AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREICN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 185 CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 7TH, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII 100,000 tujezemcev je bilo baje vtihotapljenih v Zedinjene države Washington, 6. avgusta. Delavski tajnik vlade Zedinjenih ' držav, Doak, naznanja, da so "raketirji" tekom zadnjih deset let vtihotapili v Zedinjena države najmanj 100,000 tujezemcev, ki sicer ne bi smeli priti v Ameriko. Včeraj je bilo v New Yorku aretiranih deset oseb, ki so se pečali s tihotapstvom tujezemcev v Ameriko. Med aretiranimi so bankirji, prodajalci zemljišč in parobrodnih listkov. Omenjeni so obdolženi, da so za dober denar znali ponarejati potniške listine, in da so dobivali od vsakega vtihotapljenega inczemca od $100 do $500, in da so na ta način tekom desetih let zaslužili najmanj $25,000,-000. V zvezi s tihotapstvom tujezemcev bo v prihodnjih dnevih aretiranih še več uradnikov. Mnogo tujezemcev, ki so bili svoje dni deportirani iz Amerike, je našlo pot nazaj v ZJedinje-ne države potom ponarejenih listin. So slučaji, ko so tujezem-ci plačali od $500 do $1,850 za povratno listino. -o- že zopet Komaj je policija v sredo zvečer pregnala 900 moških iz neke dvorane, kjer so plesala dekleta v kostumih pokojne Eve, , pa se jih včeraj zopet zbralo v Independence kakih 500 moških, željnih videti isti prizor. Neka jezna ženska je telefonirala policiji, češ, da njen mož gleda "nespodobne stvari." Policija pa v tem slučaju ni mogla nastopiti, ker se je "afera" vršila izven mesta, pač pa je zadevo sporočila šerifu. Sulzmann je poslal deputije Mike Belanicha, Hcnrv Reinarza in Wm. Tanski-ja, ki so vdrli v dvorano, aretirali lastnika dvorane in pet mladih žensk na odru, dočim so radovedne moške napodili iz dvorane. Houston preklical Mark Houston, ki je prvotno pri obravnavi proti Hymie Martinu pričal, da je bil Hymie Martin detični, ki je prišel v poslopje na 880 Parkwood Drive., kjer je bil councilman Potter umorjen, je pred nekaj dnevi prisegel, da dotični ni bil Hymie Martin, pač pa Sol Hart, a včeraj je pa zopet prisegel, da je bil Hymie Martin. Iz tega vzroka bodo morali seda j Sol Ha rta najbrž izpustiti iz zaporov. Suhači na delu Zvezni suhaški agenti so te diii vršili svoj posel v West Parku, po Carrington, Bening-ton in W. 134th St. Zaplenili so vsega skupaj en kotel, ki je držal 150 galon, 160 funtov dro-ži, '2,000 funtov sladkorja in nad sto galonov žganja. Seja Slovenca Društvo Slovenec št. 1 S. D. Z. ima v nedeljo važno sejo. člani bodo ponovno slišali spre-imembo pravil, katero je v ta namen pooblaščeni odbor predložil članstvu na društveni seji v pretres. Pridite! Isce se Mrs. Mary Novak, . 1407 E. I . > 63rd St., naj se zglasi z izkaznico, s katero lahko dobi nagrado. ; Zglasi naj se pri Mr. Fr. Bogo-|vič, 6701 Schafer Ave., ki je I blagajnik Združenih društev fare sv. Vida. i' * 46 centov velja na dan vzdrževanje ameriškega vojaka. * Primarne volitve se vršijo 11. avgusta v Clevelandu. Delavski voditelji pošiljajo svarila na vlado in industrijske voditelje New Bedford, Massachusetts, 6. avgusta. Predsednik American Federation of Labor, največje ameriške delavske organizacije, William Green, je na 46. letnem zborovanju delavskih organizacij v državi Massachusetts, poslal pomembno svarilo i vladi in industrijskim krogom. Tekom svojega govora je izjavil, da preti vladi resna nevarnost radi revolucije od strani brezposelnih. Ta armada, ki šteje danes 6,000,000, ima svoje pripadnike, žene in otroke, brate in sestre, ki so v stanu sedanji sistem ameriške vlade popolnoma zavreči pri prihodnjih volitvah- Vlada kot industrije bi morale v sedanji krizi roko v roki delovati z delavskimi vrstami. Glede resnosti današnjega položaja, se je predsednik Green izjavil: "Ali naj ustvarimo v Ameriki položaj, da bodo delavci planili po trgovinah in jih iz-ropali, ker stradajo njih otroci? Ali sc more bogatin v svojem domu počutiti varnega, ko mili-jeni stradajo?" Kot dobro sredstvo, da se vsaj deloma odpravi brezposelnost, je Green predlagal, da se delo razdeli zaenkrat tako, da delajo delavci po tri dni j v tednu, tako da bi vsakdo lahko nekaj v tednu zaslužil, ne pa kot se dela danes, da nekateri mnogo zaslužijo, drugi pa stradajo. Green je nadalje ostro na-I padel predsednika Hooverja, ki - tekom vse sedanje delavske krize ni storil nobenega koraka, da j bi položaj oblažil, dasi ima precejšno moč tozadevno. --o- "Ahton Verovšek" Priljubljena dramatično društvo "Anton Verovšek" priredi v nedeljo, 9. avgusta, na poznani Goriškovi farmi, na St. Clair Ave., svoj izlet. Lahko ste prepričani, da boste na pikniku pošteno postrežem. Obilica domače in vsestranske postrežbe vas j čaka. Saj veste, da med igralci in igralkami je vedno nekaj posebno dobre zabave. Pridite v nedeljo! Addison Rd. Prvotno se je poročalo, da so bo tlakal Addison Rd., severno od St. Clair Ave. Ker se je pa 70 odstotkov lastnikov zemljišč v okolici podpisalo proti tlaka-; nju, se slednje seveda ne bo zvr-šilo. Važna seja nocoj! Delegati društev št. 8, št. 221 in št. 51, Slovenske Dobrodelne Zveze imajo nocoj zvečer ob 8. juri pri bratu A. Puceljnu na I Holmes Ave. jako važen sešta-nek. Pridite prav gotovo! Dober krojač Mr. Andrej Jarc, 1113 E. 61st St., prvi slovenski krojač v Clevelandu, se vljudno priporoča odjemalcem za nove obleke ket tudi za popravljanje starih. Cikajte oglas! Obisk , V uredništvu nas je obiskala j Mrs. Julija Gottlieb iz Chicago, j Ta teden se je mudila pri svojih !prijateljih in znancih v Clevelandu. Iskreno dobrodošla! Ugodno za vas Pri slovenskem trgovcu Jos. Štampfelnu, 6129 St. Clair Ave., | se vrši razprodaja vsega letnega i blaga. Ceno so sedaj skrajno ■ znižane. Turk kandidat? Kot se nam poroča, bo Frank i j J. Turk, 560 E. 185th St. zopet - kandidat za councilmana v 4. di-striktu. narja v ameriških bankovcih je i šlo v blagajne mesta Euclid. Iz priproste vasice pred 20. leti, ki je štela 600 prebivalcev, je na- 1 rastlo mesto, ki šteje danes 14,- 000 ljudi. Slovenci v Euclidu imajo moč! in veljavo. Toda pri mestni vladi se doslej še niso udejstvovali. 