1)273232 / 1 / l' LtJStNBA d MATURI MARII? KROKARSKI i. Kr~pa je na koncu sveta,beprav je na Gorenjskem.Ob tihi Lipnici hiti bela cesta in zavije ob še tišji PršprOv- ki v starodavni kreparski trg.,odkoder ne more dalje.Res ne more,zakaj Kr:parji so se naselili v globelih pod zeleno Jelovicoj&rni vrh z Zidano skalo in Orldvino in Babjim zo¬ bom in tlelo m špik in še Brezovska gera s svojim uklonje¬ nim hrbtom,ki se vlebe preko Barigle.Gobelj in Svete sobo¬ te do Jamnika,so prestrmi da bi mogla cesta preko njih. Kroparji radi tega nisc bal.stni,Penosni so na svoj tVg.ki mu ni enakega pod božjim sl.venskim soncem in sc mu zložili pesemski pravi,da je Kropa veliko mesto,v katero ee pride naravnost po cetsi. Kroparji so.bistri ljudje,a vendar se budijo r kako je rmgcbe,da je pozna vesoljni slovesnki svet in ve,kjer- kbli se. po javi jo, da sc doma iz slavnega trga Kropa. Žebljički jih kujejo Kroparji od pamtiveka,sp pab razširili njihv^r slavo po suhem in po morju.Tc-da z beblji ne krošnjar!jo in tudi nima trg svojega grba z bebljem,da bi ga zmanjšanega vtaknili v gumbnico in tako izpričevali svoje porekloo M Za sveto Krišbevo voljo,kak ; pa veste,da smo iz Kro¬ pe”? vprašujejo ki se v svojem začudenju premagujejo,da ne bi izrazili svojega veselja s kletvi j':. Sakih je malo, r Kdaj .vraga,pa. smo se videli in kje s da nas poznate in veste,da smo iz Krope doma?.”vprašujejodrugijJcl jih je veb,in poklibejo tako veselo peklenščka,.kakor bi se z njim pobratili ob oglju in kev iških ognj.ii: v ko ka!xjo in kujejo zareče 'železo od ranega, .utta do po ne nojbi. Govorica jih ir. .a.;a Kakor ni' mogel zatajiti sveti Peter na dvorišču velikega duhovna svoje galilejšbine,ko je zatajil Gospoda,trke ne more zatajiti Krapar svoje kro- paršbine,ki > jo oznabuje njego/ zamolkli goltniški r,ki je tako znabilen,da bi brez njega ne bilo ne trga ne Krope ih tudi Kroparjev ne. n Pn je vendar pred davnimi leti šivel Kropfer,o kate¬ rem ne bi mogel nihče reči,da je iz Krope doma,čeprav je bil Jurček in bi se torej ne mogel zatajili« II, Kako j6-bilo s IClemencevim Jurčkom? Bi'o je leta Gospodovega. 16Q9<č.ne 23*nialega travna, ko je dal B.g Klemenčevčm prvega otroka,ki so ga še i-st„ dan nesli v c. r.kev svetega Lenarta,kjer ga je krstil vikar Erhard Benedika Rud sniger a Roeanheir.b in so mu dali ime vojščaka junaka sv.durija,ki jo premagal neznanskega zmaja in rešil svete iTarjeticc v kakor peje naša leptc narodne pesem, katero so znali tudi v Krepi in jo peli,zakaj Kroparji so bili tudi one dni pendukakršnjih bi zaman iskal „ 0 . Klemencev oba oni dan ni sel v vlgenc,da bi koval, zakaj ponosen je bil in je hotel praznovati botrine,kakor se spodobi,da ne bi šlo po Kropi,kako skopari. Tor«;) je postavil na mize bokalce eekinaste br.ž ui- ke,ki so kropaisiki krbmarji tovorili preko hribov ul §c- riee in jo imeli v veliki baj»tl,in be hleb belega kruha in lep kos bohinjskega sira* Pribla sta boter in botra in be 'zenska y ki je nosi¬ la otroka,in vsi trije niso mogli prehvaliti Jurbka,tako da je bil priden. "Se takrat ni .zajokal,ko so mu dali gospod sol v u- sta.Potrpežljiv bo!” je dejala ženska,ki je nosila otroka. w Bog mu daj zdravje in sveti Jurij,njegov patron,in sveti Lenarti” je želela botra, ki je dala materi otroka« "Miha” , je rekel boter Klemencu,"zdaj si pa lahko ve¬ sel,bob imel saj komu zapustiti kladivo!” In so potem sedli