno obdobje s smelimi načrti, ki pa so realni in stabilizacijsko naravnani. Povsem se vključujemo v planske dokumente družbe- Naša novost — absorbijska plošča no-politienih skupnosti, v katerih so zelo jasno opredeljeni tudi naši načrti na področju energetskih naprav, orodja in posode. Letošnji poslovni dnevi naj pokažejo, da smo na pravi poti, da smo uspešno vstopili na prvo stopnico novega srednjeročnega obdobja, na koncu katerega naj bi znašal, po sedanjih cenah, celotni prihodek v EMU v letu 1935 že 4 milijarde in 389 mili j o- > nov dinarjev, izvoz pa 27 milijonov dolarjev. Število zaposlenih se pri tem ne bo bistveno povečalo. Cilj naših poslovnih dni je točno opredeljen, predstaviti javnosti in kupcem našo DO, ter skleniti in realizirati čimveč pogodb, ter biti soliden poslovni partner. Na poslovnih dnevih so sodelovale vse peslovnice prodaje naših TOZD. Povabili smo preko sto poslovnih partnerjev iz vseh republik in pokrajin naše domovine, ki so se v veliki večini odzvali vabilu in prišli v Celje. Rezultati sicer še niso v celoti znani, z gotovostjo pa lahko rečemo, da so letošnji poslovni dnevi opravičili svoj namen. Na iniciativo TOZD tovarne kotlov smo 28. oktobra povabili na predavanje o toplotni tehniki in ogled obeh razstav projektante s področja toplotne tehnike iz Slovenije. Udeležence predavanja je pozdravil v imenu DO glavni 'direktor tov. Gazvoda, ter v imenu TOZD tovarne kotlov tov. Dvoršak. Predavanje sta vodila predstavnika TOZD. Z novostmi v programu proizvodnje TOZD je seznanil navzoče s pomočjo diapozitivov vodja razvoja in projektive tov. Milač. Po končanem predavanju so projektanti aktivno sodelovali v razpravi z raznimi vprašanji, na katera so jim predstavniki TOZD dalli (vsaj prepričani smo) zadovoljujoče odgovore. Poslovni dnevi EMO 198) so za nami, pred nami pa so naloge, ki smo si jih ob podpisu pogodb zadali( ki izvirajo iz njih in jih moramo v prihodnje tudi čim uspešnejše realizirati. Direktor TOZD Posoda Janko Pristovšek v razgovoru s strankami Mirko Gorjup, iz poslovnice prodaje TOZD Posoda v razgovoru s poslovnimi strankami Informacijski oddelek in prijazna ter simpatična sodelavka Rozika Gostje so si na otvoritvi in pozneje z velikim zanimanjem ogledali razstavljene proizvode Ob začetku šolskega leta višje štipendije Letos se je skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike držala dogovorjenih rokov in že na začetku šolskega leta uskladila višino kadrovske štipendije, učencev in študentov z gibanji OD zaposlenih v SBS. Vrednost točke po novem je 4,63 din, število točk pa je odvisno od uspeha učenca ali študenta v zadnjem šolskem letu. Srednje usmerjena izobrazba uspeh jStevilo točk po samoupravnem' • sporazumu Štipendija v šol. letu 1981/82 din 2 — zadosten 400 1.852 3 — dober 480 2.222 4 — prav dober ^ 590 2.732 5 — odličen 720 3.334 Višje, Visoke šole 6 —-6,5 600 2.778 6,6— 7,2 ’ 650 , 3.010 .7,3— 7,9 - 720 3.334 8 — 8,6 800 3.704 8,7— 9,3 . 900 4.167 9,4—10, ' 1.080 5.000 sečno prejemajo učenci dru gega letnika osnovo 2.000 din, učenci tretjega letnika pa 2.200 din. Vsako redovalno konferenco se poračuna razlika glede na doseženi uspeh za preteklo redovalno konferenco. Tak način nagrajevanja učencev poklicnih šol je stimulativen, saj moramo upoštevati, da so ti učenci kar precej časa na praktičnem pouku v naši učni delavnici in da takrat prispevajo po svojih močeh in znanju k skupnemu prihodku. Samoupravni sporazum o štipendiranju dopušča možnost, da se štipendija poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje. Za te poklice so se že dogovorili v občini Celje in tako bomo to določilo že lahko upoštevali.' Še vedno opažamo, da je za izobraževanje v nekaterih smereh majhen odziv. Odziv na razpisane štipendije je bil zelo velik za izobraževanje na srednjih šolah (V. zahtevnostna stopnja], zadovoljiv za izobraževanje na višjih, manj zadovoljiv pa za izobraževanje na visokih in na srednjih šolah (IV. zahtevnostna stopnja — poklicnih šol), za smer obdelovalci kovin. V -preteklem šolskem letu se je oddelek izobraževanja angažiral pri animaciji učencev osnovnih šol za tovrstno izobraževanje, rezultat tega je bil boljši odziv kot prejšnja leta, toda še vedno ne takšen, da bi zadostili vsem pq-trebam, kaj šele, da bi izpeljali ostro selekcijo med temi kandidati. Prav na tem področju, pa bo oddelek izobraževanja v letošnjem šolskem letu podvojil svoje napore. Marko Gorjan Učenci pivih letnikov v srednjem usmerjenem izobraževanju bodo do polletja (do prvih rezultatov svojega dela) prejemali enako štipendijo 2.222 din, ne glede na uspeh v osnovni šoli. Prav tako bodo prejemali .študenti prvih letnikov enotno štipendijo 3.010 din ne glede na uspeh v srednji šoli. Učenci II. in III. letnikov poklicnih šol pa so nagraje- vani nekoliko drugače. U-čenci drugega letnika prejemajo 15 odstotni, učenci tretjega letnika pa 30 odstotni dodatek k štipendiji učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju. Me- Ob začetku šolskega leta 1981/82 smo imeli v naši DO EMO 163 rednih štipendistov, od tega 28 na fakultetah in visokih šolah, 19 na_ višjih ter 116 v srednjem usmerjenem izobraževanju. Ob tednu požarne varnosti Vsakoletno naraščanje števila požarov vpliva tudi na delo in razvoj gospodarstva, so povedali na novinarski konferenci ob tednu varstva pred požari (od 19. do 25. oktobra). Tako je bilo v Sloveniji do 'konca letošnjega septembra že 1.413 požarov — to je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,- nastala škoda v družbenem in zasebnem sektorju pa se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 111 odstotkov (deloma tudi zaradi inflacije). Vzroki za požare ostajajo v glavnem isti: neupoštevanje