1 Kakega poliemana ali ognjegas-ca so imeli, poleg tega pa enega councilmana. Na vsak način pa nad 1,000 slovenskih in hrvatskih državljanov v Euclidu potrebuje večjega in boljšega zastopstva pri mestni vladi v Eu- 1 clidu. In na to se računa letos pri volitvah, ki se vršijo novembra meseca. "Ameriška Domovina," ki je bila neprestano zainteresirana v napredku naših ljudi v Euclidu, bo pomagala z vso močjo, da dobijo naši ljudje letos v Euclidu pošteno in do-voljno zastopstvo pri mestni; vladi. Pametno organizirani po-! litični klub, ki je znan pod ime-Inom "Jugoslovanski progresivni klub" bo tozadevno sodeloval. Na programu imamo danes za | prihodnje volitve v Euclidu najmanj dva člana mestne zbornice, nadalje enega odbornika za šolski odbor in enega mirovnega sodnika. To so uradi, za katere volijo državljani. Poleg tega pa ima mesto Euclid na razpolago nekako 100 uradov, izmed katerih bomo Slovenci in Hrvati zahtevali najmanj 20 za naše ljudi. Naše slovenske in j bratske hrvatske državljane Ze-Idinjenih držav, ki bivajo in vo-ilijo v Euclidu, opozarjamo, da pazno zasledujejo pisanje "Ameriške Domovine" v tem oziru. Združeni bomo zmagali in na ta način pomagali narodu. Tozadevne bomo 'še precej pisali. * Tarif se mora znižati, pravi senator Bulkley, ako se hoče vrniti prosperiteta. Zanimive vesti iz slovenskih naselbin sirom Zedinjenih držav Poroča se, da so pričeli v naselbinah Imperial, Clifton in Moon Run, Pennsylvania, z delom. V omenjenih naselbinah se., nahajajo premogovniki, kot poroča Anton Zidanšek. V Mea-dowlands, v Canonsburg, Pennsylvania, se pa stavka vrši sto-procentno, le v Meadowlandsu skeba kakih 6 Slovencev, med njimi člani S. N. P. Jednote, kot Poroča zastopnik "Prosvete," ki jih pozivi je, da odnehajo s tem delom. V Chicagi se je organiziralo "indijansko govoreče društvo,'' ki pa obstoji iz mladih Slovencev, in ki so se priklopih k J. S. K. Jednoti. Imeli so 2. avgusta Precej uspešen piknik. Louis Adamič, znani Slovenec ' in kritik ameriških razmer, piše v "Scranton Times," da je šele j levičarska revolta med premolar j i prinesla na dan strašno stanje razmer med premogarji V Pennsylvaniji. Mri in Mrs. Jack Oblak sta v West Allis, Wisconsin, praznovala pretekle dni slavnost svoje srebrne poroke. Bilo je to ravno na godov dan Jakoba. V vodo je padla 21 letna Franks Lovretič, Milwaukee, Wis. ^Ičela se je potapljati, ko je 8Wil za njo v vodo neki nezna-nec. ki jo je s skrajnim naporom Potegjiil na suho, kjer ao ji z Umetnim dihanjem rešili življe* nje. Rojak Frank Port v Sheboygan, Wisconsin', je preminul te dni. Star je bil 34 let in doma iz Savinjske doline na štajerskem. Zapušča soprogo in 4 otroke. V Jolietu, Illinois, je umrl »'ojak Math Krašovec. Doma je bil iz Radovice, Dolenjsko. Pri-; šel je še kot mlad fant v Ameriko. V San Franciscu, California, •le preminul rojak Marko Braj-j kovič, star 48 let, doma iz Su-horja v Beli Krajini. V isti na-! selbini se je poročil rojak John 1 Ivanetič z Miss Katie Mosich. Obesil se je rojak Frank Pu- ( stoslemšek v Enumclaw, Wash- J *ngton. Bil je poznan kot blag 'n miren človek med rojaki in ysemi, ki so ga poznali. Bil je član J. S. K. J. Kaj je gnalo ^oža v smrt, ni znano. Ranjki •ie bil doma iz Nove Štifte na Štajerskem. Tu zapušča soprogo, štiri sestre in enega brata. V znanem slovenskem poletom naselju za Michigan jeze-r°ni blizu Milwaukee, Wis., bi Se bila v torek 28. julija kmalu Pripetila velika nesreča, da ni Prisotnost duha mladega rojaka v usodnem trenotku posegla Vtnes. 8 članska skupina slovenske dece si je srčno želela kratke jezerske vožnje z motornim čolnom rojaka Frank Planov-Ska. Sin Mr. Planovška, 25 let- Frank Jr., se je končno dal Preprositi ter peljal deco ven na •1ezero. Kmalu pa se je vsled Prevelikega tovora čoln začel grozeče nagibati in potapljati. J občudovanja vredno prisotno duha je mladi Frank sko-Cl1 v vodo, velel deci naj se trdno °Prime Čolna ter ga s skrajnim naporom svojih sil obrnil v vodi narobe, ter tako odstranil mož-n°st, da se potopi in potegne s ^eboj v globino svojo posadko, ^'edalci z obrežja so z grozo °Pazovali obupen prizor in napo- mladega junaka. Medtem je z® odplula od obrežja -rešilna ®ksPedicija v čolnih, ki je srečno 'Pravila na varno vse ponesre- Nemške banke zopet po- f slujejo, toda normalnost j položaja še ni gotova Berlin, 6. avgusta. Nemški kancler, dr. Bruening, je včeraj v posebnem govoru poveličeval moč in vztrajnost nemškega naroda, ki se mora v teh težkih dnevih zanesti na samega sebe, da preživi težko krizo. Nemška vlada je, po izjavi dr. Bruen-inga, storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da pomaga narodu. Da debi nemški narod ponovno kredit po svetu, je treba, da se zedini. Politična nasprot-stva se morajo pozabiti. Vlada je odredila, je izjavil kancler Bruening, da se nemške banke | zopet odprejo in da postane med narodom reden denarni promet. Od naroda samega je odvisno, kako bo sprejel to novico. Naval na banke nikakor ne bo ugodno uplival na nemški denarni trg. Bruening pravi, da je nemška država zdrava, in pričakuje tudi, da bo nemški narod ohranil zdravo pamet. --o-- ''Komet" Prijazno družabno veselico je i priredilo pretekli torek mladinsko društvo "Comets" S. D. Z. člani se pa pritožujejo, da od strani občinstva ni bila povolj-na udeležba, in naši. člani in članice od društva "Comets" se vprašujejo, zakaj so jih starejši prezrli? V kratkem imajo zopet prireditev, in bomo gledali, da bo številnejše obiskana kot je bila ena 4. avgusta. Zastonj na piknik Klub Slovenskih žena, Slo-jvenske delavske dvorane na Prince Ave., priredi v nedeljo, -9. avgusta, svoj izlet, in sicer na cerkvene prostore v Maple I Heights. Občinstvo je prijazno vabljeno k tej prireditvi, kajti za jesti in piti bo vsega dovolj: Truk bo vozil brezplačno izpred S. D. D. na Prince Ave. ob 1:30 popoldne. "Hrvatska Slcboda" Prihodnj nedeljo, dne 9. avgusta, se vrši na prostorih Jugoslovanskega društvenega doma na Recher Ave. zanimiv piknik društva "Hrvatska Slobbda." Ker obetajo bratje Hrvati nekaj posebnega za vse posetnike piknika, ste tudi Slovenci prijazno vabljeni. Osebna vest Ko je Mr. Karlovec se poročil z Julijo Gredenc-Koporc, je adoptiral tudi njeno hčerko Irene Gredenc-Koporc. Irene je bila vnukinja Mr. in Mrs. Jos. Koporca, iz 1022 E. 72nd St. Irene je poznana danes pri svojih prijateljicah in znankah kot Irene Gredenc-Koporc. Pevski zbor Soča Prijeten izlet se vrši v nedeljo, 9. avgusta, in katerega priredi pevski zbor "Soča." članstvo se poda na Kavškove farme. Okusno pečen janček bo na razpolago, pa tudi precej vsen j j drugih dobrot. Prijatelji "So-^če" so prav prijazno vabljeni. čenče. V skupini se je nahajala i sledeča slovenska deca: obe hčer-; ki Mr. in Mrs. Frank Tamše, sin i in hčerka Mr. in Mrs. Fred Klančnik, sin Mrs. Frances Kos, sin Mr. in Mrs. Peter Skruby ter obe hčerki Mrs. Cile Goršek. i Frank Planovšek Jr. pa je bil — kakor rečeno — krmar čolna. Junaškemu Franku za njegov |odločni in neustrašeni čin, s katerim je preprečil veliko nesre-Jčo, v kateri bi bilo brez dvoma i ; izgubljenih več mladih človeških • življenj, vsa čast in priznanje. Minulo je dobrih dvajset let, cdkra so se začeli naseljevati naši Slovenci v tedahji Euclid vasi, ki je danes mesto Euclid, v neposredni okolici jClevelanda. Nekateri so prišli I tja še pred 20. leti, večina njih j pa v zadnjih dvajsetih letih. Bili so to po ogromni večini j priprosti delavci, ki so imeli svoje družine, pa so si želeli lastne hišice in koščka zemlje, kjer bi zadovoljno živeli. Tako se je v dvajsetih letih izselilo iz Cleve-landa v Euclid do malega 500 j slovenskih, pa tudi precej hrvatskih družin. In minulo je tudi že skoro 20 let, ko je bila postavljena prva slovenska cerkev v Euclidu. Radi premalega števila tedaj tam naseljenih Slovencev se sevpda ni mogla