za mizo in se ob brežanki in hle¬ bu. in siru dobro imeli in bili vesej.1 in bs in be preroko - vali o Jurbku^kako bo junabko rastel y da ga bosta vesela obe ih matd in be sam presvetli cesar,ki ga gotovo poklibe v ' žold,da bo pokazal Turkom,kaj so Kr, parji ; kakor je njegov patrcoj pokazal svojo mob neznanskemu zmaju. III. Boter in botra sta slabo prerokovala, Klemenbbv oba dn Klemenbeva mati nista imela z Jur- bkom veselja. Tri, leta sta ga bila pab vesela,a potem sta bila žal ort jf*a. Žalostna sta bil«uk,o sta ga klicala,žalostna,ko sta ga gledala.Nista bila žalostna,ker ne bi junabko ratbel 5 Eastel je lepo in z ja...odhitel k njim,pobi bi prvega za rokav in ga vlekel s seboj,kazaje proti gjv. a,Vsi so bili radovedni,kaj je 7 an sc -meJili za, njima,.. Pred grmom so obsos.il. —To podobo si hotel pokazati?" je vprašal Mertiov Andrejce Jurbka. Jurbdk je pokimal. Ciganov Janezek se je urno priklonil,da bi podo¬ bo vzel in jo odnesel domov.Jurček -jc s svojimi bistrimi o- bmi opazil Janezkovo namero in beprav je bil Janeaek dve lo¬ ti starejbi od njega.gr je zgrabil in zadrbal."Pa jo vzemi ti!"je dejal Janezek. Jurbek je zamahnil z rokokar je po¬ menilo,da je ne vzame. "Kaj naj pa napravi .o s podobo?" je vprhbal zo¬ pet Mertlov Andrejec in gledal J rocka - Jurbek je pokazal na pod.obu in napravil potem z obema rokama nad n#o polkrog innse bel in zabel lomiti pri bljibnji smreki veje. "Ahajaltar hoče napraviti;kakrbne je videl na svetega Rebnjega Telesa dan.ko je bila procesija!" ga je razumel Andrejec in povedal drugim, Dečki, so se vrgli nad smrebje in so kar 'tekmo¬ vali kdo ga bo veb nalomil. Jurbek je biJ /esel in vsi so bili veseli.ko so napravili alta.r v - šotor, ki se glin ,ie zael repti neg .' oni, katere so postavili mobje z gospodka vr.d zo procesijo. In potem so pokleknili pred novim p.l bar jem, akle-r nili roke in gledali Marij' in zabeli taka pehotno moliti kakor bi bilimv cerkvi,Molili so in molili L.n pozabili da je že odzvonilo poldan,Tako budno zadovoljni in srečni s.' , ' i k bili,da ni priblo nikjmur na misel,da vil domov.o.Marija s sklonjeno glavo snem rameni, jih je pčslubala... " Juuuurbeekt...” "Andreeejec! ,». !l bi vstal in se in lepo zveždc odpra- na de- "lovreeenc \..." "Eaaarteek !..." Od vseh koncev in strani so zaslišali ,kako jih, klibe mati,obe,starejbi brat,starejba sestra.Ob prvih kli¬ cih ce niso zmenili,šele ob tretjem ,betrtem,s.katerim so jih posebej vabili jubinat,so se pobjbni zamaknjenci zgani¬ li in vstali. * ‘Zadnji je vstal Klemanbev Jurbek in kar tebko se je poslavljal od Marije.Zdelo se mu je, da ni veb tako ba¬ lo rtna ko so klebali pre njo in molili, "Zdaj pa bo spet sama in bo kakor prej balostna", je pomislil in ni se mu mudilo,da bi odhitel z„drugimi,ki so be krenili nizdol. "Juuurbeek . ga je klicala mati. "Jurbek ,mati te klibelPo jdi,bomo pa spet popol- dn prnbli k Mariji,da. j’ 1 natrgamo be robi H je zaklical Mer-- tlov Andreje c, kateremu jo KLemenbeva mati priporobila sina, naj popazi nanj,da bi se mu kaj ne pripetilo* Jurček jo ubogal in bil vesel Andrejbeve obljube. "Nib ne bodi Žalostna Mari ja, pa j-^pri-dettr >opol dno e pa k-JLn-afU!6-^i--naWr^mn- r ^-bob--cLme-l-«'lepbi al t ar! w jc s svo¬ jo, mislijo tolabil Ivlater bob jo,ko se je poslovil... V. Popoldne so bili otroci zopet pri Mariji. z robami so ji okrasili altar in prižgali so pred 'njim be