varnostnih in tehničnih navodil ter malomarno ravnanje, Največ je bilo požarov na področju stano-vanjsko-komunalne dejavnosti ter industrije in rudarstva, krajevno pa so največ požarov zabeležili v velikih industrijskih središčih. Gasilske enote so bile uspešne v 82 odstotkih primerov, vzroki za to, da jim požara ni uspelo pogasiti ali lokalizirati, pa so bili predvsem prepozna obveščenost o požaru. ali težko dostopen kraj požara. Vsi navedeni podatki potrjujejo, da v organizacijah združenega dela še nismo izkoristili vseh možnosti v protipožarnem delovanju. Tako dopuščamo kajenje in odmetavanje cigaretnih o-gorkov na prepovedanih mestih, nepravilno ravnanje z električnimi aparati (za kar so odgovorni tako vodilni in strokovni delavci kot vsak posameznik — skladno s svojimi pravicami in odgovornostmi) itd. Prek 50 tisoč aktivnih čla- nov gasilske zveze bo zato moralo več storiti tudi na področju preprečevanja požarov, saj ko zagori, še^ tako srčna in hitra pomoč le blaži posledice. Pri ustanavljanju prostovoljnih gasilskih enotah v organizacijah združenega dela še vedno niso dovolj odločni. Kadar pa do požara pride, bo sredstva za gašenje požara mogoče uporabljati bolj smotrno in dovolj strokovno, če bomo v organizacijah združenega dela in občinah napravili o-cene požarne ogroženosti, ki so del nujnih dokumentov v vsaki organizaciji združerie-ga dela. Ali bo nastali požar Učinkovito pogašen, je odvisno tudi od tega, kako hitro ga odkrijemo in kako ukrepamo pred prihodom gasilcev. Ce bodo vsi zaposleni usposobljeni za ustrezno ravnanje s priročnimi gasilnimi aparati, in hitro ukrepanje ob izbruhu požara, bo tudi škoda manjša. Izplačilo osebnih dohodkov na hranilno knjižico ali na čekovno knjižico Osebni dohodki se v DO EMO izplačujejo delno v gotovini v višini 2.500 din in razlika preko hranilnih knjižic,- okoli 100 delavcev pa po njihovi zahtevi prejema osebni dohodek v celoti na čekovno knjižico. V drugih organizacijah združenega dela so že prešli v celoti na brezgotovinsko izplačilo osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic ali preko čekovnih knjižic predvsem iz razloga, ker ni mogoče zavarovati gotovinsko izplačilo v skladu z navodili Uprave za notranje zadeve. Ne gre samo za zahtevo in kazensko odgovdrnost glede zavarovanja, temveč za dejansko nevarnost ropa pri prenosu gotovine in gotovinskem izplačevanju osebnih dohodkov. Zato predlagamo, da v celoti preidemo na brezgotovinsko izplačilo osebnih dohodkov, za kar obstajata dve možnosti, ki jih predlagamo: 1. Za delavce, ki se sami odločijo za izplačilo osebnega dohodka na čekovno knjižico, se v celoti prenese izplačilo o-sebnega dohodka na čekovno knjižico. Delavci, ki želijo prenesti izplačilo osebnih dohodkov na čekovno knjižico, morajo ta prenos urediti v LB — Splošni banki Celje v Vodnikovi ulici. 2. Za vse ostale delavce-se osebni dohodek v celoti izplača na hranil- no knjižico preko bona kot do sedaj za del osebnega dohodka. Delavci knjigovodstva osebnih dohodkov bodo v času izplačila 17. v mesecu in 18. v mesecu povečali izplačilna mesta hranilne blagajne, tako, da bodo lahko delavci brez večjih zastojev dvignili potrebno gotovino iz hranilnih knjižic. Vodja sektorja za ekonomiko in organizacijo Drago Mravlak / fl £*najßih£<> Poročilo o stanju službe varstva pri delu za prvo polletje 1981 Po izrednem zmanjšanju števila nesreč v letu 1980, se začetku leta 1981 izredno poslabšalo. Število nesreč se je javi z istim obdobjem v letu 1980. je stanje na tem področju v občutno povečalo v primer- Vzirok takšnemu stanju je iskati v neupoštevanju varnostnih navodil in kršenju varnostnih predpisov ter v nepoznavanju varstva pri delu s strani samih delavcev in njihovih vodij. Pri raziskavah nesreč so bile ugotovljene številne kršitve varnostnih navodil zaradi česar je služba varstva pri delu pri vodstvih TOZD zahtevala uvedbo disciplinskih postopkov v_ 27 primerih. (Pio podatkih pravne službe so bili dejansko uvedeni disciplinski postopki samo v 6 primerih!) Meid ostale vzroke nesreč je potrebno šteti že omenjeno nepoznavanje varstva pri delu. Vsi težji primeri nesreč so nastali zaradi tega, ker so z nevarnimi napravami ravnali delavci, kateri za takšna dela niso 'bili strokovno in varnostno usposobljeni (upravljači stiskalnice, itd.) V zvezi z nesrečami je potrebno omeniti še občuten porast števila nesreč izven dela. Na tovrstne nesreče služba varstva pri delu nima nobenega vpliva. Med nesreče izven dela je potrebno šteti tudi nesreče pri organizirani športni aktivnosti. Pripomniti je potrebno, da vse nesreče, katere se pripetijo izven 'dela terjajo običajno izredno veliko število izgubljenih delovnih dni. Podrobni podatki o stanju in problemih nesreč v primerjavi s prvim polletjem 1980 so razvidni iz priloženih tabel. Stanje varstva pri delu in delovne razmere se v delovni organizaciji ocenjuje še po drugih pokazateljih, ne samo po številu nesreč. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da so v delovni organizaciji prisotni številni probLemi, za reševanje katerih se nikakor ne morejo najti ustrezna finančna sredstva. Med takšne probleme je vsekakor potrebno šteti: — Problem prepiha oziroma izdelave vetrolova pri Vhodu v skladišče pločevine. — Transport žveplene kisline od proizvajalca do porabnika v lužilnici emajiimi-ce. — Problem odsesavanja kremenčevega prahu pri brizganju kopalnih kadi in pakiranje istih v TOZD Posoda. — Problem brizgalnih kabin v TOZD Odpreski. — Reševanje problemov v lakirnici in peskamici TOZD Emokontejner. —• Problem skrajno neurejenih transportnih poti in tal sploh v kovinsko predelovalnem obratu TOZD Posoda (poleg težkega fizičnega dela, nastopa tudi materialna škoda zaradi predčasnega uničenja zaščitnih čevljev). — Problem neustreznega odsesavanja v Alu lužilnici TOZD Posoda. Poleg naštetih so v DO prisotni še številni problemi, ki v večji ali manjši meri vplivajo na varnostne razmere in zdravje zaposlenih. Za večino navedenih problemov je DO že prejela odločbe republiške inšpekcije dela, po katerih bi bilo pomanjkljivosti potrebno odpraviti. Z izgradnjo nove tovarne energetske opreme in z montažo sodobnih delovnih sredstev pa bodo dokončno odpravljene številne pomanj- Na vsakem delovnem mestu v prvi vrsti skrbeti — Problem slabega ogrevanja v kovinsko predelovalnem obratu in zavij alni-ci ter montaži (TOZD Posoda). Problem izbije na dan še zlasti v zimskem času. — Problem . notranjega transporta zaradi stalne založenosti transportnih poti, vsled premajhnih medfaznih Skladišč. je potrebno biti previden in za varstvo pri delu kljlvosti, ki bremenijo sedanjo proizvodnjo kotlov. Z uvedbo novih strojev in naprav, bo služba varstva pri delu morala pripraviti nova in dopolniti stara navodila za varno delo. S to nalogo se je služba varstva pri delu ukvarjala že v preteklosti. (Uvedba nove ener- gije, oziroma zamenjava kurilnih sredstev •— nafta — zemeljski plin, itd.). Dopolnjena so bila navodila za varno delo za vsa dela v TOZD Posoda in izdelana številna nova. V zadnjem času ,so bile zaključene kompletne meritve ekoloških faktorjev v TOZD Posoda, Vzdrževanje in Orodjarna. Na podlagi novih rezultatov je bilo na posameznih delih potrebno o-. praviti nove ocene pogojev dela, na nekaterih pa bo to potrebno še izvesti. Varnostno - vzgojo vseh vrst delavcev je potrebno šteti kot stalno nalogo služ* be varstva pri delu. Z zakonom predpisani preizkusi znanja so v začetku leta potekali z veliko zamudo, ker se posamezniki zlasti vodstveni delavci preizkusom znanja niso odzvali. Z odločno akcijo vodstva posameznih TOZD in DO (še zlasti po dveh težkih nesrečah in po zahtevi inšpektorja dela), se je stanje bistveno popravilo. ~ Določene težave v zvezi s preizkusi znanja nastopajo še v TOZD Emokontejner, kjer pa se stanje v zadnjem času tudi popravlja. Z veliko zamudo se vrši izvajanje izobraževanja za interne kvalifikacije, zaradi nezainteresiranosti posameznih delavcev, ker so za tovrstna dela preslabo 'stimulirani (npr.: vlagači na stiskalnicah, rezači na strojnih Škarjah, itd.). Usposobljenost teh delavcev pa je za varno delo na nevarnih strojih nujno potrebna. Kot že omenjeno je bila neusposobljenost teh delavcev v preteklosti vzrok ne- katerih hudih nesreč. Odgovorne osebe se bodo seveda zaradi tega, ker so odredile neusposobljene osebe na nevarna dela in je zaradi tega prišlo do nesreč, morale zagovarjati pred rednim sodiščem. Ocena stanja varstva pri delu s strani republiške inšpekcije dela je v glavnem negativna. Vzroke za takšno oceno je iskati v prepočas-. nem odpravljanju uvodoma naštetih problemov. Zahteve po odpravi navedenih po-manfcljivosti so bile postavljene v posameznih odločbah inšpekcije dela. Odbori za varstvo pri delu so bili oblikovani v vseh večjih TOZD in v DSSS. Delo teh odborov pa ni zadovoljivo, ker se razen nekaterih izjem v glavnem u-bvarjajo z dodatnim odobravanjem osebnih varovalnih sredstev, kar pa ni njihova glavna naloga. V bodoče bo potrebno vlogo teh. odborov razširiti na reševanje številnih problemov varstva pri delu, kii v posameznih TOZD nastopajo. Ugotavlja se, da bi bilo potrebno oblikovati na nivoju DO neko obliko koordinacije med posameznimi odbori TOZD tako, da bi reševanje skupnih problemov potekalo enotno, kar bi zmanjšalo možnost nastajanja konfliktnih situacij med TOZD in DSSS. Podrobne podatke o stanju nesreč, izgubljenih dnevih in finančnih izgubah zaradi nesreč in obolenj v primerjavi s prvim polletjem 1980 pa prikazujejo priložene tabele. Vodja službe varstva pri delu Milan Šorn — Zastoj pri pridobivanju uporabnih dovoljenj za nekatere objekte: pocdnkoval- TABELA niča Emokontejner, preizku-ševalnica Emokontejner, čistilna naprava, itd. — Problem neurejenega transporta v TOZD Radiatorji in Odpreski (prevoz surovih radiatorjev iz proizvodne hale v staro lakirnico in.pre-voz.odpreskov v lakirnico v dekor oddelku). — Problem zastarelih tehnoloških postopkov v TOZD Posoda, še zlasti v izdelovalnim ročajev (Nove stiskalnice). — Problem rednega in sistematičnega vzdrževanja vseh pnevmatskih naprav (dvoročni vklopi, itd.). Mesec Smrtne 1980 1981 Težke 1980 1981 Lahke 1980 1981 Izven dela 1980 1981 Skupaj 1980 1981 Januar — — — 14 17 8 8 22 25 Februar — — •—■ — 11 26 3 10 14 36 Marec — — — — 19 32 3 6 22 38 April — — — 1 12 14 — 3 12 18 Maj — — — 2 18 .13 2 1 20 16 Junij — — — 1 10 16 7 5 17 22 Skupaj _ _ — 4 84 118 23 33 107 155 Tabela prikazuje stanje poškodb za vise oblate v primerjavi s I. polletjem 1980. V tabelo so zajete tudi poškodbe iz TOZD TOBI. TABELA — 3 PRIKAZ POŠKODB ZA PRVO POLLETJE 1981 Šifra Viri nezgod pri delu Štev. primerov v letu 1980 1981 Poškodbe z 'bolniškim staležem Poškodbe brez boln. staleža 01 Pogonski stroji 1 02 Delovni stroji 5 6 03 Dvigala, žerjavi 1 1 04 Kotli in posoide pod pritiskom 1 — 05 Naprave na meh. prenos energije — . oe Prometna sredstva 2 5 07 Človek — živali — ' 08 Električni tok - —- . 09 Ročno orodje ali orodje na elek. pogon 5 7 10 Snovi in mat. v trdem stanju 13 33 11 Kamen, zemlja, pesek -1 . 12 Železo in vse kovine 41 46 k 13 Les, lesni izdelki 3 5 14 Voda, kisline, lugi 5 'r% 5:.' 16 •Eksplozivni plini — 1 17 Svetlobna telesa, nevarno žarčenje ‘ ' ‘ 1 16 Delovna pota. 6 7 19 Delovna‘mesta na odrih, lestvah, strehah 1 4 21 Poškodbe izven dela 23 33 Sik upa j 107 ‘ 155 Tabela, prikazuje nesreče ipri delu po virih v primer.