vzdržavati. Toda danes pa imajo Slovenci in Hrvati v Euclidu, v istih prostorih, kjer je bila originalna slovenska cerkev, svoj Društveni Dom, ki je j center naših in bratskih hjrvat-'skih društev. V Euclidu imajo danes lepo napredujočo župnijo sv. Kristine, obilico društev, športne organizacije kot Sokol, dramatsko društvo, pevsko društvo, sploh naselbina Euclid je postala vzorna Slovenska naselbina z 2,500 Slovenci in Hrvati. Spomnimo se, ko smo pred 20. leti pošiljali v Euclid nekako 50 izvodov "Ameriške Domovi-. ne" ali tedanje "Clevelandske Amerike." Več naših ljudi tedaj ni bilo v Euclidu. Danes pa imamo pet fantičev, ki raznaša-jo dnevnik "Ameriška Domovina" po Euclidu, kjer se nahaja do 500 naših naročnikov. i Tudi slovenska trgovina se je lepo razcvetela v Euclidu. Ni sicer tako obširna kot je v našem slovenskem Clevelandu, toda priprosti delavci, ki so odprli i svoje trgovine v Euclidu, se lahko merijo glede opreme, blaga in lepo urejenih trgovin z vsemi drugimi, in najlepše trgovine v Euclidu so danes ravno slovenske. Pred nekako dvema letoma so se pa "naši Slovenci in brati Hrvati v Euclidu tudi na političnem polju organizirali. To je bila seveda skrajna potreba. Naj pripomnimo, da so bili naši ljudje iz Euclida med najbolj marljivimi, ki so pohajali v državljansko šolo. Tekom zadnjih 20 let, odkar urednik našega lista poučuje v državljanski šoli, je bilo vedno po 25 do 50 učencev in učenk iz Euclida. Ti ljudje i so hodili po 15 milj daleč enkrat ali dvakrat na teden v šolo, da so postali ameriški državljani. In imeli so uspeh. Danes štejemo v Euclidu nič manj kot 1,000 slovenskih in deloma hrvatskih bratov, ki so ameriški državljani. Pri zadnjih volitvah jih je volilo nad 900. Slovenci in brati Hrvati v Euclidu so v političnem smislu skrajno zavedni. Niti Cleveland jih ne poseka v tem oziru. Ni čuda, Euclid je potreboval vedno dosti novih naprav. Ko so prišli tja prvi Slovenci, ni bile vodovoda, ne plina, ne elektrike, tlakanih cest, šol, knjižnic in. enakega. In v najbolj obilni meri so ravno Slovenci s pomočjo bratov Hrvatov skrbeli za napredek Euclida. Naš človek je sicer priprost, toda je bistroumen in vedno računa za bodočnost. Resnica je, da ravno z neprestanim političnim delovanjem in udejstvovanjem naših rojakov v Euclidu je postalo — mesto Euclid. Rojaki v Euclidu so si' s tem nakopali ogromne stroške, plačevati so morali davke zdaj za kanale, zdaj za tlakanje, zdaj za razne druge moderne napeljave. Molčali so in plačevali. Stotiso-če slovenskega in hrvatskega de- *Refna beseda rojake m Eruclidu! "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVBNIA* DAILY NZWSPAFBR Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA; Ba Ameriko Id Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poiti, pol leta «.50 Za Cleveland po raanafcalclh: celo leto. »5.50; pol leta «3.00 Za Evropo celo leto >7.00, pol leta 13.60. Posameena številka 8 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošlljatve naslovite: AmeriSka Domovina, <11? 81. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 18». J AMIS DKBIVSC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at tbe Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. 83 No. 185, Fri., Aug. 7th, 1931 Kravja kupčija z zločinci Ameriška javnost se je pred nekaj dnevi zgražala, ko je prišla na dan kravja kupčija med gangežem Al Caponi-jem na eni strani, in med visokimi vladnimi uradniki justi-čnega .oddelka na drugi strani. Naj na kratko ponovimo še enkrat vso nečedno zgodbo: Več let je bila zvezna sodnija za petami Al Caponija, ki je bil glavar zloglasnih hiš v Chicagi, prodajalec na debelo, kar se tiče žganja in pive, ki je imel najete posebne oborožene Čete, ki so na njegovo povelje z umori odstranjevale neljube konkurente. V vseh teh letih je Capone zaslužil milijone dolarjev na ta način, in je med gangeži v Chicagi skoro absolutno vladal. Na vesti ima številne umore, direktno ali indirektno. V Floridi si je dal zgraditi palačo, ki ga je veljala milijon. Ves ta čas pa ni plačeval nobenih davkov, pač pa se je očitno norčeval z oblastmi. Stvar j® prišla tako daleč, da je končno vse časopisje začelo kričati v javnosti, zakaj vlada male grešnike obeša, velike grešnike pa pušča na svobodi. Medtem so pa postala tla Caponiju tako vroča, da ni mogel več naprej, ne nazaj. Zvita glava se je začel pogajati z vladnimi uradniki. IVlenda je tudi denar pri tem igral vlogo. Stopil je v dogovore z visokimi uradniki v Washing-tonu. Ti so mu svetovali, da je najbolje, če se poda, in če se ' prizna krivim, tedaj bo dobil malo kazen, pa bo vse odpuščeno. Nekega dne se je Capone pojavil na zvezni sodniji, kateri se je predal. Stavljen je bil pod $50,000 varščine. Pri znal se je krivim pred sodnijo, da ni plačal dohodninskega davka v svoti nekako $180,000, in da je v več slučajih kršil prohibicijsko postavo. Kdor se pred sodnijo spozna krivim, temu se naloži nekoliko manjša kazen, ker prihrani vladi mnogo sitnosti s tožbami. Za zločine, za katere se je Capone spoznal krivim, bi moral biti obsojen v $150,000 globe in v 34 let zapora. Capone je pričakoval, da bo dobil k večjemu poldrugo leto zapora, potem bo pa vsega prost, Toda sodnik Wilkerson v Chicagi je menda bolj pošten kot so gotovi krogi justienega oddelka. Dal je razumeti javnosti, da bo Capone bolj strogo obsojen kot pa misli. O tem je seveda slišal tudi Capone, in ko je prišel dan 30 julija, ko bi imela biti izrečena obsodba, je prišel na sodnijo in potom svojih odvetnikov izjavil, da ni kriv očitanih mu grehov ter je zahteval porotno obravnavo. Navada je, da obtoženec ima pravico izjaviti se krivim ali nekrivim očitanega mu dejanja. Ako se prizna krivim, tedaj je od sodnika obsojen brez nadaljnih ceremonij. Ako pa obtoženec pravi, da ni kriv, tedaj se zbere porota, ki sliši obtožencev slučaj, potem pa odloči ali je dotični kriv ali ne. Sodnik Wilkerson v Chicagi je ohranil dostojnost zvezne sodnije, ko je izjavil, cla z njim ne bo noben obtoženec delal kravje kupčije. Zato je padla radi tega toliko večja sramota na Washington, kjer so se pogajali s Caponijem. V .zadregi so v Washington v naglici izjavili, da je to "redna pot justičnega oddelka," da se obravnava z obtoženci, da se prihrani čas in denar. Kaj si bodo mislili mali zločinci in obtoženci, katere za malenkosti tako hitro in ostro kaznujejo, dočim začne vlada obravnavati z glavarjem vseh zločincev, roparjev in gange-žev! Kdo bo še imel kaj spoštovanja do sodnij in do postav, ako se v slučaju Capone ne bo slednjega ostro kaznovalo? Slučaj Capone nam znova dokazuje, kako lahko je v Ameriki živeti, magari če ste lopov Caponejeva kalibra, ako imate dovolj denarja. vih delavcev na veselici združenih društev fare sv. Vida. Občudoval sem požrtvovalnost naših sosednjih faranov šentvid-čanov. Vse je hitelo sem in tja, naj bo star ali mlad. Tako je prav. Težko breme ste si naložili, toda z vztrajnostjo boste lahko izplačali cerkveni dolg. Imeli pa boste najlepšo slovensko cerkev v Ameriki, čast