sv^be,ki jih je prinesel -Metrlov Andrejce,zakaj ho¬ tel je da bi bil altar ros tak,kakrhen je bil pred njihovo hibo ob procesiji* Jurbek ge bil neznansko vesel. "Vidib,Marija T be svebe ti gorijo,da ne bfh žalo¬ stna!" je govoril v mislih z Marija. In bt nebesa so se spomnili, Sli so,nabirali gadode in jihnnizali na klasnice katere so potem ovili okoli Marijine podobe in razobesili be tu in tam po zelenem smrebju,da je bil altar kakor posut z rubini. Otroci so potem molili in peli pesmi in Mertlov .Andrejec je bil,celo gospod. Vstal jb.se obrnil k svojim tovaribem in zabel - pridigati. 0 Mariji je govoril,kar je gedel iz zgodb katere je gospod vikarr razlagal pri nauku in be je ponavljal.kar je alibal o Marijinih psaznikih v cerkvi. Iz svojega pa je dejal,ko je pridiga končevali ?Marija,ki smo jo danes nabli in ji napravili al¬ tar, ima sklonjeno glavo in je balo sina.Zakaj je žalostna? Nabe matere; so balostne,ako jih ne ubogamo,ako nism* prid¬ ni in se samo potepamo.TudiUarija je mati.Veliko druziro i~ ma.Ves svet je njena hiba in kristjani so njeni otroci 5 V cerkvi nam gospod pridigajo kake so kristjani mlabni,Nib ne iparaja za Boga in ne izpolnjujejo njegovih zapovedi,Mari ja je pa Mati bobja in zato je balostna,Mi jo pa hobemo dazvs- seliti,Vsak dan bomo hodili sem gori k njej in bomo peli njene pesmi.Ali obljubit-e, , da bo Marija vesela?" Andrejec je konbal. "Obljiibimo • "so- se '•oglasil iTjovreno in Nartekin' Lrejka in Janezek in Jur£,|e Jurb§k je' bil ti h,-a-je tuli o- bljubil,zakaj beselo je prikimaval z glavo,,, •■ Otroci?ki so bili zamaknjeni , v'Andrej ca. in v al- tar,niso opazili,da sta se približali Mertlbvka in KLeraeribev- ka,ki eta ; ostali ne dal e b spodaj v rebri ir za grmom gledali in poslušali otroško pobožnostGin j eni sta bili ob njej in sblze so jama lesketale v obeh. - r • Mertlovki je bil povedal Andrejec,da so nabli Ma¬ rijino podobo in ji napravili altar.Ko sc otroci popoldne o- džli b breg,je bila radovedna,kakšno podobo imajo.Odpravila se je za njimi in mimo gre#e poklicala be Klemenbevko. Ni jima bile zal,da sta odbli za otroki ko sta jih nabil pri taki pobožnosti. "* "Ali naj greva k njim?" je vprabala Jurčeva mati. •"Pustdva jih in se vrniva!" je menila Andrejbeva in Lovrenbeva. In sta se vrnili in sta povedali be Popovbevim in ■ Zigonovim in Pehembovim,kaj sga. videli in slibali na bregu. Preden se je skrilo-sonce za Črnim vrhom in je legla na Kro¬ po senca,be ni bilo Kroparja 7 kl~ ne bi govcjr.l o novi otrobki božji poti,.Tudi gospod vikar je zvedel ,o njeJANamsehnil se j e ^nrzel—okov-ano palico in se napravil na pop "Pogle jmoje dejal,"kaj šo otroci nabli in napra¬ vili. ' ko ■Ko je stopal gospod ■ .. 'V ,, Gie j ,gle j , saj mora glasno molijo in pojejo " v breg*se biti pol j® Krope budil; - tam gori,kp ta- Ees je bile na bregu-dosti ljudi. Kar je bile otrok , so bili prihite- ,li gledat kak oltar so napravili njihovi ‘1 I -v ki jo je Jurček katere ,'rignala. j. i.j i. podobi,, našel rorasti Klemnbev in be od kraja vse ženske r niro .r/?d e -r vigencih, je ■e dno st ±n nek J j. mo¬ žakov je o. 1 »udi vmes, ; kit, ; je dejal vikar,ko- se. je usta¬ vil na vrhu in poteknil, iz žepa ve¬ lik rdeč robec,ter bi otiral z njim znojni .obraz«"Saj vas bo tukaj kma¬ lu veb,kakor 1 :b nedeljah v cerkvi sy. Lenart a* H Tako je rekel vikar in umaknili, so se~mu,ko je stopil k altarju - botoru.kjer se-je pripognil in se¬ gel po Marijini podobi,da bi si jo ogledal, Otroci in vsi sc ga obkolili in gle- radovedro bakali,kaj poreče .Gospod je gledal in gle¬ dali in dal podobo,nazadnje je kdo "Lepa podoba 'kol "i je- t. Taku be nisem bte ■otroci cl i nikjer videl,Le viJfili?" in tudi oarasli'se ■'.