- javi z 'letom 1980 fprvo polletje). V tabeli šo zajele vse poškodbe v vseh TOZD in DSSS. TABELA — 4 Šifra Vzroki poškodbe Štev. primerov v letu 1980 1981 21 Poškodbe izven dela 23 33 101 Stroji in naprave s hibami 2 3 102 Motnje v norm. tehnološkem postopku — — 103 Ročno orodje in orodje na meh. pogon — —-■ 104 Električne naprave — — lOo Nepravilno urejeni delovni prostori 1 4 106 Nepravilna in nezadostna razsvetljava — — 107 Natrpana delovišča 4 1 108 Transportne poti 6 j 109 Pomanjkanje varnostnih naprav 1 2 110 Slaba osebna zaščita 3 5 111 Višja sila (elementarne sile) — ‘ — 112 Ni faktorja v del. okoiljit 1 4 113 Nesmotrn in nevaren način dela 60 85 114 Slaba organizacija dela 3 • 4 115 Pomanjkanje splošne kontrole — - — 116 Pomanjkanje potrebne poklicne šolske lizohrazbe — — 117 Pomanjkanje poklicnih izkušenj 2 — 118 Kršitev varnostnih predpisov 1 7 J19 Psihične lastnosti in pomanjkljivosti — — 120 Zdravstvene motnje delavca — — Skupaj 107 155 Tabela prikazuje nesreče ipri delu po vzrokih v pri- merjavi s prvim polletjem 1980. V tabeli so zajete poškodbe vseh TOZD in DSSS. TABELA — 5 Štev. ¡primerov Šifra Poškodbe po delih telesa V letu. 1980 1981 1 Brsti desne roke 12 34 2 Prsti leve roke 22 25 3 F^oka do zapestja 16 15 4 Roka do rame 8 5 5 Noga do gležnja 15 15 6 Noga do kolka 10 20 7 Oči 11 15 8 Glava 2 10 9 Trup 11 16 0 Smrt — ' — Skupaj 107 155 Tabela prikazuje nesreče pri delu po delih telesa v primerjavi s prvim polletjem 1980. V tabelo so zajete poškodbe ‘vseh TOZD in DSSS, za I. polletje 1981. Naziv TOZD CD O in OZD ^ -O 2 S rt 3 O K $ ¿4 ft-nT) Ig skupaj Fiate 3 — —. 3 25 1 26 29 Posoda 52 — 18 70 2.413 19 2.432 2.502 Kotli 6 — 1 7 194 — 194 201 Radiatorji 7 — 1 8 182 1 183 191 Odpreski 8 8 165 1 166 174 Orodjarna 4 1 1 6 182 1 183 189 Kontejner 15 1 2 18 266 20 286 304 DSSS 5 — 4 9 332 1 333 342 ERC ‘ • — — 7 r— 7 7 Vzdrževanje 8 2 2 12 384 2 386 398 TOBI 10 — 4 14 14- Skupaj . . 118 4 33 155 4.150 46 4.196 4.351 1. Izgubljeno število delovnih dni zaradi poškodb Ekonomske izgube zaradi poškodb in obolenj v DO EMO pc i posameznih TOZD za I. polletje 1981, v primerjavi s I. polletjem 1980. 1 TOZD Poškodbe do 30 dni Poškodbe nad 30 dni Skupaj 1980 1981 1980 1981 1980 1981 DSSS 28 149 33 79 61 288 Vzdrževanje 121 129 265 95 386 224 Frite 25 15 — — , 25 15 Posoda 505 722 539 443 1.044 1.165 Odpreski 73 81 17 20 90 101 Orodjarna 16 78 — 5 16 83 Radiatorji 145 113 49 18 194 131 Kotli 139 59 50 71 189 130 Emokontejner 178 224 44 152 222 376 ERC 23 — 8 — 31 — TOBI 155 154 2 171 157 325 S k up a j 1.408 1.724 1.007 1.054 2.415 2.778 V prvem polletju 1981 je bilo zaradi poškodb izgubljenih skupno 2.778 delovnih dni, oziroma 363 delovnih dni več, kot v istem času lani. 2. Izgubljeno število delovnih dni zaradi obolenj po TOZD za I. polletje 1981, v primerjavi s I. polletjem 1980 TOZD Bolezni do 30 dni Bolezni nad 30 dni Skupaj 1980 1981 1980 1981 1980 1981 DSSS 1.569 2.284,5 1.189 1.102 2.758 3.386,5 Vzdrževanje 951 ■ 1.341,5 328 728 1.279 2.069,5 Frite 379 396 280 89,5 659 485,5 Posoda 13.177 14.132 8.174 7.687 21.351 21.819 Odpreski 892 979,5 1.002 551,5 1.894 1.531 Orodjarna 565 .578 — 702,5 565 1.280,5 Radiatorji 1.151 1.040.5 418 452,5 1.569 1.493 Kotli 848 1.114,5 304 562.5 1.152 1.677 Kontejner 1.797 1.742 844 776,5 2.641' 2.518,5 ERC 56 144,5 135 — 191 144,5 TOBI 2.282 2.464 1.951 1.688 4.235 4.152 Skupaj : 23.669 26.217 14.625 14.340 38.294 40,557 V prvem polletju 1981 je bilo zaradi obolenj izgubljenih 40.557 delovnih dni, oziroma 2.263 dni več kot v istem času lani. 5. Tabela finančnih izdatkov za izplačano hranarino zaradi poškodb in obolenj v I. polletju 1981, v primerjavi s I. polletjem 1980 — skupaj din TOZD Poškodbe Obolenja Skupaj 1980 1981 1980 1981 1980 1984 Frite 5.597,65 5.366,00 147.629,25 167.771.15 153.226,90 173.137,15 Posoda 226.411.40 329.013,70 ■ 4,026.613,60 5,284.328.80 4,253.025,00 5,613.342,50 Odpreski 18.794,20 31.202,35 384.192,05 412.934,80 402.986,25 444.137,15 Orodjarna 5,019,90 28.642,05 253.954,70 434.679,50 258.974,60 463.321,55 Radiatorji 47.289,55 45.172,20 347.555.60 431.333.90 394.845,15 476.506,10 Kotli 36.985,00 45.529,50 278.329,33 493.151.10 315.314,53 538.680,60 ERC 10.145,70 — 56.222,15 49.740,10 66.367,85 49.740,10 Kontejner 51.149.90 115.444,25 566.669,30 690.734,15 617.819,20 806.178,40 Vzdrževanje 101.243,65 68.396,15 327.727,55 659.496,50 428.971.20 727.892.65 DSSS 16.152,30 83.355,35 676.788,70 896.863.10 692.941,00 980.218,45 TOBI 31.541,45 95.956,30 831.274,65 938.818.60 862.816,10 1,034.774.90 Skupaj: 550.330,70 848.077,85 7,896.957,08 10,459.851,70 8,447.287,98 11,307.929,55 ZARES SKRAJNI ČAS Za marsikaterega priložnostnega. smučarja (sprehajalca na smučeh, tekača ali alpskega smučarja) bo naslov nesmiseln. Dejal bo: časa je več ko dovolj, sicer pa zakaj bi se morali pripravljati?! Strokovnjaki s športnega področja, posebej še' s športnomedicinske-ga, pa ne mislijo tako. Menijo, da je novembra zares zadnji čas za kondicijske priprave na bližajočo se smučarsko sezono. Ob tem opozarjajo na dve stvari: — na napore smučanja (ob žičnicah ali v tekaških smučinah) se je treba pf¡praviti; — telesna priprava je prvi pogoj za varno smučanje. Hoja in tek na smučeh je mnogostranska telovadba, saj se trudimo, odrivamo tudi z rokami, posebej še, ko smučina vodi navkreber. Fiziološki učinek na mišice, srce, ožilje in dihala je izdaten; če netrenirani »forsira«, zna biti tudi škodljiv. Škodljivo se je udeleževati smučarskih pohodov in maratonov nepripravljen. Zato prijatelji smučarskega teka zares zadnji čas je, da v dveh mesecih nekako spravite postopoma in oprezno svoje srce in sapo v red. Nič bistveno drugače ni s smučanjem ob žičnicah. Grbinast svet, nenehno