vam! Tudi mi, šentlovrenčani bomo imeli še enkrat piknik. V nedeljo 16. avgusta priredi naša mladinska godba vrtno veselico na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. To bo piknik, kakor snega še nismo videli. Zahvala že sedaj našim slovenskim trgovcem, kateri so z veseljem obljubili jedila brezplačno. Naj omenim našega že dolgo poznanega trgovca z zlatnino in muzi-kalijami, g. William Sittarja. Več kot pred 20. leti je stanoval pri nas v Newburgu. Potem se je izselil v sosednjo naselbino. Sedaj pa ima krasno urejeno trgovino z zlatnino in muzikali-jami zopet med nami, in sicer na 7761 Broadway Ave. Ko sem se oglasil pri njem in mu povedal, da priredi mladinska godba vrtno veselico dne 16. avgusta, je drage volje daroval krasen zlat prstan, katerega bo dobil eden udeležencev. Da bo postrežba popolna, dobi srečen dobitelj prstan po meri, da mu bo prav na prst. Moški dobi večjega, ženska dobi manjšega. To je zopet lep dokaz gesla: svoji k svojim. Zakaj nisem šel * Newburske novice DOPISI .................. ...........m nm ................. Barberton, O.—Od doma iz moje rojstne vasi Nadlesk pri I/OŽu sem prejel vest, da jc polovico te vasi pogorelo. Pogorel-ci so mogli le malo reči rešiti, ker ogenj se je hitro širil od hiše do hiše. Požarne hrambe so prišle pomagat gasit celo iz daljnega Logatca in Cerknice in Dolenje vasi, in poroča se, da brez te zunanje pomoči bi ne bili v stanu domači ognjegasci ohraniti vasi pred popolnim uničenjem. Ogenj da je nastal v Brenča-jevem skednju. »Samo ob sebi se razume, da je treba pomagati koli k or pač moremo pomagati. V to svrho je potrebno, da se po naselbinah, kjer žive ljudje iz Ložke doline organizirajo odbori za pobiranje milodarov. Posebno apeliram na rojake-Loža-ne v Clevelandu. Ohio, Ely, ChL; holm in Eveleth, Minnesota in seveda tudi drugje. Nesrečneži so se obrnili do nas za pomoč iti dovoli se mi naj, da še enkrat apeliram na vse iz tega kraja doma. Denar pa se naj bi ne pošiljal (lomu, dokler ne bode tam postavljen odbor, kateri bo imel pravico in moč sprejemati take prispevke in jilf razdelili med '»cgorelce. Kakor hitro dobim poročilo glede takega odbora iz starega kraja, bom poročal v ravno te naše liste kot sedaj. Ako hoče kdo izmed mojih ož-iih rojakov v Ameriki nadaljne nformacije. glede tega, se naj 11 »me na spodaj podpisanega. Druge naše liste se prosi, da ponatisnejo ta apel. Anton Okolish, 1078 Liberty Ave,. Barberton, Ohio v mesto k drugorodcem vprašat za darilo? Zato, ker bi gotovo nič ne dobil. Pri Slovencu pa, ki je vedno z nami kadar kaj od njega potrebujemo, je pa naša dolžnost, da tudi mi, kadar hočemo kaj kupiti, kupimo pri slovenskih trgovcih. Mr. Sittarja pa priporočam vsem Slovencem,, posebno še Newburžanom, da si ogledate njegovo veliko zalogo ur in vsega zlatarskega blaga, Ako vaša ura ne služi dobro svojemu namenu, nesite jo k Sittar-ju v popravilo. Naša, vsem Slovencem pozna na tvrdka Anton Grdina je pa poslala krasno svetilko s stojalom. Dobil jo bo nekdo popolnoma zastonj. Vendar pa je pogoj, kdor hoče biti lastnik te lepe, $15.00 vredne svetilke, mora biti navzoč na pikniku. Ko je pa Mrs. černe zvedela, doli na 6033 St. Clair Ave., o na§em pikniku, je tudi poslala krasno namizno svetilko, ki bo v izložbenem oknu trgovine Frank Kužnik. Vse te velike in lepe dobitke bodo dobili udeleženci našega piknika. Učenje stane. Mladeniči in dekleta so vsi učenci šole sv. Lovrenca. Kot taki še nič ne zasluzijo. Dolžnost naša je, da jim pomagamo s tem, da nekaj žrtvujemo, jim damo poguma, da se bodo še z večjim veseljem učili. Mlad človek mora imeti kako skrb. Ako je nima za dobro stvar, jo kaj hitro dobi za slabo. Naj zadostuje to za enkrat. pa še prihodnjič kaj. J. Resnik, Newhurg, O.—Vroče je, vroče, tako tožimo eden drugemu. Tudi v nedeljo je bilo vroče, toda to ni zadrževalo neutrudlji- Dvojne vrsti ljudi je, kateri bi morali biti izgnani iz, mest daleč tja na sever, kjer je te dni Lindbergh letel čez. Prav škoda, da ni vzel nekaj teh seboj in jih spustil na zemljo tam v severni Kanadi, nekaj tisoč milj od nikjer. Prvi izmed teh ljudi, ki bi moral biti sam daleč od vsakih sosedbv, je tista zgaga, ki po večerih zažiga za hišo smeti in kosti in sploh vse, kar mu pride pod roke. Mesto pogosto pobira smeti in garbage. Pa takrat ti ljudje ne vedo, kaj storiti. Toda pc večerih, večer za večerom, kurijo svoje smrdljive smeti in kužijo zrak z smrdljivim dimom daleč naokoli. Pravilno bi bilo, da bi prišli sosedje ta kega zgageža, ga zgrabili in na glavo postavili v njegov so ti kjer kuri smeti, naj se do do> brega navleče tega dima ir smradu. Sedaj, v tej vročini človek skoraj ne dobi oddiha Ko pride na večer malo hladu pa pride ta čudno zasukana pamet in okuži celi okolic? zrak. Naj bi ga koklja brcnila slana vzela in mačka pobožala ter pes odnesel na repu.v Sibi rijo nekam! Druga zgaga je pa tista, ki muhe redi. To so ljudje, ženske prav za prav, ki vlivajo pomije in "žajfnico" sedaj poleti ven na zemljo in na ta način pomagajo milijonom muh. da se izležejo. Te muhe potem letajo po blatu, stopajo po vsa lcoraznih grdobijah in nesnagah, konečno pa—brez, da se operejo, ali skopljejo, stopi j t tebi na kruh, planejo v tvoje kavo ali mleko pri obedu, se plazijo po otrocih ter zrejo kar je ostalo po licih otroku od namazanega kruha. In ko je enkrat sit, se ti vsede ta zlo-mek na nos, da bi se tam ohladil. Niti polovico toliko muh bi ne bilo na svetu, če bi ljudje vsaj nekoliko pazili na snago in posebno poleti skrbeli, da ne vlivajo pomij in milnice (žajfnice) po tleh. Zato imamo v mestu kanale (sewers). Ljudje, ki imajo v hiši polne roje muh, so tega precej krivi sami. Posoda ostane ne-pomita skoraj do opoldne, ali še dlje. Otroci pa po celi te den neumiti letajo in tako dišijo muham miljo daleč in vabijo te fletne ptičke skupaj. To je po veliki meri vzrok, da pe nabere v hiši muh, kakor čebel v čebelnaku. Skrbite na snago v hiši in zunaj hiše, pa ne bo muh. Tisti pa, ki imajo muhe tako radi; da jih še nalašč redijo, naj bi šli tja v državo Ne vado ali pa New Mexico, kjer bi daleč od vsega ljudstva lahko redili svdje ljube muhice kolikor drago. Tam naj imajo svoj "muh ranch." i Bodimo v tem oziru, kar se tiče snage, naj si bo v zraku ali na tleh, previdni. V starem kraju so imeli bolhe, zato, kei se jih niso znali braniti, ali pa jim je bilo malo mar, da bi bili držali sebe in svoja stanovanja v takem položaju, da bi se bolhe ne mogle rediti. Tukaj je bilo z muhami nekdaj tako. Toda dandanes bi moral vsak skrbeti zato, da se ta zalega odpravlja in pokončuje. Vsake muhe se ne obranite. Toda cel roj muh v hiši je pa znak nemarnosti in lenobe gospodinje. Držite stanovanja čista, brez mastnih pack po tleh in po mizi, ki jih otroci, psi ali mačke napravijo z mesom. Porriijte posodo takoj po obedu in ne pustite, da umazana posoda vabi muhe iz' celega bloka skupaj na banket. Držite "garbič'" posodo strogo zaprto in od zu naj omito. Držite snago znotraj' in od zunaj hiše ter mre-znata