- deli za koga,ki koga je hodil tod,da bi jo.Izgubil,Ali "Nikogar,'"so se oglar ■ 7 i niso mogli spomniti,da bi koga vi bi imel v Kropi tako sliko, "Tako napravim. jc bo, mem s seboj in jo spravim v cerkvi.?" Odrasli so' bili zadovoljni otroci žalostni >Zlast: ,m vi kar"podobo vza- je bil žalosten Klemenbev Ji.rbek -n tildi Mertlev* ;nr. And re j ou ni bilo prav ; zakaj pomislil je,da ne bodo mogli odslej spol¬ njevati obljube,ki so jo dali Mariji« Gospodu se niso upali ugovarjati. Gospod je videl njihovo žalost« ’ n Ali vam ni prav,mali? 5 * je vprašal Molčali so in ko je krenil po stezi nizdol,so b« enkrfet balostno pogledali na prazni kitar in se uvrstili za njim kakor v procesiji in ga spremili skozi trg in gori v drugo reber,kjer se je dvigala bela cerkev svetega Lenarta. Gospod je bel prav pred altar,kjer je pokleknil in stopil nato k desni steni,kjer je odprl okarico v zidu, spravil vanjo podobo in jo zaklenil. KZdaj pa molimo malo v bast Materi božji?” je opo¬ zoril otroke»pokleknil pred altar in so glasno zmolili obenab in zdravomarijo,.. \ VI, Jurbek je domov prijokal. "Ali te je kdo kaj tepel ali si se kaj udaril?” ga je vprabala mati,.. Odkimal je in jokal in jokal r > "Kaj ti le je potem,be te nihče ni tepel in se ni¬ si nib udaril?Ali si laben? 11 Jurbek je zopet odkimal« ”Moj Bog»ali res zaslutim,da me tako tepeb?” je vzdi hnila mati,ko je gledala Jurčka,ki ji ni mogel povedati kaj mu je,in v obi so ji prdble solze, Jurbku je bilo tebko»ko je videl,da tudi mati jobe. Pokazal je nanjo in potem in potem na obi in nihal z roko. Mati ga je razumela»da ji hobe reci»naj ne jobe. "Kdo bi ne jokal»otrok i j,ko si pa tak revček!” mu je dejala„Jurbek se je nasmehnil. beprav je be ihtel,in je skusal pojasniti materi»zakaj jobe„§ prstom je napravil v zrak predse kvadrat»ki je bil tolik»kakor jo bila velika podoba Ma¬ rijina, in potem kazal sr. er kjer so jo- nabil »ter zgibal roko v zapest ju,beb, da je ni ve'o tar gori, in be kazal proti cerkvi in potem proti bupnibbu m roka mu je prebla v pretnjo... Zdaj se je mati nasmehnila. ■. "Aha" je rekla,"zato jobe's,ker je*' gospod odnesel Marijino podobo v cerkev?0,zato ni treba»da bi jokallGospod be vedo,da je tako prav.Pomisli,be bi ostala podobav vabem altar ju.,bi jo kdo vzel ? bi lahko pribla kaka ploha in deb bi konbal p:dobo.Tako pa je v cerkvi na varnem in na suhem lepo spravi jenai '■ t,ui;°k ni veb jokal,a žalosten je bil be.Tako je bil‘baloeteh,da mu zveber bganci z mlekom kar n|b niso tekni¬ li in je bel zgoo i sputr.re da bi ga obe in matd' priganjala, kar sta morala sicer tekom p le 4 --a .trdno,ko je kazal skozi o- kno,da ni be teme,, Mati in obe sta be posedala na klopi pred hib^ in se zgovarjal s sosedi»ki sc; se tudi hladili«0 pmd bi so govo¬ rili in ugibali»kod bi mogla priti »a uganili niso,. Ko je odbilo v zvoniku svetega Lenarta deset,so vsi menili,da morajo iti spat»da se spe bi je jo»in so si vobbi- li lahko nob 0 Mati je pribla piva v sobo in prižgala lebberbo,ki je medlo obsvetila prostor-Ko je stopila do durbka,da bi ga be pokrižala, ja videla ; .da sd v spanju ves sreben smehlja, - K Angelce vidi, otrok nedolžni 1 * r je pomislila, kar je sli bala praviti o otr-cbkem smehu v sanjah. * Prifiel mob 0 "Poglej Jurfeka»kako se smeje ? 