počepanje, odrivanje, prestrezanje, nastavljanje robnikov delo z rokami, igra bokov, lovljenje ravnotežja vse to zahteva krepko in vsestransko razgibano telo. Boste laho ob prvem snegu brez škode »zavozili« celodnevno karto? Boste lahko napravili med denimo, šti-riurnim smučanjem kakih 500 počepov ali več?! Mladi že, mladi, saj i-majo vsi šolsko in univerzitetno telesno vzgojo. Kaj pa tisti v zrelih letih, ko jim telesne sposobnosti skoraj neopazno pa vendarle vztrajno slabe?! Zato — premagajmo svoj leni »jaz« in izberimo med številnimi aktivnostmi: dolgi po- hodi, lahkoten tek v naravi, ture, športne igre. telovadba doma! Plašči za dvokolesa, izbira, montaža in še ka] Visoka cena in pomanjkanje naftnih derivatov sta ljudi zopet privedla, do spoznanja, da je na krajši relaciji možno kot prevozno sredstvo uporabiti tudi kolo. Vzporedno s kolesom pa sta postala interesantna tudi pnevmatika in zračnice za kolesa. Sava že nekaj desetletij proizvaja plašče za dvokolesa in ima svoj železni program, v katerem pa so manjkale dimenzije plaščev namenjenih športni •rekreaciji. V letih 1960—80 so ¡prevladovala »pony« kolesa, ki pa so hila namenjena le kratkim vožnjam po mestu, predvsem pa otrokom. Z razvojem rekreativnega’ kolesarjenja v zadnjih treh letih pa je ne le pri nas, temveč v celi Evropi nastopilo veliko povpraševanje .po plaščih večjih dimenzij, ožjih tekalnih površin ter novih desenov. Tudi pri plašču za dvokolo je postalo pomembno kakšen kotalni upor ima, kakšna je njegova teža, do kakšnega maximalnega tlaka jih je možno napolniti, kako se obnese na cestišču. Ker se vse več ljudi sprašuje kakšen plašč naj kupi za svoje kolo, smo se namenili podati vsaj nekaj okvirnih podatkov o platiščih, kako si plašč izberete in kako ga montirate. Prva stvar, ki jo morate vedet-i je oznaka plašča. Od leta 1980 je vsa Evropa prestopila na enoten način /označevanja plaščev za dvokolesa in sicer iz »Ccil;« v milimetre ter iz skrajno nerazumljivega označevanja z upoštevanjem zunanjega premera plašča na označevanje premera ob jedru, tako kot to uporablja že vsa leta avtopnevmatika. Na plaščih boste videli novo oznako v oklepaju pa še vedno staro, ker verno, da smo ljudje slabo dovzetni za novosti in bo verjetno tako, kot pri novih in starih dinarjih tudi pri teh oznakah plaščev preteklo mnogo (let, da se bomo pogovarjali v novih oznakah. Za primer bomo navedli označevanje plaščev za športna kolesa z navedbo katere tipe Sava že izdeluje. oznaka stara oznaka 25- -622 28 X 1 X 1 5/8 • X 28- -622 28 X 1 1/8 X 1 5/8 X 32- -622 28 X 1 1/4 X 1 5/8 X 37- -622 28 X 1 3/8 X 1 5/8 X 28—630 27 X 1 1/4 fifty X 32- -630 27 X 1 1/4 X 32- -584 26 x; 1 1/4 X 1 1/2 X 32- -590 26 X 1 1/4 X 1 3/8 X 37- -584 26 X 1 3/8 X 1 1/2 X 37- -590 26 X 1 3/8 X Pomembno pri nabavi oz. montaži plašča je tudi platišče. Vemo namreč, da je zaradi velikega števila proizvajalcev platišč ter neupoštevanja standardov v preteklosti skoraj vsak izdeloval svoj tip platišča, za katerega bi marali kasneje razviti ustrezen plašč. K sreči imamo to sedaj urejeno s standardi tako E. T. R. T. O. DIN in JUS. Iz skice je razvidno, katere mere na., platišču so predpisane, za nas najpomembnejše pa so A... širina ob nogi platišča oziroma širina med rogovi ter D ... premer ob nogi plašča oziroma premer platišča. Samo na odgovarjajoče platišbe je montaža plašča enostavna in zanjo ni potrebno uporabljati prav nikakršnega orodja kot so izvijači,' ker z njimi plašč ob nogi le poškodujemo. Plašč montiramo tako, da ga z ene strani položimo čez rob platišča tako da zdrsne v spodnji del, namestimo zračnico, ki jo predhodno delno napolnimo z zrakom, nato pa potiskamo preko roba platišča še drugo jedro plašča. Nato zračnico dopolnimo z zrakom in pregledamo, če je plašč centrično nameščen. '> *d , O Q g s g.o s G ^ > >u •=} >(/) G ti >U N >C/3 ti ti US u > Oznaka plašča A±1 °±0,5- H.1 min Ll min Rl min R4 min P mffl 25—622 18 6.5 O Ñ 10 1,5 1,5 1,8 28—622 18 6,5 2,5 10 1,5 1.5 1.8 32—622 18 6.5 2,5 ¡0 1,5 1,5 1.8 28—630 18 6,5 2,5 10 , 1,5 1,5 1.8 32—630 18 6,5 2,5 10 1,5 1,? 1,8 32—590 18 6,5 2.5 10 1,5 1,5 1.8 37—622 20 6,5 3,0 n 1,8 2,0 . 2,2 37—590 20 6,5 3,0 n 1,8 2,0 2,2 Zlasti za športna kolesa, kjer so hitrosti precej preko 50km/h je centriranje plašča zelo pomembno. Saj je slaba namestitev plašča lahko vzrok za neudobno vožnjo. Po vsakem padcu s kolesom pa bi morali pregledati ali sta kolesi še v ravnotežnem .stanju. Ker smo se zavedali pomembnosti geometrijske pravilnosti plašča, smo vzporedno z razvojem same pnevmatike iskali tudi možnQsti preizkušanj a-na preizkusnih strojih, ter razvoja novih metod za ugotavljanje geometrijske in masne pravilnosti izdelka. Izbira desena pa je pomembna zlasti za vrhunske kolesarje. Na. klasičnih plaščih imamo grobe desene primerne za. vsako cestišče, pri športnem plašču pa smo upoštevali zahteve po boljšem vodenju plašča oprijemljivosti na cestišče zlasti na ovinkih. Vzdolžni kanali v srednjem delu zagotavljajo dobro vodenje. Pri polnjenju plaščev nad 5 barov pa predstavlja ta del pravzaprav tekalno površino. Vendar prihajajo tlaki nad 5 barov v poštev le za dirkalne steze, ki so gladke. V normalnih razmerah vožnje pa plašče polnimo ca 2,5 bar, do maximalno 5 barov. Na konou bi bilo potrebno reči vsaj nekaj besed o zračnicah. Plašč določene dimenzije morate komple-tirati vedno z ustrezno dimenzijo zračnice. Preveliko zračnico nikar ne vgrajujte, ker ¡prihaja do zgubanosti in poškodb. Za športne plašče zračnic v Savi še nimamo, ker zahtevajo drugačne ventile z nižjo in ožjo nogo tako, da leipo nasede v platišče. Vendar bo tudi ta preb lem v kratkem rešen. To velja seveda le za plašče Urin 25 in 28 mm, za vse ostale