vrata pri hiši zaprta in ne bo se vam treba otepati muh razun vaših lastnih "muh.'' Toliko moja "muha" o muhah! To zgoraj niso novice. To je stara reč. Napisal pa sem tukaj, da bo morda kaj pomagalo. Ako pa ne bo, so temu zopet krive "muhe" ljudi, ki imajo .morda rajši nesnago, kakor snago, nezdravje, kakoi zdravje, ljudi, ki si težijo svoje itak ne lahko stanje z nepotrebnimi križi. Amen! če bi bil kdo pred desetimi leti opazil tukajšnjo okolico, potem pa šel stran in se sedaj povrnil, bi je skoro ne poznal. Toliko se jo predrugačilo in zboljšalo okoli hiš in ob cesti. Ljudje so se zavzeli in so nasadili drevesa ob svojih domovih. Pometali so plotove stran in zasadili živo mejo. Vsejali so travo in vsepovsod zboljšali in popra\ili svoje hiše. Za sto procentov je lepša naša okolica danes, kakor je bila pred desetimi leti. Pa ne le lepša, marveč tudi vrednost teh domov je večja. Kar ponosni smo lahko na ves ta napredek, ker je v resnici naš. Le z delom naših rok in marljivo skrbjo smo prišli do zboljšanja. Drevesa okoli hiše pa niso samo kras, pomagajo tudi zboljšati zrak, katerega dihamo in pospešujejo zdravje. Ljubite drevesa, ki so božje stvari, človek lahko postavi velikansko zgradbo, pa je mrtva. Zamore si sezidati lep dom, pa je mrtev. Drevo je živo, raste in razprostira svoje senčnate veje cel dan kot blagoslavjajoče roke nad teboj in šepeta in maje z glavo, kakor da te hoče tolažljivo pomiriti-, če si nemiren, ali te tare žalost; ali pa se veseli s teboj in ti kima ter veselo ploska s peresi. Kakor tovariš te opazuje vsak dan in se raduje s teboj. Da, drevesa so tvoji veliki prijatelji in dobrotniki. Negujte drevesa okrog hiš. Sophie Stepec in Louis Nose sta prinesla v nedeljo prvič v cerkev malo Tončko Sophie Veasley. Mala kristjanka je hčerka družine Lesley Veasley in Antonije Nose iz Randall, O. Naj bi bila vedno v veliko srečo sv<5jim staršem! Za nedeljo 9. avgusta se obeta v Maple Gardens velika zabava. Klub slovenskih žena od S. D. D. bo imel tam svoj izlet. Dva vzroka sta, zakaj pojdemo vsi na ta piknik. Prvič zato, ker bo tam pripravljeno veliko dobrega jela in pila, Te žene vedo, kako napraviti najokusnejši gulaš, kranjske klobase, in drugo. Drugič pa se ne da ženskam zameriti: imajo sto in en način, po katerem se lahko znosijo nad ubogim moškim. Pustijo kruh ne-osoljen, solato neokisano, v posteljo pa natanknejo šivank in potem rečejo, da so rjuho šivale ter šivank o pozabile. No, ne da se jim zameriti. Torej možje in fantje in vsi drugi, v nedeljo bo kazalo iti na piknik v Maple Gardens, pa nič drugega. Veliki šmarn prihaja. Nekateri nočejo prav razumeti tega, kar sem pred tednom napisal glede "božjih potov.' Pravijo, da nimam ljubezni do Matere Božje, itd. Glede zadnje trditve, se ne bom zagovarjal. Rečeni pa, da mi je bila Mati Božja in njeno češče-nje vedno pri srcu, že od mladih nog, kakor sem bil učen. Zanikam pa trditev, da bi človek moral na Marijin praznik ravno kam drugam leteti, če hoče Marijo počastiti. V Ameriki do sedaj še nimamo nobene "božje poti" v pravem pomenu, v'pomenu, kakor je Lurd, ali Brezje. "Pa so se po nekaterih krajih godili čudeži," mi bo kdo ugovarjal. Da, mogoče, da so se. Toda Cerkev tega še do danes ni nikjer uradno priznala. Taki čudeži, ki so se godili drugje, se prav lahko zgode, in so se že zgodili v domači cerkvi, pa naj bo ta tu ali tam. Tudi v domači cerkvi je Bog na pri-prošnjo Matere Božje uslišal že marsikatero prošnjo naravnost na čudovit način, čemu potem trositi denar za pot po nepotrebnem? Pridi na ta veliki Marijin praznik, 15. avgusta, v domačo cerkev in prosi prav tako goreče, kakor bi prosil drugje; »svojo Nebeško Mater in prav tako boš uslišan, če je božja volja, kakor če letiš dvesto milj daleč v kako cerkev, in se tam med drugimi drenjaš in prerivaš. Pa mogoče boš rekel : "Sem se zaobljubil, da bom šel tja." če si se zaobljubil, te tvoj spovednik lahko oprosti take obljube, ali pa jo spremeni v drugo dobro delo, če je bila res prava obljuba—Votlim—kar pa najbr-že ni bila in je morda le dober namen. Tak namen pa lahko nadomestiš sam s tem, da greš v domačo cerkev in tam iskreno zahvališ Mater Božjo za uslišane prošnje. Tisti denar, kar bi ga bil zapravil za pot, mogoče doma krvavo potrebuješ, če pa želiš res to žrtvovati, potem ga žrtvuj za domačo cerkev. Pri nas bomo šele zidali hišo božjo, bo torej še ve- liko stalo. Pri sv. Vidu zidajo sedaj in zelo potrebujejo pomoči, v Collinwoodu so ravno pred nekaj leti povečali cerkev in imajo dolg, pri sv. Katarin; težko izhajajo napram velikemu bremenu, ki ga prinese vsak začetek, posebno tako velik začetek, kakor je cerkev in šola. Kaj res misliš, da je Materi Božji bolj prijetno in do-padljivo, če potrošiš svoj težko prisluženi denar za železnice in avtomobile in greš v daljavo pomagat zidat preveliko cerkev, kakor pa, da pomagaš doma? Pamet, pamet! "Čemu pa gremo potem v Providence Heights, če je temu tako?" tako slišim, da nekdo ugovarja. V Providence Heights gremo zato, da se imamo enkrat na leto priliko zbrat Slovenci iz vseh štirih fara v Clevelandu v eno samo gručo, In ker ni nobene cerkve, ki bi mogla vzeti pod svojo streho vse te ljudi naenkrat, zato gremo tja na prosto in se skupno poklonimo naši Materi Mariji, ki je bila vedno dobra Mati Slovencem. V Providence Heights stane pot le nekaj centov, torej ni potrate. Voziti se v daljno mesto je pa potrata. Kdor pa ima zadosti, da lahko prenese stroške in je svojo dolžnost napram domači cerkvi že storil ali pa jo gotovo bo, takemu pa ne oporekamo. Odločno pa oporekamo onemu, ki bo sedaj zapravil pet ali deset dolarjev za nepotrebna pota, potem pa, ko pride čas, da žrtvuje za domačo cerkev, se bo pa držal kot bolna kokoš, češ, "ne morem letos, res ne moremo," in ti našteje vse polno vzrokov, le tega ne pove, da je po nepotrebnem zapravil na čelez-niči tisto, kar bi bil po vsej pravici moral darovati za vzdrževanje svoje lastne cerkve in šole. Cerkveni odbor pa naj s figami plačuje kurjavo, luč, dela poprave in naprave, ki so neobhodno potrebne, ter vzdr žuje šolo in cerkev sploh. Da, ljubimo Marijo, častimo svojo nebeško Mater. Bodimo njeni dobri otroci, toda ne samo s tem, da enkrat na leto letimo kam v kak daljni kraj na božjo pot. Vsak dan je dolžnost naša Mariji se priporočati, jo častiti in ji peti hvalnico. Saj je ona naša Mati, katero nam je izročil Jezus sani. Toda vse razumnim potom in na dostojen način. Mati, ki skrbi, da se vsak dan moli angelovo češčenje v njeni hiši, stori več za Marijino čast in je gotovo Materi Božji bolj dopadljiva, kakor mati, ki vsako leto leti kam ven v tujo cerkev in tam prižiga Mariji na čast ducate sveč. Domače cerkve napolnimo na ta veliki Marijin praznik. Pri domači ob-hajilni mizi se nasitimo s kruhom življenja in svetosti. V domačo cerkev hitimo na "božjo pot," ne samo enkrat, v.eČ krat tisti dan. V domači cerkvi pred podobo Marijino ža-pojmo na glas litanije in jo počastimo. Tam tudi se poklonimo njenemu Sinu v presvetem Rešnjem Telesu, pa