0,be bi nam mogel po¬ vod ati f kaj se mu sa nja?* 1 *'?aga- ne bova dočakala," je odvrnil SI zmene- žalostno benijki je. zavzdihnila kakor bi ji s svojo besedo, zasadil meb v srce o.. VII« Vzšlo je svetlo sonce in je bilo be tako visoko,da je pogledalo preko Brezovbke gore v Kropo in pregnalo iz nje vse senci in be posinjilo dim,ki se je valil iz spodnjega in zgornjega plavba,kjer so topili belezno rudo,kakor bi se ho¬ tel spenjati do Zidane skale in be vibe,da bi se zdrubil z oblakom,ki se je vlekel izza Črnega vrha. V vigencih so kladiva vse bolj veselo zapela,ko je posvetilo vanje sonce skozi biroko odprta vrata,da je ogenj na Jelšah kar pobledel* Z belim d-nevom»ki je priklical sonce tudi v Kropo., se je vso zbudile in vzdramile in tudi KLemenbev Jurbek je vstal Nib n& bil bmeren.Prismejal se je k materi v kuhinjo in ko de je umil,je sedel in pospravil vse bgance»kolikor so mu jih pustili obe ? ki je bil be odbel v vigenc»in mati in sestrica, ki je bila be tudi pred njim vstala. Ko je Jurček pozajtrkoval,je prosebe pogledal mater in ji z rokami dopovedoval,da bi bel rad po jagode*, Pa pojdi, samo ne dalefe?” mu je dejala«, Odkimal je in mati je vedela,da jp bo ubogal a Jurbek je vzel majhen belj- pleten kobek,ki se na— spodaj obl in ima povraz - in odbel.Nib ni poiskal Mertlovih dveh in ne Popovbevih in tudi 2iganovega in Pehembovega ne , kar sam je krenil v reber proti kraju,kjer jenabel podobo in so jr napravili -altar» Hitel' je. Ali se mu je acprdilo , da bi ga kdo ne prehitel in mu ne bi pred nosom potrgal gagod,ki jih je videl vheraj in je vedel»da bodo bez nob dozorele? 0 net Kako je z altarjem,je bil radoveden . Ali se mu ni sanjalo ponobi,da je,.-pribla k njem Ma¬ ri j a,ga prijela za roko in ga p Ijala s seboj? ? Seveda se mu je sanjalo., In nib ga nj bilo strah,beprav ‘ je bila nob,zakaj zvezda na Marijinem ramenu je tako svetila,,da sta videla ste¬ zo'be lepše kakor po dnevi.Gledal je,kam ga Marija pelje,in ko je spoznal,da se blibata altarju iz smrebja,se je Marija nasmehnila in je izginila «Hotel je tedaj sam k altar|u,a v temi ni vedlel »kod hcdl,ir je pribel domov... Ha. sanje je mlsl.il Jurbek,si jih po svoje razlagal, bil radoveden,be je vse taro prav»mn zato je tako hitel. Ko je.bil tik pod vrhom,se je za trenotek ustavil .zrl - be gsa kdo vidi,potem se je pa zagnal in kakor bi p.,.: - le je bil pred altarjem in obstal,kakor bi oka- menel,le ooi so .mo .sijale bivo in svetlo-in srebni»kakor bi glodale v zlat zaklade Ali je bil res zaklad? .Ne »Jurbek'ni našel zaklada,veb je nabel.Nabel je v altarju Marijo a'nagnjeno glave in z zvezdo na ramenu,za ka¬ tar. bi dal vse zaklade na svetu in vse zlat...Prav tam je Ml«;kamor so Jo Mii prejšnji dan postavili, prede?* jh J® odne¬ sel vikar v cerkev. Jurbek je pokleknil gleda].. Marije in jo primerjal z ono,ki je prišla ponobi k njemu,ga perij ela za r-.-kc ir;, ga vefli- %la sem gori skoraj de vrha,kjer je izginila,Lepa je bila filari- ja yia podobi, a v sanjah je bila neskonbno lepka. "V sanjah je bila Marija,kakor je y ne 1 e s ih, na podlo- bi pa- ni biva in zato ni tako lepa," je pomislil Jurbek in si bil hib ba-lc sten,-ker ni mogel biti,ko se je sjegeva bel j a u- re'snibila,da se je Mafija vrnila na altar,katerega s«j ji s ta¬ kim veseljem zgradili i& ofcra-sili z rebami in jagodami •*. Juršek je pcujais.il , na jagode,ko ja : vetal.Se na bel j j^e-pozabll ih prišel vss iz sebe domov. Mati se je zabudila.’ "Al.i si tako hitro nabral jagode?Kje imaš belj?"ga je izpraševala. Jurbek ni dajal na materino vprašanja nobenih znamenj -samo-z-roko jo ie prijel in jo skušal potegniti s seboj. "Pusti me!" mu je dejala,a je ni izpustil. "Kaj mi le hobe?" je pomislila mati,mu izvila rake, vzela v narobje malo fJpelkoo in odšla za Jur&kom,*:! jo je prijel spet za roko in jo vodil...lapr-ud hiše,kaZaje v reber, kjer so bili prejšnji- dan. Ko se tako šli,so se jim pridrubili še drugi otro¬ ci,ki so brb uganili,kam namerava peljati Jurbek mater. "Ali gresta k našemu alkarju?" so jo vprašali.' "Menda,"jim je odg vorila Klejpenbevka in be so jc prehiteli in se pognali v reber,da jih ni mogla dohajati in je tudi Jurbek zaostajal,k± se je pomešal mednje.. Opešal j e,a radi ni balosten,saj je 'be vedel besar njegovi to variš j. še niso vedel.i<. In prav re mu je zdelo, da je pozabil beljaki bo priba].,da je on be bil pri altar ju !- •inr-viekrl—pr i Mari jo, kiaee je vrnila Otroci so pripli na vrh. "Marija* •’ ' ' "Marija i " "Marija!" Trikrat zapored : odmelo z rha kakor klic vesele¬ ga zmagoslavja. Jurbek se je smehljal,.mati se je budila. Pa je prišel tedaj na r. b Mertlev Andrejec in zakli¬ cal $ n Klemenbevka,Flemenbevka,Marija je spet v našem altarjut” Mati je pogledala Jurbka,kakor ne bi verjela Andrej¬ cu, in ga je vprašalaj"Ali je res?Ali si mi hutel to povedati in si me vlekel*da bi videla?" Jurbek je veselo pokimal in mati je hit rej a stopila, da bi se prepribala o nenavadnem dogodku,ki mora biti fratri budeb, "Vidite,da je rest t: je rekel Andrejec ; .ko je prispela Klenienbevk« z Ju.^k-m in Spelico na vrh in stopila pred altar kjer bo klečali., otr/. t i. Tudi ona je p k” e Vm.il a in molila, da bi se Marija u— smilila njenega sina,ki je klecal poleg nje in po njenem naro- bilu prosil za milost govora,*, "Kaj ne," so jc vprašali otroci,ko je vstal®, "zdaj bo morala ostati Marija smer m nukri?" "Ne vem, kaj ukrene j ingospcV jim je odgovorila in se odpravila sama s Speli ec. y ki ji je cula prazni belj,proti d-mu,zakaj Jurbek je s povzdignjenimi r<. Verni prosil,naj ga pusvi z drugimi otroki še pri Mariii,. Ko se je KI emen.be vka -racala in je sklenila,-da ste- i pi k gospodu vikarja in mu vse "p ve. s., otroci glasno um. li¬ li ijj izpolnjevali cbljubOoki so jo prejšnji dan dali ne¬ beški Materi,da ne bi bila žalostna«. , ,, ‘ ’ VIII, Klemenbevka ni bi a niti domov., nar spotoma je'-sto¬ pila v bupnibbe in potrkal na vratin . gospodovo sol . "Naprej*" se jo glasil vikar. Odprla je in ponibno vstopila* "Hvaljen Jezusi" je pozdravila. "Na vekel" je odzdravil vikar in pogledal izza mize,kjer j ® 1 bral debele bukve,kdo je pribel. IT Gospod r ptibla sem..." je zabela. "Aha,Klemenbevka ne?" ste spet pribil,da bi da¬ li za probnje,kajne? Prav,prav,kar zapibem,da ne bom pofca- bil," jo j® prekinil, gospod. "Ne»gospod,danes nisem pribla radi probenj," j« pojasnila. "Niste pribil zaradi probenj?Mogoče bi pa radi plabali z$ mabo?" *Tudi. ja» r gospod. Neka j drugega je ? kar bi vam ra- -da ^povedala, ” je odvrnila. "Nekaj drugega?No ; potem bi bila pa kar brb pove¬ dala