Prikazi in priporočila
Onstran meja - vedno večja multidisciplinarnost varstvoslovnih ved
ACJS konferenca, San Diego, CA, 23. - 27. 2. 2010
Tradicionalna, že 47. konferenca ameriške Akademije za kazensko-pravne vede (v nadaljevanju ACJS), tokrat naslovljena Beyond the Boundaries: The Inclusivity of Criminal Justice Sciences, je potekala v hotelskem kompleksu Town and Country Resort and Convention Center, ki se nahaja nekaj kilometrov izven centra toplega San Diega. Prejela je tudi iskreno dobrodošlico guvernerja zvezne države Kalifornije, A. Schwarzeneggerja, ki je pozdravil njen namen povezovanja strokovnjakov s celega sveta in iskanja rešitev za zagotavljanje večje varnosti. Konferenca je v štirih dneh zajela skoraj 500 dogodkov, med njimi več kot 400 sekcij in okroglih miz s področij policijske dejavnosti, varnosti in preprečevanja kriminalitete, prava in sodniške prakse, penologije, mladoletniške delinkvence, kazenskega prava, rasnih in etničnih problemov, kritične in primerjalne kriminologije, kriminalnega vedenja, viktimologije, kriminoloških teorij, kvalitativne in kvantitativne metodologije ter problemov raziskovanja na področju družboslovnih ved ter izobraževanja, študentskih sekcij ter drugih načrtovanih srečanj in delovnih sestankov udeležencev.
Ob izredno bogatem programu, kjer je istočasno potekalo tudi do 25 sekcij, je bilo zelo težko izbrati zgolj eno področje in se udeležiti predstavitev zelo dobro pripravljenih avtorjev. Tudi področje ekološke kriminalitete in ekološke kriminologije je bilo zajeto v programu konference. Prispevki avtorjev, ki so se ukvarjali z oblikami kršitev in načini varstva okolja, so bili razdeljeni v tri sekcije. V primerjavi z lansko konferenco zanimanje za okoljevarstveno problematiko narašča. V ospredju so bile problematika sodelovanja med pristojnimi službami na področju preiskovanja ekološke kriminalitete in še vedno prisotnih razlik med opredeljevanjem in razumevanjem pojma ekološka kriminaliteta ter naraščajoč pojav tesne povezanosti ekološke kriminalitete z organizirano kriminaliteto, kriminaliteto belega ovratnika in primeri korupcije. Avtorji prispevkov in v razpravo vključeni udeleženci so se strinjali, da je pri preučevanju pojavov ekološke kriminalitete potrebno upoštevati posebnosti znotraj vsake posamezne države ter se izogibati napačnemu posploševanju. Možno je povzeti splošni vtis, da ne narašča samo zanimanje za področje ekološke problematike, ampak da narašča tudi število vedno bolj celovitih in zanesljivih kriminoloških (družboslovnih) raziskav pojavov ekološke kriminalitete, katerih rezultati so zelo zanimivi in obetavni.
"Ne, midva živiva v južnem delu Ohia. To je še 3 ure vožnje proti Cincinnatiju." je bil odgovor ene od udeleženk mednarodne konference svojemu kolegu. Ne samo
_konferenca, tudi vse ostalo je bilo tako ameriško - veliko. 'Velika' so bila tudi imena
326
VS_Notranjost_2010_03.indd 326	{©}	23.9.2010 23:14:18

Prikazi in priporočila
med udeleženci, na primer svetovni kriminologi (Freda Adler, Paul Stretesky, strokovnjak za preprečevanje kriminalitete Ronald V. Clarke), izvrstni poznavalec policijskih ved Dilip K. Das ter mnogi drugi. Pogovor razkrije, da so to res veliki strokovnjaki, vendar povsem preprosti in prijazni ljudje. In v trenutku, ko pogovor nanese na strokovne teme, tudi 'ameriške' razdalje izginejo. Sledi spoznanje, da so problemi, s katerimi se ubadamo, in teme, ki jih proučujemo, zelo blizu. Poleg spoznanja in enega izmed sklepov iz zaključnega govora predsednice ACJS, Janice Joseph, da se področje družboslovnega raziskovanja vedno bolj širi izven nekoč postavljenih okvirjev in se pri svojem raziskovanju združuje s številnimi drugimi vedami, kot je ekonomija, ekologija, geografija idr. Malce zaskrbljujoče pa je velikokrat slišano spoznanje, da je prevelika specializacija in razvoj informacijskih tehnologij povzročil problem nove (mlade) generacije strokovnjakov. Poleg splošnega pomanjkanja gre tudi za preveč veliko specializiranost posameznih preiskovalcev, ki niso več sposobni širšega spektra razmišljanja, in tako se tudi ljudem na britanskem Scotland Yardu dogaja, da najboljši preiskovalci iz celotnega nabora dokazov niso sposobni razbrati in ugotoviti, kdo je serijski posiljevalec, katerega iščejo več let, ker so analizo dokazov prepustili specializiranim timom, sami pa tega znanja nikoli niso osvojili. Ali modernizacija in globalizacija družbe res vodi v pretirano specializiranost ter posledično ustvarja problem pomanjkanja ustreznih strokovnjakov, ali smo to težavo odkrili dovolj zgodaj in jo bomo zmogli odpraviti brez prevelike škode za družboslovno znanost in stroko ter posledično celotno družbo?
Katja Eman
327
VS_Notranjost_2010_03.indd 327	{©}	23.9.2010 23:14:18