bomo tudi doma uslišani; tudi doma se bodo godili "čudeži." -o- NOVA IZLOŽBENA OKNA Če verjamete al' pa ne. V Parizu so nekatere trgovine upcljale nove vrste razsvetljavo za svoja izložbena okna. Ponoči, kadar ni nobenega človeka blizu teh trgovin, vlada v izložbenih oknih popolna tema. Kakor hitro se pa taki trgovini približa kak človek, s« izložbeno okno mahoma posveti v briljant-ni luči. To se dela vse avtomatično. Ta naprava ima dvojen namen: da se prihrani stroške elektrike in da je večja reklama. Kadar se namreč pred človekom mahoma razsvetli izložbeno okno, bo gotovo vsak začuden obstal in si ogledal stvari, razstavljene v izložbenem oknu. * Nov orjaški Zeppelin za vojno mornarico bodo začeli graditi v Akronu. Še nikdar ni bil Mussolini tako razkačen, kot je te dni. Tak je, da mu niti polenta, niti makaroni več ne gredo v slast. In kaj se je zgodilo? škandal, sramota in nezaslišano! Pomislite : nekaj tistih poskočnih zelenih kobilic se je vzdignilo nekje v Egiptu, so Si najele v to potrebne aeroplane in počastile s svojim obiskom okolico Rima. Nad nesramnostjo brhkih kobilčic je Mussolini zlasti zato tako razsrjen, ker niso zaprosile pri laškem konzulatu za vizo in pasoš, ampak so jo kar na svojo roko udarile v slavno polentarijo. Trape neumne! Kaj bodo pa tam dobile? Kaj je pa še ostalo lačnim polentarjem in fašistom, da bi še bilo za po.d zobe? Polet kobilic na makaronsko kraljestvo je svetovni dogodek in po svetu so nastala različna mnenja. Nekateri so mnenja, da misli Mussolini, da so kobilice mana, ki je kakor nalašč bila poslana izpod neba pre-tisnjenim polentarjem. Mussolini bo napravil iz tega dobiček, ker bo vzel monopol na vse kobilice. Drugi zopet pravijo, da misli Mussolini vso armado kobilic zapisati v fašij in jih obleči v črne srajce, ter postaviti med redno armado. . Laška armada bi s tem veliko pridobila na hrabrosti. Zopet drugi pravijo, in to bo še najbolj verjetno, da je Mussolini strašno razsrjen nad kobilicami, ker ga niso vprašale za dovoljenje za naseljevanje. Fašizem je v nevarnosti in ogrožena je država ! Napravil bo, kakor z vsemi takimi, ki ne trobentajo v polentarski rog, poslal na nje karabinerje in poslal kobilice V pregnanstvo na LIparske' dtotfe. " A Neki profesor, (menda ja) .je v Londonu razlagal (tako sem bral), da je poskušal inteligentnost ruskih in škotskih miši. Napravil je poskuse z jedili in je vsakokrat, kadar je iiotel povabiti miši na banket pozvonil. In profesor pravi, da je moral ruskim mišim pozvonit 300-krat, predno so se odzvale njegovemu vljudnemu vabilu in prišle na slavnostno pojedino. Obratno pa, trdi profesor, da je škotskim mišim pozvonil samo 40-krat, pa so bile na mestu z vso žlahto. Iz tega profesor sklepa (kakopak), da so škotske miši bolj inteligentne, kot pa ruske. Toda gospod profesor se V svoji trditvi grozno moti. Mu bom jaz povedal kaj je na vsej stvari: da so se škotske miši hitreje odzvale vabilu na požrtijo, je bil vzrok ta, ker so škotske miši bolj lačne kot pa ruske. A Takele razprave in duševne kolobocije so ravno primerne tem pasjim dnem. A Mali Ralph je pokleknjl k večerni molitvi in molil, da bi mu ljubi Bogec poslal za njegov god iskrega konjička, ali pa vsaj aeroplan. Da bo pa bolj gotov, da ne bo kake pomote, je dostavil: "Ta molitev je prišla iz hišo številka 2005 E. 226th. cesta, Euclid, Ohio." A Oženjen moški je bil na počitnicah v Evropi in mu je za-časa njegove odsotnosti umrla žena v Ameriki. Pogrebnik pošlje kabelgram v Evropo: "Umrla vam je danes žena. Ali naj jo sežgemo, ali pokopljemo?" Odgovor se je glasil: "Oboje —da bo bolj gvišno!" Naznanilo Članicam društva Srca Marije (staro) se naznanja, da je društvo sklenilo, da mora vsaka članica plačati 50 centov v društveno blagajno. Zato se letos piknik opusti, kakor tudi društvena veselica. Vsaka bo prispevala 50 centov namesto veselice ali piknika. Prošene ste vse članice, da ta sklep upoštevate. Katere pošiljate svoje otroke plačevati asesment, dajte poleg rednega asesmenta še 50 centov. Nikar ne mislite, da je to naredil sam odbor, pač pa je to sklep vseh društvenih članic, ki so bile navzoče na društveni seji. Pripeljite tudi vsaka vsaj eno novo članico, v to naše lepo napredujoče in najstarejše žensko društvo v Clevelandu. To je vaša dolžnost. Asesment je samo $1 na mesec, posmrtni-na« znaša $300 in $6 bolniška podpora na teden. Društvo tudi rado pomaga revnim članicam, tako da je v vseh ozirih v resnici dobro podporno društvo. S sestrskim pozdravom, (186) tajnica. Posebne cene mesu za soboto. Rojaki, poslu-žite se teh cen, ki so najnižje, za katere morete kupiti izvrstno meso. Te cene so samo za soboto: Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkraj&a in najbolj usodna pot ta potovanje na ojrromnih parnikiht Paris ............Aug. 16 Sept. 2 J A. M. 10 P. M. France ........Aug. 22 Sept. 8 noon 5 P. M. He de France Aug. 26 Sept. 11 4:30 P. M. 7 P. M. Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini x vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln slavna fran-coska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli n , \ pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE F^SIct? 26 Pub,ic Square, -«®aaKSL Cleveland, Ohio. Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust Šenoa iz Hrv, Poslov. L. J.) Razprodaja na vsemu letnemu blagu Vso zalogo letnega blaga hočemo sedaj razprodati, ne glede na dobiček ali izgubo! Blago za vas, in vašo družino, si pri nas cenejši nakupite, kot kjerkoli pri tujcu. Več zakotnih beznic je v naši naselbini, kjer naši ljudje kupujejo njih blago, ter mislijo koliko denarja si prihranijo. Vedo pa ne, kako in kje je ista starina nakupljena. Pridite k nam, ter si oglejte naše blago, in njih cene. Blago je sveže. Moške obleke in suknje, ročno narejene po vaši meri, garantirane, dobite sedaj pri meni po $24.00 Priporočam se tudi ženskam za popravo zimskih sukenj z novo podlogo in drugo. Jako zmerne cene. Se priporočam ANDREW JARC 1113 EAST CIST STREET SVILENE OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA Cena $12.50 do $15.00, sedaj ....................$7.95 Cena $13.50, sedaj..$6.95 Cena $6.75, sedaj....$3.25 PRALNE OBLEKE Cena $2.00, sedaj....$1.49 Cena $1.50, sedaj....$1.00 Cena $1.00, sedaj........69c Vse letno blago na jar-de bomo prodajali kot nas stane. Vse spodnje perilo za može, žene, dečke in deklice na tej razprodaji 20 odstotkov znižano. RAYON OBLEKE Cena $3.75, sedaj....$2.25 Cena $3.00, sedaj....$1.75 Cena $2.50, sedaj... $1.50 OBLEKE ZA DEKLICE Cena $2.00, sedaj....$1.25 Cena $1.50, sedaj . $1.00 Cena $1.00, sedaj........69c NAJBOLJŠA KOTENINA ZA RJUHE Cena 65c, sedaj............50c Cena 50c, sedaj............39c SVILENE NOGAVICE Cena $1.75, sedaj....$1,3S Cena $1.50, sedaj...$1.1E Cena $1.00, sedaj........73c Edino želodčno zdravilo zanjo "Winnipegosis, Man., Canada.