dimenzije pa s,o zračnice v redni proizvodnji. Trim dan TOZD Emokontejner V soboto, 26. septembra smo organizirali delavci TOZD Emokontejner oziroma naša komisija za šport in rekreacijo TRIM dan na Gričku. Od 40 prijavljenih se nas je ob 9. uri zbralo 32. Razdelili šmo se po skupinah, določili vrstni red tekmovalnih disciplin, zaradi lažjega razpoznavanja oziroma tekmovanja pa si je vsaka ekipa nadela še posebno ime. Tudi ženske so imele svojo ekipo — Čebelice. Ostale ekipe so imele naslednja imena: Siromaki, Jugoslavija, Galebi in Jugo Trans. Težko je bilo na nogometnem igrišču, toda ... Prva disciplina je bila na sporedu mali nogomet. Kljub temu, da so se vsi tekmovalci zelo razživeli, pa se je kmalu pokazalo, da je ekipa Galebov daleč najboljša oziroma brez »prave konkurence«. Tudi v drugi disciplini, odbojki, so bili Galebi nepremagljivi. Sledili so 'skoki v vrečah. Najboljši je bil Obreza, dragi Sopar, tretji pa Čanžek. ženju pa je veliko prispevalo tudi zelo lepo vreme. Škoda je le, da se TRIM DNEVA oziroma srečanja delavcev TOZD ni udeležilo večje število zaposlenih v TOZD, predvsem ni bilo tu-zaslediti nobenega od vodilnih delavcev, pa tudi prisotnost predstavnikov ostalih družbenopolitičnih organizacij je bila slaba. Kljub vsem tem pa je bilo lepo, organizatorji so TRIM DAN v redu pripravili in z gotovostjo lahko rečemo, da si v bodoče še želimo, da bi organizirali takšna ali podobna srečanja. Tekmovalni del srečanja smo zaključili z metom žoge na koš. Pri moških se je najbolje uvrstil Milan Sopar, drugi je bil Drago Valenčič, tretji pa Andrej Šnajder. Najbolje uvrščena ženska je bila Nataša Rojc, druga je bila Milena Žnider, na tretje mesto pa se je uvrstila Marija čanžek. Po igrah, ki so resnično izzvenele v pravem športnem duhu, se je prijateljsko srečanje ob prigrizku nadaljevalo. K dobremu razpolo- ... mnogo lažje v odmoru in polčasu Redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe Akcijski načrt za tekmovanje kovinarjev v letu 1982 «*— un» Pred obletnic» rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim šoitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, ,se lahko odločite za broširano izdajo, ¡ki stane le 350 dinarjev. Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih. Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini: 1- Prešernov koledar za leto 1982 — knjiga velikega formata z okrog 200 strani prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo .prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o ¡mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični .družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa prinierja staro in novokmečko lin sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc — Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič — Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev — Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Grabelj-ška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih. 2. Ta glavna Urša — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine. 3. Ljudje pod Osojnikom — delo, v katerem nam pi- satelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih .prebivalcev. 4. Po jamborni cesti... v mesto na peklu — na bogatih pričakovanjih osnovan kulturno-zgodovin-ski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilon-ke Hajnal. Knjiga pripoveduje o .stari rimski cesti pod Nanosom, ,po kateri 50 od nekdaj prevažali les proti Trstu. 5. Hitro pripravljanje jedi — priročnik, ki -daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje o-kusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum. Če se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirko pri njem naročite. Lahko pa izpolnite tudi priloženo naročilnico in jo pošljete naravnost Prešernovi družbi, Ljubljana, Borsetova 27. Občinski odbor sindikata kovinarjev Celje je na zadnji seji analiziral potek in . rezultate tovarstnih tekmovanj v letu 1981 in jih je ocenil dokaj ugodno z ugotovitvijo, da še vedno ni dovolj množičnosti v posameznih DO, zato je oblikovan oziroma dogovorjen »akcijski načrt« za izvedbo oziroma priprave na tekmovanje v letu 1982. 1. Imenovanje organizacijskega odbora in razširitev le tega — za' priprave na tek-movanje na vseh nivojih od DO do republiškega tekmovanja. Rok: oktober 1981. Nosilec naloge: Odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave .kovin — Celje. 2. Obiski članov organizacijskega odbora v DO, kjer do sedaj .ni bilo zadovoljive aktivnosti. Rok: november 1981. Nosilec akcije: Organizacijski odbor. 3. Imenovanje strokovnih komisij za izvedbo tekmovanja. Rok: november 1981. Nosilec akcije: sekretar občinskega odbora sindikata kovinarjev. 4. Izdelava skic oziroma načrtov za tekmovanje za vse DO enako — izdelava vprašanj za teoretični del tekmovanja — enotno za vse delovne organizacije. Rok: december 1981. Nosilec: strokovna komisija. 5. Razpis za delovna tekmovanja kovinarjev v DO. Rok: januar 1982. Nosilec: sekretar občin- skega odbora. 6. Skupen sestanek — seminar — z vsemi predsedniki organizacijskih odborov iz DO.. Rok: januar 1982. Nosilec: sekretar občin- skega odbora. 7. Interna tekmovanja v DO. Rok: april—maj 1982. Nosilec: organizacijski odbori v DO. 8. Izbirna tekmovanja za sestav občinske ekipe za sodelovanje na 6. proizvodno delovnem tekmovanju kovinarjev Slovenije, ki bo predvidoma v Novem mestu. Rok: januar 1982. Nosilec: organizacijski odbor. 