POGOVOR S SEKRETARJEM ZKO
Vrhunska kvaliteta, a brez denarja
Z Mirom Kokolom, sekretarjem ZKO občine Ljubljana Cen-ter, sem se prvič pogovarjala pred dobrima dvema letoma. Povedal mi je marsikaj zanimivega o kulturnem utripu v samostojnih kulturno-umetniških društvih, v organizaci-jah združenega dela, po šolah in v krajevnih skupnostih. Zveza jim v skladu s svojim finančnim načrtom in mož-nostmi nameni del denarnih sredstev za kultumo udejstvo-vanje. Kultura, pa naj bo to pesem, igra, glasba ali dobra knjiga, na/ bi namreč bila naša vsakdanja prijateljica, ki nas notranje bogati, plemeniti... Že takratje ugotavljal, da je denarna pogača za tovrstne namene vedno tanjša. In kakoje danes?
»Nič kaj svetla perspektiva se nam ne kaže,« je trpko dejal, »pa čeprav so različna področja kulturnega udej-stvovartfa v naši občini že dolgo zasi-drana in tudi močna. Kar poglejte, kaj smo gtorili z novim zakonom, ki v svo-jih določilih predvideva, da kulturno-umetniška društva niso več uporabnik družbenih sredstev, da torej nimajo več svojih žiro računov?! Mar to pome-ni, da je zdaj njihovo financiranje vprašljivo, da so obsojena na počasno umiraiye? Je v nevarnosti njihov ob-stoj? Ali resnično želimo še bolj osiro-mašiti že tako zelo oknvjene Ijubite^j-ske dejavnosti, v katere se z veseljem vključuje marsikdo izmed nas?
Ekonomske možnosti so vedno slab-še in grozljivega naraščanja cen pre-prosto ne moremo doumeti več. Posta-li smo dehumanizirani, razčlovečeni, Tudi v ZKO občine Ijubljana Center nas pestijo hude finančne težave. Ma-terialni stroški naraščajo tako vrtogla-vo, da jih tudi s skrbno pripravUenim finančnim načrtom ne moremo več dohajati. Posledica tega je, da na nji-hov račun krnimo sredstva, namenje-na kulturnim dejavnostim. Lani zaradi tega nismo mogli organizirati dveh re-vijalnih sredaty s peimi prireditvami. Ravno tako v tem trenutku ZKO obči-ne Ljubljana Center ne more jamčiti, da bo za letožnje Jeto zastavljeni pro-gram Ijubiteljke kulture nameryene občanov. potekal neokrnjeno. Financi-ramo namreč kar 25 kulturno-umetni-ških društev (zborovsko petje, folklo-ra, plesna, likovna in literarna dejav-nost): 17 jih deli^je samostojno, 8 pa v organizacijah zdraženega dela.
Poleg tega je ZKO občine Ljubljana Center  ena  izmed  redkih  občinskih
zvez kulturnih organizacjj, v kateri vo-dilni funkcionaiji že vrsto let ne dobijo niti prebite pare za svoje volontersko delo. Finančna slika je torej zelo zelo slaba, če že ne kar katastrofalna.«
Miro Kokol je poudaril, da nekatera društva dalet presegajo občinsko ra-ven. S svojirn delovanjem dosegajo vr-hunsko kvaliteto in imajo zatorej celo nacionalni pomen (KUD Consortium Musicum, APZ Tone Tomšič, Glasbe-na matica Ljubljana in Slovenski, Lju-blanski ter Ribniški oktet na zborov-skem področju; AFS France Marolt in FS Tine Rožanc v folldori; Studio za svobodni ples na področju izraznega plesa; na likovnem področju Klub de-vete umetnosti - umetnosti stripa, ki je zaradi svojje izjemne kakovosti po-vezan v tovrstna mednarodna dru-štva). Prejela so že niz različnih vrhun-skih mednarodnih priznanj, belež^jo pa tudi spoštljive letnice svojega delo-vanja: 20, 40 in celo 100 let.
V počastitev 8. februarja - sloven-skega kulturnega praznika so na prier pevski zbori priredili javne »odprte va-je« in spominske - promenadne nasto-pe, ki so pod naslovom »Po Prešemo-vih stopinjah« potekali v času od 2. do 13. februarja. Prepevali so pred pom-niki - zgradbami, kjer se je veliki pes-nik zadrževal v času svojega bivanja v Loubljani. ZKO občine Ljubljana Center je ustrezno obvestilo o tej de-javnosti zborov pravočasno poslala kar na 250 naslovov in seveda tudi sredstvom javnega obveščai\ja. Žal razen Radia Glas Ljubljane niso o teh prireditvah na dnevno časopisje na druga sredstva javnega  obveščary a ob-javila niti drobcene informacije.
Silva Šuc