—Tri-nerjevo grenko vino je veliko napravilo za mojo ženo. Ona vedno pravi: 'Nobeno drugo želodčno zdravilo za me!' VaS S. Czarnovas." TRINERJEV0 GRENKO VINO je zeliščna zmes. Naredi kar napravijo rastline, iz katerih je narejeno. Naravno, pravilno delujoče, milo odvajalno in zelo oživljajoče. Pomaga vzdržati ljudi zdrave, pred zaprtnico, slabim tekom, glavobolom, izgubo spanca in drugih enakih nerednosti. Zdravniki ga priporočajo. V vseh lekarnah, Ako ga nimajo v vaši sosedščini, tedaj pišite na Joseph Triner Co., 1333 S Ashlancl Ave., Chicago, 111. Sedaj \ malih in velikih steklenicah. —(Adv.) „ _ Moderno urejena UnijSka pekarna flHMjfo Se priporočam slo-vomm venskim in hrvatskim gospodinjam za nakup pristno domačega peciva, kot kruh, piškote, ženitovanjske kolače za vse prilike. JOHN BRADAČ 0413 St. Clair Ave. V Slovenskem Narodnem Domu Teletina za pohanje...........20^' Teletina od prs.......... 15C' Teletina od pleč___________________ 19^ Govedina za juho________:.......-.....10^ Govedina od pleč ................18^ Svinska plečeta....._________15^ Svinska plečeta rezana- 18^ Prve vrste mast_____________ 11^ Sveže mleto meso.........12 Vi $ Pri nas imamo vsako soboto posebno znižane cene. Se prav vljudno priporočamo slovenskim in hrvatskim gospodinjam. Vukušič trgovina 6024 St. Clair Ave. Proda se ali zamenja za hišo dobroidoča trgovina z obleko in obutvijo, v sredini slovenske naselbine, na prometnem kraju. Vpraša se na 863 E. 185th St. (Jul. 31. Aug. 7. 14). Dva stanovanja po tri sobe vsako, se'odda. Vpraša se na 1033 E. 62nd St. (Aug. 1. 5. 7.) Stanovanje se da v najem, štiri sobe. Odda se pošteni družini. 14310 Thames Ave. Vprašajte zadaj. (185) Slovenska vdova stara okoli 40 let, išče primernega dela pri vdovcu, za gospodinjstvo ali za kuharico v restavran-tu. Vprašajte na 7761 Broadway. Tel. Michigan 0586. (186) ' Naprodaj je piano, ki se proda po zelo nizki ceni. Vprašajte na 6230 Carl Ave. (185) Stanovanje se da v najem, štiri sobe in kopališče. Garaža na razpolago. Jako poceni. Vprašajte na 1217 E. 176th St. (186) Mi smo že dolg-o let pošiljali po pošti elastične nogavice, trebušne pasove in pasove za kilo. Pišite nam. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. cleveland, o. OGLEJTE SI novo o t v o r j e n i dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer. Na tej razprodaji bomo imeli še mnogo drugega blaga po nizkih cenah Za vaš obisk se vam priporočam JOS. STAMPFEL 6129 St. Clair Ave. GLAVNO JESEN S K O skupno potovanje V STARI KRAJ bo na znanem rekordnem parniku Cunard Linije MAURETANIA DNE 2. SEPTEMBR A, 1931 Potnike tega potovanja bo spremljal j*. m. Ekerovič od New Yorka do Ljubljane. Oil bo skrbel, da bo vsak potnik v njegovi skupini čim udobneje potoval, kar bo tem .lažje dosegel, ker ima v spremljevanju potnikov dovolj izkušenj. Ako hočete liitro in udobno potovati, pridružite se temu potovanju, kajti za slovenske potnike bodo preskrbljene razne posebnosti. TRETJI RAZRED OD NEW YORKA DO « / vJ Za nadaljna pojasnila pridite k John L. Mihelich Co. (v Slovenskem Narodnem Domu) 6419 St. Clair Ave. ■ Cleveland, Ohio Vabilo naPIKNIK ki ga priredi DRAM. DRUŠTVO ANTON VEROVŠEK V NEDELJO 9. AVGUSTA NA GORIŠKOVIH FARMAH, NOBLE, O. Avtomobili bodo vozili izpred Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd. od 1. do 2. popoldne. Društvo je znano, da svojim gostom kar najboljše postreže, in tako bo tudi na tem pikniku. Vljudno vas vabi na obilen poset. Odbor. IZLET pevskega društva "SOČA" ki se vrši na KAUŠKOVi FARMI V NEDELJO 9. AVGUSTA JESEN JE NAJBOLJ VE. SELA DODA V STARI DO MOV1NI TUKAJ SE VAM NUDI PRILIKA, DA OBIŠČETE SORODNIKE S TEM. DA SE PRIDRUŽITE — Stanovanje se odda v najem, štiri sobe. Vprašajte na 3600 E. 81st St. (186) Delo išče dekle, za vsa hišna dela ali v restavrantu. Pozve se na 10917 Revere Ave. (185) Stanovanje se da v najem, štiri sobe. Vprašajte na 1110 E. 64th St. (185; Na razpolago bo okusno pečen janček, za zabavo lepo urejen prostor za balinat in postrežba s hladno in izvrstno pijačo. Bo dovolj tudi razne druge zabave. Vabljeni ste vsi prijatelji "Soče," za kar vam izrekamo že naprej lepo zahvalo. ODBOR. VELIKEMU JESENSKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO po zelo znižanih cenah za tja in nazaj na najhitrejšem ekspresnem parniku Cunard Une MAURETANIA KI ODPLUJE IZ NEW YORKA O QI7 PTI7 ll/l I2D A preko CHERBOURG A v SREDO OLl 1 JLilVl OI\/\ pod osebnim vodstvom Mr. M. S. EKEROVICHA, člana nevvyorškcg:a Cunardovega urada, ki temeljito pozna zahteve potnikov tekom potovanja ter bo skrbel za vse njihove potrebe. Zagotovljena vam je vesela vožnja v družbi vaših rojakov. Znižana vožnja v tretjem razredu iz New Yorka do Ljubljane in nazaj 175.00 VRNETE SE LAHKO TEKOM DVEH LET Za nadaljne informacije vprašajte svojega lokalnega agenta ali CUNARD LINE 1022 Chester Ave. CLEVELAND, OHIO Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadju trgovine Grdina & Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov (f) Vsakoletno romanje v Carey, 0. se vrši V SOBOTO 15. AVGUSTA VLAKI N. Y. CENTRAL ŽELEZNICE BODO VOZILI SLEDEČE: Iz Clevelanda ob 5:45 in G:00 zjutraj Iz Linndale ob 5:57 in 6:12 zjutraj Dospejo v Carey ob 8:35 in 8:50 zjutraj SE VRNEJO: Odpeljejo iz Carey ob 5:30 popoldne Dospejo v Linndale ob 8:09 zvečer Dospejo v Cleveland ob 8:25 zvefier Vozne listke in druge informacije lahko dobite pri FRANK SUHADOLNIKU 6107 St. Clair Ave. LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽAI.EO LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167th St. Poklitttei KEumore «381 i • PRVI SLOVENSKI j PLUMBER J. MOHAR ! 6521 ST. CLAIR AVE. J če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene. RAndolph 5188 (Tha. F.) JOHN PETERKA | 6506 ST. CLAIR AVE. 8 (zadaj) m Paperhanging & Painting H Se priporočam || iramotno poginem? Ne! Skril em se v grm. Odtod sem razločno videl silno klanje. Naposled )ade Dubica. Turki si jo osvoje. Drugi dan zjutraj se spustim na :esto ter jo krenem proti Ko-itajnici, ker je bilo vse mirno. £ar naenkrat pridirjata za me-loj na konjih dva Bošnjaka. "Stoj, džavr, zavpije prvi. Ho-:em se braniti, ali med tem mi zbije drugi puško iz roke. že je :amahnil, -da mi razbije glavo, i drugi mu reče: 'Pusti, Jusuf, prodala ga bova i suženjstvo." v * Odvzame mi nož, kapo, plašč n kroglje in tako sem korakal peš med obema jezdecema proti Dubici. Težko mi je bilo. Stokrat sem se že bojeval z nožem, 3 sabljo sem se že meril s Turki, a sedaj me zasužnjijo, ne da bi bil oddal le en strel. Zakaj nisem imel konja! Naenkrat reče drugi Jusufu: "Cuj me! Jaz grem doli k Uni, da napojim konja, a ti me počakaj tu in čuvaj džavra." "Dobro, I b r a h i m," odvrne Bošnjak, in Ibrahim odide. Sedel sem na štor kraj ceste, Jusuf pa razjaha konja in reče: "čuj, džavr! Pojdi sem, da ti zvežem roke." S konja vzame jermen in se mi približa. Premeril sem ga in si rekel sam pri sebi: Elija, ti si močnejši,.