ne bi ugibal,"je dejal vikar. "Saj gospod, a nisem mogla do besede,ko 30 o- ni tako hitri?" se je pobalJU^kO^^>nbevka. ; J_rv- 8 e.nasxaelmi- la. "No»no f J"je dejal gospod in sa tudi namuznil. Pa je zabela pripovedovati ; da prihaja z onega brega,kjer so nabli otroci podobo .ki jo je pod veber gospod. i-ZeX_jnlodnesel v cemfivg.d a jo spravi, ; "Saj sem jo res spravil in zaklenil in kljub i- mam tukajf" jo je zopet prekinil gospod,.odprl miznico in vzel iz ippe droben kljubek in ga pokazal, "Kljubek imajo,gospodka podobe ni vet v cerkvi’,' je dejala Elemeubevka. "Tedaj je vikar planil pokonci kakor bi ga pogna¬ la sprobena vzmet. "Kaj ? tt je vprabal,ko da ne bi zaupal svojim ube— som da bi prav slibal^ "Podoba , ki ste jo vberaj spravili,je spet tam na vrhu v one " 1 botoru,ki so ga napravili otroci," je bolj "natanko povedala Jurbkova ma¬ li "Cl,, zakaj nosil je la00 in dan ^parskimi bebljl,, * f In mogobei"je dejal vikar. "Je, go spod, sama sem videla.." "Pa le ne ver'j:ameml " In vikar ,je stopil k vratom, za katrrimi je visel na steni velik ključki ga je vzel,in nato povabil IO.emenbevko,naj gre z njiid v cerkev,da bo vi- dela.kako lepo je spravljena Marijina podoba, Sla sta T^lo j e zaškripal v cerkve¬ nih , ra tih kljub,be bolj votlo so odmevali, vikarjevi koraki, . ežke skornj e.podkovane s kro- Klemenbevka je obstala pod porbehnom,gledala za vi¬ karjem,ki je pribel do altarja,hitro pokleknil in že stopil k desni steni z drobnimi kljubkom v rokah.. "Kar bliže pridite,da boste vid li in ne boste po¬ tem govorili takih obotnosti!"jo je poklical. S svetim strahom se je približala do obhajilne, mize pred glavnim altarjem pred altar sam si ni upala,ker je. bila bosa. ''Vidite," je dejal vikar " vratca so nedotaknjena!" Se je utaknil v kljubavnico kljubek in poizkusil, be bi se vratca odprla,ne da bi odklenil. Nis 3 se. "Tudi zaklenjena so vratca je povedal vikar in bil vesel ter hitro odklenil - a tedaj ni bil veb vesel.Zabuflil se je,pa se je prvi trenutek premagal in be iskal po omarici z roko,toda tudi zaman. "Kati božja," je vzkliknil nato," podobe res ni veb v omarici,ali pa sem jaz slep in mi je ohromela roka,da prsti ne butijo nib veb!'! ."Čudež se je zgodil, go spod, ** je menila Klemenbevka ponižno. Vikar-je ni slibaL,ni je hotel slibati. Sel je y vzel z altarja svebo in jo prižgal ob vebni lubi ter seivrnil k omarici, da bi posvetil vanjo, in vse pregle¬ dal. Posvetil jev omaric, in pregledal vse predalbice,a podobe ni bilo in ni bilo«Zamibljen -je nato vpihnil svebo in jo postateil nato zopet na svebnik t ,Klemenbevki se je zdelo, da se mu je pri tem tresla r kai,,, Polgo je že bila Klemenbevka pred cerkvijo*kjer je . bakala gospoda,ki je klebal pred altarjem.Ni se ji zdelo le¬ po, da bi kar tako odbla,ne da bi ga pozdravila, zato je vsto¬ pila na cerkveni prag in pokabljala. Vikar jo je sli bal in je vstal in je pribel iz: cer¬ kve * "Molil sem, 30 se je opravibil xn be d jalu* Res je , podobe ni vob v omari.ci ; be je tam na onem pol gu,naji pa (Osta¬ ne tam in naj jo bastijo otr.ci,ki so nedolžni in so jo nabli." Tako je rekel gospod vikar,pozdravil EL emeneevko, skle nil za hrbtom roke,v katerih je držal velik kljub,in odbel s sklonjeno glavo proti župnibbu. IX; Na pologu pod Bar iglo ni bilo veb smrekovega batora.. Ko so Krc par ji zvede?.i kako se je povrnila Marijina podoba iz zaklenjeno omarice