9. Priprava instruktaže e-kipe za republiško tekmovanje. Rok: Neposredno pred tekmovanjem. Nosilec: organizacijski odbor. Rokovnik aktivnosti naj bi služil zato, da bodo v vseh sredinah oziroma DO ¡stekle priprave pravočasno predvsem pa organizirano, cilj vseh naprav v zvezi z organizacijo pa mora ¡biti, da zagotovimo slehernemu delavcu — kovinarju — udeležbo in možnost, da vsak posameznik pokaže svoje sposobnosti in znanje. Slavko Adamič Ob torkih na rekreacijo V hali Golovec imajo odslej vsi člani našega kolektiva možnost usmerjene rekreativne vadbe in sicer vsak torek od 20. do 21. ure. Vabi'eni Pbčinalca zveza prijateljev mladine Celje ZAHVALA ZA SODELOVANJE Od 2.do 9.oktobra .1981 so bili gostje celjske obdine otroci naših zdomcev iz Švice,ki obiskujejo slovenski dopolnilni pouk v različnih krajih te države* Otroci so se v Celju dobro počutili in se zadovoljni, polni vtisov o svoji domovini in novih prijateljstev vrnili v Švico. HenimOjda smo vse to dosegli s pomočjo vašega sodelovanja. Prisrčno se vam zahvaljujemo .tipamo, da bomo še naprej uspešno sodelovali. Sekretarka! Dragic* Poznič Predsednica: Ivica Fišer Kadrovske vesti od 1. do 30. 10. 1981 Sprejeti na delo: Pogladič Franc, Podgoršek Franc, Kerš Silvo, Cokle Branko, Mlinarič Marjan, Mikolič Adolf, . Perkič Franc, Blasutto Aleksander, Hrvatič Marjan, Majcen Berta, Križman Marjana. Verbič Silvi — vsi TOZD Posoda. Marovšek Branka, Dolžan Aleš, Pe-šak Bogdan — vsi TOZD Kotli. Šljivar Hikmet, Kukovič Jože, Pušnik Boris — servis. Križan Mirko, Korošak Zvonko, Novak Roman, Petek Janko, Vodovnik Marjan, Tratnik Ivan, Jashari Uka — TOZD Vzdrževanje; Osmančevič Senad, Rižman Marjan, Aga Antun, Zurič Radivoje — vsi Kontejner. Iz DO so odšli: Savič Dragtma, Podjavoršek Zlatka, Obornik Gordana, Babič Jasna, Bošič Bogomir, Tacer Franc, Vidergar Ljubo, Kosič Vitomir, Žvegler Zvonko, Tr-žan Janez — TOZD Posoda. Podimenik Marjana, Bukomira Vera, Lampret Franc — DSSS. Josipovič Ljubisav, Plašintovič Risto, Miljevič Vlado, Alegro Leopold. Lončar Viktor — TOZD Kontejner. Sla-dovič Jožefa, Brumec Franc — TOZD Odpreski. Verk Venčeslav. Remus Marjan — TOZD Radiatorji. Verhovšek Zlatko — TOZD Vzdrževanje; Zdovc Tomislav — TOZD Frite; Rener Darko, Biderman Drago — TOZD Kotli. Upokojili so se: Bincl Marija, Mlinar Elizabeta, Čuden Franc — vsi TOZD Posoda. Umrl je: Šmon Jože — TOZD Posoda. Poročili so se: Koštomaj Margareta — Breznik, Zupanc Jožica. — Lugarič— TOZD Posoda. Premeščeni v mesecu oktobru 1981: Klezin Martin iz TOZD posoda v TOZD Frite, Dri-jača Milorad iz TOZD Posoda v TOZD Frite, Ibishi Nazmi iz DSSS v TOZD Frite. Žlahtni meščan v celjskem gledališču Slovensko ljudsko gledališče Celje je za svojo drugo premiero v letošnji sezoni izbralo komedijo velikega francoskega komediografa Jeana Baptista Motièra »Žlahtni meščan«, gotovo nelahko delo za uprizoritelje, ki pa bo razveseljevalo obiskovalce gledališča v teh dolgih predzimskih večerih. Delo je prevedel Josip Vidmar, zrežiral pa Franci Križaj.' Vsebina na kratko: bogati gospod Jourdain si v malce, poznih letih omisli učite-lje plesa, glasbe, filozofije, najame tudi učitelja bôrjenja, da ¡bi bil čimbolj podoben pravemu plemenitašu. Tako bo lahko drugoval s pravimi grofi in hodil na sprejem k pravi pravcati imenitni markizi. Kako iSi- le potemtakem drzne preprosti meščan Kle-ont snubiti njegovo hčer, ki jo vendarle hoče spraviti v gosposke kroge! V kakšne bridke težave zabrede Jourdain zavoljo svoje častiželj-nosti,. kako neusmiljeno brije iz njega norce Molière in ga izpostavlja posmehu, nam komedija pripoveduje ne samo na. šaljiv način, v njej prepoznamo tudi svoje šibke razvade in v tem se nam avtor kaže kot pronicljiv o-pazovalec človeške narave, ki se skozi stoletja pač ni kaj prida spremenila. Prevajalec Josip Vidmar pravi o Žlahtnem meščanu takole: Molière je bil po rodu meščan. Kot komediograf, ki je s smehom govoril o človeških slabostih, pa je mogel v času absolutizma (Ludvik XIV., sedemnajsto stoletje tli samo kritik splošnih slabosti, ki so se izživljale v življenju meščanstva in nižjega plemstva, pred katerim ga je varovala kraljeva avtoriteta. (Znano je, da je bil Molière s svojo gledališko skupino po desetletnem napornem igranju v provinci predstavljen kralju Ludviku, »sončnemu kralju«, kateremu se je na mah priljubil, tako da ga je vzel v svojo osebno zaščito, kar je bilo vsekakor potrebno v času, ko komedijantom ni bilo z rožcami postlano, mnogokje so jih preganjali kot zlodejeve odposlance.) ' Višjih slojev Molière ni uvajal v svoje igre, ni jih izpostavljal porogu, bilo bi pač preveč tvegano. V izjemnih primerih jih je uvedel le kot predstavnike višje modrosti in razsodnosti, v počastitev kralja kot naj višjega sodnika in razsodnika. ZAHVALE IN SPOROČILA SODELAVCEV Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem kolektiva, še posebej pa iz TOZD Posoda — skladišče gotovih izdelkov za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin na leta, ki sem jih preživela med njimi. Še naprej pa želim vsem mnogo delovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva. Kristina Vanovšek. « Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz oddelka družbeni standard, ter ' ostalim sodelavcem v kadrovskem sektorju za dragoceno spominsko, darilo, *ki mi 'bo lep spomin na 33 let službovanja med vami. Želim vam dobrega zdravja in delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Iyan Cal(Jr .V celjski uprizoritvi nastopa domala ves celjski ansambel z gostjo Zvezdano Mlakarjevo. Jourdaina igra Miro Podjed, njegovo ženo Mija Mencejeva, markizo Marjama Krošlova, služskinj.o Milada Kalezičeva, hčerko Anica Kumrova in drugi. Po uspeli uprizoritvi »Polke« Milana Kleča je to že druga komedija, ki ji bosta v višku sezone sledili še drami »Gospa z morja« Henrika Ibsena in »Sestri« ameriške avtorice Kesselmano-ve, za komec pa spet komedija »Jakob in njegov gospodar« češkega avtorja Milana Kundere. Uprava SLG Celje ZAHVALA Sodelavcem skladišča