— in padlo mi je nekaj v glavo. Ponudil sem mu na vidze roke, ali nato se sklonim z glavo in se zaletim Turčinu med noge. Jusuf se zvrne čez me, a jaz se bliskoma zasučem, pokleknem mu na hrbet, potegnem izpod njega nož in mu ga porinem med rebra. Ibrahim je bil precej oddaljen in naju ni mogel videti. _(Dalje prihodnjič) MALI OGLASi Zavarujte si vaše življenje, hišo, proti ognju in nevihti, -pohištvo, avtomobile, itd. Louis Petrich 19251 Monterey Ave. Tel. KEnmore 0922-W Slovenska šivilja se priporoča Slovenkam za izdelavo oblek po najnižjih cenah. Vse delo garantirano. 6026 St. Clair Ave. Suite No. 2 (187) Naznanjamo da smo odprli konfekcijsko trgovino in prostore z lahkim prigrizkom, in sicer na 1029 E. 62nd St. Rojakom se vljudno priporočamo za obilen obisk. Mary Stare (187) V najem se da pet lepih, čistih, velikih sob, toilet, elektrika, posebna klet, velik jard. Rent $22 na mesec. 7002 Becker Ct., med Superior in St. Clair Ave., blizu 71. ceste. Ključ je zgorej pri Mr. F. Kos. Tel. Eddy 7612-R. \ (187) Kdor želi lepe piščance po dva in pol funta težke, po 26c funt; sveže gnjati (fresh ham), po 22c funt; svin-ske ledice, po 1 2c funt; sveže vampe, 12c funt; sveža plečeta, 18c funt, in lepo in veliko zalogo doma sol j enega in preka-jenega mesa, dobi to pri ANTON OGRINC slovenski mesar 6414 St. Clair Ave. Stanovanje obstoječe iz štirih sob, se da v najem. 965 Addison Rd. (186) Stanovanje se da v najem, na 70. cesti. Hiša-sama za sebe, ima 5 sob. Elektrika in klet. Rent samo $22.00 na mesec. Vpraša se na 6414 St. Clair Ave. (186) Naprodaj je pohištvo za obednico, miza, šest stolov in hrastov bufet ter shramba za posobo. Vprašajte na 7416 Myron Ave. (186) Denejo te v železje, bijejo i te, trpiš žejo in glad in ne veš, i si-li človek ali pes. Bilo mi je r' težko, da veš, zelo težko. Kaj £ sem hotel? Rekel sem Turčinu: ^ "Hočem, vaš hočem biti." Buda-lo mi je verjelo. Osvobodil me je . okov, nahranil me in napojil, dal mi je celo denarja, a neki turški 1 derviš me je učil kako velik svet- ^ nik je njihov prerok. Pbslušal sem te neumne litanije, kakor da ' toe je rodil sam Mohamed, in ' Prišel je čas, da bi drugi dan molil turško vero in da bi poteptal | krščanski križ. Bila je noč, temna noč. Podnevi sem se veselil, častil Turke in sramotil Bog mi odpusti grehe — krščansko gospodo, pil sem in Turki so mislili, da sem pijan. Zatisnem oči in Turki zopet mislijo, da spim v pijanosti. A ko so oni pospali, odprem oči, vzamem pištolo, nož in mošnjo cekinov. Po trebuhu sem se priplazil do reke Zerma-nje in ob reki sem se privlekel do morja. Našel sem čoln, dal sem mornarju polovico svojih cekinov, in on me je pripeljal do Se-nja, odkoder sem prišel v svoj kraj. Z Bogom Mohamed! A kljub temu nisem mogel mirova-• ti. Primem za sulico. Bil sem s svojim očetom v Dubici. Bilo je leta 1538., ko je bil ban Peter Keglevič. Zrinjska gospoda, Dušica je bila namreč njihova, nam je naročila, naj jo junaško branimo. Bili smo sami izbrani fantje, a bilo nas je malo, Turkov pa, kakor listja in trave, de-Sfit na enega. Spominjam se še te£a, kakor da bi bilo danes. Na* en°indvajset zrinjskih strelcev Je določil poglavar, da zasede,mo Gozdiče k nad cesto, kjer bodo morali Turki mimo. šli smo peva-joč na griček, dasiravno nismo bili veseli, ker smo nosili glavo v torbi. Vsak se je vstopil za svoj hrast ter nabil puško, zapalil pi-Po, in tako čakamo, kaj bo. Moralo je biti okoli polnoči. Mesec je stal nad Uno in gledal kako se lesketa v vodi. Naenkrat slišimo hrup in v daljavi se je začelo rdečiti nebo. Pogledam, na drugem griču gori cerkev. Kmalu nato se vzdigne nad cesto Prah. Ni bilo več dvojbe: Turki gredo. Pokleknem za hrast in Položim puško na koleno. Tu se Pokaže iz prahu nekoliko jezdecev. Dobro sem razločil turbane ln kopje se je Turkom lesketalo v mesečini. Na čelu je jezdil na Vrancu temen mladenič. Od sed-a mu visita dve krvavi glavi. Sr-f6 mi zadrhti, kri mi vzkipi. čakaj ! Pomerim in sprožim. Vzpne Se» zakriči "Araan" in telebne Vznak na zemljo, a vranec mu zdivja in prične dirjati, vlačeč s seboj v stremenu mrtvega jezica. Strel za strelom se za-olisne izza hrastov in vsak je bil ,urška smrt. Tu pade konj, tam Jezdec, pogani se prično mešati, PriČno tleti in upiti, a mi smo stali na višini, oni so pa bili sa-jezdeci. Vedno več Turka se vali proti nam. Postavijo se v ®d pod gričkom, napno loke in dež puščic prileti v gozd. čul Sem, kako žvižgajo puščice, kako Se lomijo veje in kako pada list-Je. ge neifrat izprožijo strele. se zapičijo v moj hrast, a če-*ta prebode mojemu sosedu od rani vrat. Izdihnil je dušo na mestu. Naši streli so tudi obsi-j^li Turke kakor toča. Vsak čas vzpne kak konj, vsak čas pade ezdec. Naposled razjaha j o ko-JjJe in g krikom "Alah!" se zaže-druhal v hrib. Prve položimo ° tleh, a pridejo drugi, tretji, dno več in več, cela truma se j valj na cesto proti Dubici. 2 u!-vSem ®e samo štiri kroglje. ^ ičem tovarišem naj se vrne-•p v mesto. Bilo je prepozno! s ®Sekali so nam pot. Izgubil m blV eozdu tovariše, blodil sem nev •1 in ču1, kako nas iš^ejo erniki po grmovju. Naj-li jZakjaj bi bili 'v 0 zejnt? Z BLUE RIBBON MALT EXTRACT lahko napravite dobro osvežujočo pijačo, ki učinkuje iz-borno na vas. Tudi cena je tako nizka, da si ga lahko vsak- privošči. KUPI SE PRI Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. Telefon: KEnmore 1282 POZOR! NAŠA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE SEDAJ PREMENJENA— POKLIČITE KEnmore 1299 100% Malt Syrup Prvovrsten čist ječmenov Malt Syrup garantiran, da ne vsebuje ne koruze in ne kakih drugih primesi, ki so primešane v drugih Mal't Extraktih. Poskusite naš 100% Malt Syrup—napravite prvovrstno pijačo, ki je osvežujoča in hladilna v teh vročih dneh. ZASTONJ | "za vsakih 15 kuponov, ki jih dobite z 100'v Malt W Ekstraktom dobite, krasen VOLNEN KARPET @ popolnoma zastonj. — Imamo jih v različnih (§) barvah. — Poslužite se te izredne prilike. ® © Se priporočam (§j) ANTON DOLGAN- 1 15617 WATERLOO RD. ® KEnmore 1299 ® 0H1 Sedaj! PENNZIP ETHYL JE NOV GASOLIN ZMEŠAN Z NAJBOLJŠO TVARINO PENNZIP Z VSEMI PREDNOSTMI E1TIYL-A V kratkem času, kar je PENNZIP na trgu, je postal eno najslovitejših motornih kuriv, ki se je še nudilo narodu v tej okolici. Dela ga samo PENZIPP ETHYL ali COLUMBIA REFINING CO. Električna Liga naznanja, da bo dala vsaki bralki Ameriške Domovine zastonj pouk, kako se operira električni likalnik. Bralke, ki žele videti, kako se rabi ta moderni stroj, naj pridejp ob sobotih zjutraj, 9:80, v glavni stan Lige. Na razpolago se jim bo dal električni likalnik in izvedene vam bo pokazal, kako se ravna ž njim. Ta posluga ne stane nič in oseba nima nikakih obveznosti. Električna Liga, seveda, nima ničesar naprodaj. Glavni stan Električne Lige je v 18. nadstropju Builders Exchange po* Ali vi upoštevate boljši in pristni ječmenov okus? RFD STAR Močnejšo domačo pijačo? UUi/ kjin.ii Kupite ali naročite ta produkt pri vašem trgovcu ali pri » FRANK LAURIČ INAr KfiUU Jft 15601 Holmes Ave FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) Podružnica na 15335 Watorlnu Rd. 1259 Union Trust Bldg. Suite 2, v Slov. bel. Domu E 9th in Euclid Ave. Zvečer od 6:30 do 8;00 Telefon Main 7260. Telefon: KEnmore 1