v cerkvi na kraj,kjer sc jr na- eli otroci,so zabeli ob vseh urah romati k njej in lepega dne so napravili name s v u smrek'v. ga >(ytora prijazno kapelicoTka-r tero so postavili Marijo z nagnjeno giav* in z zvezdo na d< - snem ramenu-, In be so dan za dnem krasili kapelico s 'svežim cvetjem in p»u& Marijo so gorele svebe in lubke na olju. Prve dhi so kovači kar mod popoldanskim odmorom ro¬ mali k Mariji v kapelici in redko so je zgodilo,da so se po¬ mudili ob njej del j nego so nameravali in bi smeli,da ne zamu¬ dijo dela. . Kovabki gospodje,ki sc hoteli imeti red v svojih vi- gencihjso godrnjali ih se jezili,kak' morajo odrasli možaki biti kakor otroci,, * 1 Tako kakor fužinar Mazzoli pa se ni razjezil nihbe. Bila je g-tota« Mazzoli ja vzel po kosilu svojo rabunsko knjigo In ni be odbilo dve,se .je odpravil od doma in bel po svrjih vigencih - najveb jih je imel on ~ in renbal je kakor-razdra ben pes,zakaj pri vsaki jebi s pri vsakem panju $e manjkal ke- vab, "Kje je Knab?" "Pri kapelici!" "Ivje je Trvcin?" "Pri kapelici! 51 "IN Kokolbek?." "Tudi pri kapelici!" ■ "In Smukar in Cabman in Topir,kje so?" "Pri kapelici ,a bodo kmalu prišli!" "Kmalu, kmalu, kaj se to pravilAli jih plabuje Mari¬ ja,ki so' jo nabil ..jotrocij ali _ jih plabuje m jazi" je rohnel Ma¬ zzoli. i ‘ Tako je bi o od vigenca do vigenca in celo pri 'plav- bu--—--linovi pebi ni bilo vseh delamcev. Mazzoliju je to bilo preveb,vzkipela mu ju kri in ne da bi kaj rekel, se je obrnil in bel in sopihal v reber h kapelici.Med potjo je srebal tega in onega kovaba,Ustavil se je,si obrisal pot,srbebe pogledal in strupeno siknil "Ob delopustu be cbrabunamo t In je sopihal dalje v breg in golbal sam vase,da le¬ nobe ne podpiral in da jim be pokabe in jih naubi pameti,ki je nimajo niti toliko,ko njegov 'čevelj "Mazzoli,Mazzoli!" Kakor bi se blibal kragulj med drobne ptice,so z#.- vrebbali otroci,ko so ga zagledali Mobaki so slutili,da se bliba huda ura,in drug za drugim so izginili med grmičjem, "Kje so kovači?" se je za,drl Mazzoli nad otroki, ko—je.^scpd-hal na- - vrh - "Bo b*e odblij.so mu povedali,, "Tako,t akoj e zamrmral in stopil h .kapelici,gledal oodobo in sc zakrohetalda so otroci začudeno pogledali in se /restrabili, Se bolj so se p ro stražili in se zgrozil,ko so videli la je segel Mazzoli po podobi. "Pustite je »gospodi" Obkolili so ga in prosili in roko s podobo je moral /isoko dvigniti,zakaj otroci bi radi robili zaklad. "Pri zgornjem kladivu^ ob linevi pebi bf-ste imeli po¬ slej svojo bobjo poti"je zahrebbal Mazzzcl6 in se ni d lj me¬ nil za otroke,ki so zajokali in ga prosili,na j j|m podobo vr¬ ne. Potrti in balostni- so bili otroci,ko je odnesel vikar podo¬ bo,a neizmerno bolj so' bili potrti,ko so gledali Mazzoli ja,** katerem so slibali doma praviti y da nima srca«, "Pojdimo za njim»da bomo videli, kam ponese podofcof" je dejal Mertlov Andrejec,ko je bil Mazzoli bo dober streljaj oddaljen ‘■Poidimo,pojd:'m.o r ! so zaklicali navdubeno -vsi in Klemerfbev Jurček se je pi ril do Andrejevega prijel za reko in prva sta odhitela' za M- jem. Otrobki procesi ji ».ki se je --.'bala od hibo'do hiže,ko so pribli v Kropo, so se vsi budili-5 - kladiva v vi g ncih nii?^ veb pela, zakaj kovabi so jih odložili in se gnetli pri vratih,da bi vi¬ ri eli^ kaj imajo zopet otroci, . < NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA / / \ V f < V '( I /