326
Poučni in zabavni del.
Kolera.
Po naročilu c. kr. ministerstva notranjih stvarij se je izdal sledeči navod, kako ravnati ob koleri:
1. Kolera je nalezljiva bolezen, katera se najlože razvija pri človeku v tenkem črevesu. Kolera so nekake majhne gljivice (gobe), ki pridejo z živili v želodec in od tam v čreva, ter provzročijo hitrico ali drisko in pa hudo bluvanje.
2.    Iz človeka pride krrlera po bljuvanji ali z odpadki, telo samo, potenje in sapa boloikova pa ni nič nevarna.
3.   Ako se ne razkužijo vsi odpadki, ako se ne uničijo vse kolerine gljivice, nevidljive s prostim očesom, razmnože se hitro v okuženem perilu, v umazanih tekočinah, v vodi, v mleku, v jedilih in na vlažnih tleh in se prav tako lahko zanese po predmetih samih ali pa z roko od njih v usta in pridejo gljivice zopet v želodec. Na tak način človek oboli za kolero, ako gljivic zdrav želodec s svojo solno kishno ne uniči predno pridejo v čreva, da bi se množile in razširile.
Kohro največkrat zanese okuženi ljudje, ki beže iz takih krajev, kjer je kolera.
4.   Da se razširjanje kolere zabranjuje, preiščejo zdravniki zdravstveno s kovčegi vred vse popotnike, ki prihajajo iz okuženih krajev, sumljivim stvarem se vhod zabranjuje in opazujejo vse popotnike na postajah zato pripravljenih vsaj pet dni ali so zdravi ah ne.
5.   Eabljenega perila, obleke in živil ne sme nihče dobivati skrivaj iz okuženih krajev in mest, ubežnikov pred kolero ni dovoljeno sprejemati pod streho in ako kdo izve o njih prihodu, mora to javiti županu.
6.   Da kolera ne postane po okuženji epidemična, kadar pride, morajo občine skrbeti po svojem zdravstvenem odboru, še predno se bolezen približa, za čistočo s tem, da se pospravlja vso nesnago, ki more ponesnažiti ali pokvariti vodo, zrak in tla, pri čemur mora radovoljno pomagati inteligentno občinstvo. Strogo se morajo tudi nadzorovati živila (jedila in pijače), najbolj pa je priporočati dobro vodo za domače potrebe. Ubožnemu ljudstvu pa naj se daje dobra hrana po posebnih kuhinjah in se skrbi z dobrodelnimi napravami, da se njihovo stanje izboljša.
7.   Eavno tako naj občina pripravi posebno, na samem stoječo bolnišnico za bolnike za kolero obolelih in jo oskrbi s potrebnimi zdravniškimi pripravami, naj ima vedno pripravljene ljudi za oskrbljevanje in prevažanje bolnikov, posebno dobro pa naj bo preskrbljena z razkužili, s karbolovo kislino in živim apnom za apnico (voda z apnom). Zdravstveno in bol-nišničino opravljanje mora biti najvestneje razdeljeno, izvrševalci pa morajo biti popolnoma vešči svojega posla.
8.   Pripravi naj se pa tudi vsak zase dobro in pravočasno za nevarnost. Doma skrbi naj gospodar za popolno snažnost, naj pospravi vse stvari okužujoče zrak, odpadke in stvari provzročujoče vlažnost zidu, na mesto, kjer ne okužujejo naše okolice.
Eedno in zmerno življenje, dobro prebavljivih jedil je skoraj najboljši pomoček zoper kolero. Hitrico pospešujočih stvarij ni dobro jesti in uživati ne surovih živil, kakor: sadja, zelenjave, mleka, sira, surovega masla; varovati se je pa treba tudi prehlada; v slučaju, da se pokaže motenje v prebavljanji, ali da nastopi hitrica, poslati je takoj, pravočasno še po zdravnika.
Po jedi je jako dobro izpiti nekaj kapljic razredčene solne kisline na vodi.