gotovih izdelkov. Ob mnogo prerani izguhi dragega brata, se vsem. sodelavcem zahvaljujem za izrečeno sožalje, darovanje venca in denarno pomoč. Žalujoča sestra Marija Vrečer z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, se iskreno zahvaljujem za tolažilne besede in denarno pomoč sodelavcem iz emajlirnice. Žalujoča hčerka Jožica Mesarič z družino REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 10 VODORAVNO: L MA- KARSKA, 9. T, 10. NO-VIGRAD, 12. I-van T-av-čar, 14. SAP, 15. KRI, IR. TEL (Aviv), 18. ST, 20. ER, 21. OTAVA, 24. IG, 26. A, 27. GIBRALTAR, 30. RVA, 31. RO A, 32. OO, 34. A-Jiton A-škerc, 35. S, 36. GNAJS, 38. D, 39. MOKA, 41. KAT, 42. SOLARNIK. NAVPIČNO: 1. M, 2. AN, 3. KOS, 4. AVA, 5. RIPS, 6. S-irnon G-regor-čič, 7. KRK, 8. AARE, 9. TITOGRAD, 11. DIRA, 13. TETIVA, 17. LABA, 19. TITAN, 22. VR, 23. AAR, 25. GA, 28. LOGAR, 29. ROJAK, 33. OST, 35. SOL, 37. AKI, 39. MO, 40. KA, 43. N. Slavi Časopis izhaja dvakrat mesečno kol glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema Jože Kuzma. Naslov' uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Naš humor §®35®SS5wS!3w3®5!SS:!S:5:;55S:3<555!5í5!S!5:3:¡3íS:555s5<5^5^. Po-dolgi in burni seji mo- žaki še malo posedijo pri kozarčku m se pogovarjajo o tem in onem. Kot vedno nanese pogovor tudi na ženske in nekdo vpraša, kaj je na ženski najlepše. Prvi meni, da so to noge, drugi prisega na lase, tretji na oči. »Zdaj pa konec te debate!« se oglaisi predsednik, »sicer bo komu še na misel prišlo, da bi povedal resnico.« »In vi želite, da prevzamem za vas zagovorniške posle. Pa mi boste honorar -sploh lahko plačali?« »Brez skrbi, to se razume.« »In česa ste obtoženi?« . »Precej velikih poneverb.« »Tvojega moža sem zadnjič videla, ko je šel z neko drugo.« »O saj mi je že povedal, da je bila taka megla, da je ves čas mislil, da hodi z mano.« »Med dopustom sem v hotelu zapravil dva stara milijona, a si moreš predstavljati?« »A so te po rokah nosili, ko si toliko zapravil?« . »Ne, to ne, samo, ko so mi pokazali .račun, so me nesli Križanka ši. 11 , VODORAVNO: 1. na-*uk o nadčutnem, 11. glina, 12. turški vladar, 13. gradbeni material, 15. neumen, bebast, 16. kratica priimka in imena predlani umrlega slovenskega politika in revolucionarja, 17. želatina iz alg, 19. drevesni zajedavec, 21. ataka, naskok, 23. špaga, metvoz, konopec, 24. reka v Aziji, 25. slovenski skladatelj (Pavel), 27. kratica za Trinitrotoluol, 28. glavna ulica v Zagrebu, 29. veliko združenje, zveza, 30. naša denarna enota, 31. glas, zvok, 32. Belgija, 33. Šarlah Anton, 34. Italija, 35. središče vrtenja, 36. domače moško ime, 38. zveza narodov, 39. kratke sani za vožnjo hlodov, majhen konec kopnega v morju, 40. šiba, palica, grm. NAVPIČNO: 1. indu- strijsko mesto v severni Italiji, 2. modnost, lepo oblačenje, 3. Tajska, 4. visoka igralna karta, vrhunski športnik — prvak, 5. suh topel veter, tudi naprava za sušenje las, 6. kraj pod Fruško Goro, 7. sanatorij, kraj za zdravljenje — rekonvale-scenco, 8. otok v srednjem Jadranu, 9. ptič, ki vali jajca v tuja gnezda, 10. angleška ploščinska mera, 14. sestavina nekaterih zdravilnih zelišč, 18. dolg prečen drog, 20. prvi pridelek, prva prireja, 22. Nemčija, 25. mestece v Sremu, 26. obmejna pristojbina, 29. žlebič v deskah, 32. Bihač, 36. Tone Čufar, 37. Nizozemska, 38, ¡zveza komunistov, 41. žveplo. iz hotela, ker sem padel v nezavest.« »Ko se je moja žena včeraj kopala, je v kadi zaspala, pozabila pa je zapreti vodo.« »To ste imeli pa krasno poplavo, kaj?« »Sploh ne, moja žena spi vedno z oidprtimi ¡usti.« »Ni mi jasno, zakaj so me postavili pred disciplinsko komisijo in me obdolžili brezdelja, saj nisem nič storil ...« »Vsak moški ve, da je treba ženo vzgojiti. Jaz pa svoje žal nisem mogel le z besedami, ker je precej naglušna.« Mož stopi v taksi. »Takoj na letališče, ušlo mi bo letaloi« Taksist pritisne na plin. Prevozi rdečo luč na križišču, na naslednjem križišču stori isto, zavore cvilijo, ustavi se pred naslednjim križiščem, na semafo-ru gori zelena. »Kaj pa je zdaj, zakaj ste se ustavili?« vpraša potnik presenečen. »Moram, lepo prosim, včasih prepustiti tudi kolege z leve in desne strani!«' »Tu v gostilni pa že ne boste spali«, ¡naganja natakar spečega Franca od mize. »Zakaj pa ne, žena mi je rekla, ¡naj se kar sem preselim.« »Prosim popravite mi hupo«, pravi voznik mehaniku. »Toda vam tudi zavore ne delajo!« ugotovi mehanik. »Saj zato pa ravno hočem, da mi popravite hupo!« odvrne voznik. Kakšna je razlika med bančnimi roparji in nogometaši? Bančni ropar reče: »Denar ali streljam!« Nogometaš reče: »Denar ali pa ne streljam!« Dve ničli srečata osmici v puščavi. »Poglej ju, neumnici,« reče prva ničla drugi, »v takšni vročini pa sta zadrgnjeni s pasom!« »Kaj bo vaš sin, ko bo končal študij?« vpraša prijatelj Jovo. »Onemogli starec.« »Pred mesecem dni sem jedel pri vas mnogo boljši svinjski zrezek kot danes,« reče gost. »Nemogoče, zrezek je bil od iste svinje! Modre in manj modre — Karieristi radi pozabljajo, kdo jim je držal lestev — V razkošmii postelji ise odlično znajdejo tudi siromaki — Učimo se na napakah, vendar ima ta šola iz leta v leto več ponavljalcev — Pajek in ženska sta ¡si podobna, oba predeta nevarne mreže — Jutrišnji dan 'bo lepši, pravijo ¡legende o gospodarskih čudežih — Samo pogrebni zavod ne more imeti petletnega plana — Tisti, ki išče -resnico je podoben gobarju, ki je vedno sam — Ljudje z zdravo zavestjo redkokdaj padejo v nezavest — Družbeno priznane laži ¡se rade stekajo v kanalizacijo človeške neumnosti —- Največje božanstvo požrešnih je polno korito — Najbolj demokratično je -sonce, enako greje pametne in neumne — Prazna človeška nadstropja se hitro opazijo Slavi