Kadar je kdo za kolero v kraji umrl, potem se je treba ogibati takih krajev, kjer se shaja veliko ljudi, kakor na sejmih, slavnostih in ne obiskavati javnih kopališč, pa paziti, kolikor mogoče na osebno čistost. Zelo nevarno je pa hoditi v javna stranišča.
9. V kraju, kjer je kolera, pijejo naj prebivalci in rabijo za vse domače potrebe, posebno za pomivanje jedilnih posod, za pranje itd. samo tako vodo, v katero ne more od nikod nesnaga priti.
Eečna voda ni dobra. Ako pa ni nobenega studenca ali zanesljivega vodnjaka, mora se voda zavreti, ohladiti in polem šele piti in rabiti.
Iz vodnjakov, ki so v obližji stranišč, odtokov, smetišč, pri katerih perilo pero ali posodje pomivajo ter so razkriti in slabo zadelani, ni upati dobre vode. Vodnjak z globoko železno cevjo je zanesljivejše neokužen.
327
Kadar primanjkuje dobre vode, piti je bolje kuhane pijace, kakor: čaj, juho i. dr. Precej dobro se prilega tudi nepokvarjeno rudeče ali belo vino, ako ga kdo zmerno pije. Ni pa dobro rabiti kapljic zoper kolero, ker nič ne koristijo, škodujejo pa lahko.
10.   Živila iz takih hiš jemati, kjer je kolera, se ne sme in nihče ne sme niti v hišo hoditi, ako mu tega ne veleva dolžnost.
11.   Kdor ima opravka v taki hiši, naj tam ne je in ne pije, naj ne obiskuje stranišč in se ne dotika stvarij, katere bi bile lahko okužene.
Ljudje, kateri bivajo v sobah, v katerih so bolniki za kolero, ne smejo tam nobene jedi ali pijače zavžiti ali si kaj shraniti. Varujejo naj se tudi potem nesti roki k ustom, dokler nista razkuženi, ker si jih o taki prihki aelo lahko okužimo. Varno se tudi ni dotikati posod, ki so v takih sobah, ne nositi smodke k ustom in ne odlagati v takih sobah svojih stvarij. Vsled tega mora vedno biti razkužilo (karbolova kislina), s katerim si posli ali postrežoiki po delu ali dotikanji morebiti okuženih stvarij, splaknijo roke.
12.   Vsi izmečki in odpadki bolnikov za kolero in tudi ponesnaženi predmeti morajo se takoj razkužiti s 5odstotno kar^bolovo kislino. Predmeti, ki niso nič vredni, naj se pa sežgo.
Ko je pa kolera ponehala, razkužijo naj se še vse stvari v bolniških sobah in tudi stene. Vsled tega naj se nepotrebna poličena in prevlečena oprava, pernate postelje in druge težko razkužljive stvari spravijo že poprej iz sob za bolnike.
Tudi osebe, katere so imele opravilo v sobah pri bolnikih, morajo sebe, rabljeno perilo in obleko razkužiti, predno smejo zopet na javno med ljudi.
13.  Perila ali obleke bolnika ali mrliča za kolero ne sme nihče odvzeti, dokler ni razkuženo.
Jednake doposlane stvari iz prepovedanega kraja se ne smejo rabiti, doler niso razkužene.
14.   Obče razkužilo je 5odstotna karbolova raztopljina (1 del karbola v 18 delih vode). Za razkuževanje izmečkov in odpadkov je tudi 20odstotna apnica (1 del živega apna in 4 deli vode). Sublimatova raztopljina (1 pro mille t. j. 1 del sublimata v 1000 delih vode, ali 1 gram sublimata v litru vode), sme se pa le po zdravnikovi odredbi rabiti. Lysillova raztopljina (lodstotna = 1 del v 99 delih vode), in klorova apnena raztopljina (2odstotna = 2 dela v 98 delih vode) sta izvrstni za umivanje tal, lesenega orodja in rok. Stene se naj razkužujejo s prebeljenjem. Perilo razkuževati se mora dvanajst ur v karbolovi raztopljini in nato se prekuhati. Vsebina po-steljinih slamnic, žimnic se mora sežgati.
Ako je razkužilni stroj pri rokah, razkuži se lahko prav na dober način s parom perilo in posteljna oprava, konjske zimnice, plahte in blazinice. Eabiti se pa smejo le preskušeni razkužilni stroji pod vodstvom razumnikov. Dobro razkužilo je tudi suho icanje ali ostro prezračevanje vršeče se teden dnij.
15.  Trupla mrličev se morajo zaviti v platnene prte, kateri so napoj eni s karbolovo raztopljino in se takoj prenesti po natančnem mrliškem ogledovanji v mrtvašnico. Umivanje mrliča naj se opusti.
Pogreb naj bo priprost, brez slovesnosti in pogrebci naj ne stopajo v hišo, kjer je mrlič.
16.  Da se more ugodno ovirati in zatreti kolera, mora se vsakdo ravnati po teh pravilih in ljudstvo naj pomaga pri delu radovoljno javnim organom in zdravnikom.
Najvažnejša dolžnost je takoj naznaniti, ako se kak slučaj kolere primeri, in že celo pri samem bljuvanji naj pošljejo po zdravnika. Dolžnost je tudi vseh gospodarjev, lastnikov prenočišč, zdravnikov, zdravstvenih organov in du-tovnikov objaviti vsak slučaj kolere.
Priprave in potrebščine ob koleri za zdrave  in  za
oskrbovanje bolnikov.
1. Posode in orodja.
v
škaf ali vedrica za Sodstotno karbolovo kislino, v kateri se omaka okuženo perilo in druge stvari.
Skleda, v katero se vlije razkužilo za splakovanje rok.
Vrč ali lonec za pripravljanje in shranjevanje karbo-love raztopljine.
Posoda z zdrobljenim živim apnom za apnico.
Posoda z apnico.
Vedrico ali lonec z vročo vodo.
Posodico z žlico, iz katere pije izključno bolnik.
Skledico z ledom.
Priprave za čiščenje: smetišnica, metla, ščet za pomivanje tal, slama in žaganje
Za bolnika: gorke obkladke, kamnite vrče, bljuvalnik in druge navadne priprave za bolnika.
2. Druge potrebščine pri opravljanji bolnikov.
Nepredirne tkanine, da se obvaruje okuženja posteljna oprava, kakor: kavčuk, povoščeno platno ali vsaj za namestilo sladorjev papir, zavojni papir, pivni papir itd., kar se lahko potem sežge.
Brisalne robce treba je imeti pripravljene, ročne robce, brisalne prte in pavolo.
3. Razkužila.
Občinski plinovi razkužilni stroj, katerega rabi občina za javne potrebe z osobjem o njem poučenim.
Kristalizirana karbolova kislina, za raztopljino v vroči vodi,  5 delov v  100 delov Tode.
Surova karbolova kislina za raztopljino v vroči vodi, 10 delov v  100 delih vode.
Sublimat (po navodu zdravnikovem) za raztopljino v vroči vodi,  1 del v  1000 dehh vode.
Apnica, 1 del zdrobljenega živega apna v 4 delih vode.
Klorovoapnena raztopljina, pripravi se, če se zmešata 2 dela klorovega apna s  100 deh vode.
Lysol z vročo vodo,  1 del in 100 delov vode.
Klorovoapnen prašek se hrani v dobro zamašenih posodah.
Ogenj, da se sežgo ničeve pa okužene stvari in vedno vroča voda.
4. Krepčila in navadna lečila.
Led,   sodavoda, limonada, rudeče vino, cognac,  ali tudi
žganje.
Razredčena solna kislina, s katero se osoli prevreta voda ali pa Hallerjeva kislina.
Prijetno duhteči čaji, kakor: čaj poprovih mačič, melisni ali kamilični  čaj.
Sluzast čaj za hitrico, cepetcov in slezov (ajbiš) čaj.
Hoffmanov cvet (Hoffmannsgeist) za vspodbudo oziroma primešanje k čaju, vinu
Kafreni  špirit  (Kampferspiritus),   Francovo   žganje za
vribanje.
Mazalna kislina (Grerbsaure) za prirejanje namake. Dovverjev prašek za porabo pri navadni driski. Ženfov popir namočen za slučajno srbenje kože.