METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2017 Climate in March 2017 Tanja Cegnar marcem se zač enja meteorološka pomlad. Moč sonč nih žarkov hitro narašč a in dan se od zač etka do konca meseca opazno podaljša; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem vremenu lahko velika. Marca 2017 so izrazito prevladovali nadpovpreč no topli dnevi, ohladitve so bile le kratkotrajne (slika 1), zato marec 2017 v primerjavi z marci v preteklosti izstopa z nadpovpreč no toplim in sonč nim vremenom, proti koncu meseca se je razvila suša. Za primerjavo uporabljamo povpreč je obdobja 1981- 2010. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka marca 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, March 2017 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) KREDARICA -4 -2 0 2 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) LJUBLJANA -4 -2 0 2 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) NOVO MESTO -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) MURSKA SOBOTA -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) BILJE -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) PORTOROŽ Z Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Marec 2017 se na vseh merilnih mestih uvršč a med nekaj najtoplejših doslej, v državnem povpreč ju pa je bil drugi najtoplejši doslej. V pretežnem delu Slovenije je bil 3 in 4 °C toplejši od povpreč ja obdobja 1981–2010. Temperaturni odklon v Slovenski Istri, na Goriškem, v Koč evju in Metliki ni dosegel 3 °C, v manjšem delu Gorenjske je bil marec več kot 4 °C toplejši kot obič ajno. Ob jasnem vremenu in pomanjkanju padavin je bila razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo precejšnja, več krat je znašala okoli 20 °C. Padavine so presegle 100 mm na severozahodu Slovenije in na Zgornjem Jezerskem, nad 200 mm pa je padlo le v delu Zgornjega Posoč ja. Proti vzhodu in jugu je količ ina padavin pojemala. Ponekod na skrajnem severovzhodu je padlo le okoli 10 mm. Skoraj vse padavine so bile zgošč ene v prvi tretjini marca. Dolgoletno povpreč je padavin je bilo preseženo na območ ju Jezerskega in v več jem delu severozahodne Slovenije, največ ji presežek, okoli 50 %, je bil v delu Zgornjega Posoč ja. V osrednjem delu Slovenije, na Dolenjskem, v delu Štajerske in v Prekmurju padavine niso dosegle niti 40 % dolgoletnega povpreč ja. V Mariboru, Šentilju, na Polič kem Vrhu in Ptuju je padla le okoli petina obič ajnih padavin. Povsod je bilo več sonč nega vremena kot obič ajno. Najmanjši presežek, in sicer med 20 in 30 %, je bil v Slovenski Istri, na Krasu, Zgornjem Posoč ju in na skrajnem severozahodu Slovenije. V približno polovici Slovenije je bilo od 50 do 60 % več sonč nega vremena kot v dolgoletnem povpreč ju. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja, 5. marca je bila debela 260 cm, kar je pod dolgoletnim povpreč jem. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na temperatura marca 10,2 °C, kar je 3,7 °C nad povpreč jem obdobja 1981– 2010 in druga najvišja vrednost od sredine minulega stoletja; k velikemu odklonu od dolgoletnega povpreč ja so najbolj prispevali nadpovpreč no topli popoldnevi. Od sredine minulega stoletja je bil najto- plejši marec 1994, takrat je bila povpreč na temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil tokratni marec, sledita marca 2012 z 10,1 °C in 2014 z 10,0 °C, nato marec 2002 z 8,9 °C, v letih 1990 in 2001 je bila povpreč na temperatura 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povpreč no temperaturo 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povpreč na temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 4,1 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 16,3 °C, kar je 4,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 2012 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 16,8 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, -5 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA -15 -10 -5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bila tudi v visokogorju povpreč na temperatura v marcu 2017 nad dolgoletnim povpreč jem. Na Kredarici je bila povpreč na meseč na temperatura zraka −3,0 °C, kar je 3,3 °C nad pov- preč jem obdobja 1981–2010 in č etrti najtoplejši marec, odkar redno opravljajo meritve na tej visokogorski postaji. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z −2,6 °C, sledil mu je marec 2012 z −2,7 °C, marca 1977 je bilo povpreč je −2,8 °C, sledi letošnji marec, v letih 1957 in 1990 je bila povpreč na temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s pov- preč no temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povpreč na temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Največ jih je bilo na Kredarici, in sicer 29, v Rateč ah jih je bilo 19, v Koč evju 17, v Postojni in Č rnomlju 12, v Slovenj Gradcu 11. Na Letališč u Portorož hladnih dni ni bilo. Enega so zabeležili v Mariboru. V Ljubljani sta bila 2 hladna dneva, kar je znatno manj od dolgoletnega povpreč ja. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici najmanj hladnih dni marca 2014, ko je bil tak le en dan, v marcih 1991, 1999 in 2001 ter 2016 so tako kot letos zabeležili le po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, bilo jih je 26 (slika 3). Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povpreč je obdo- bja 1981–2010 Figure 3. Number of days with minimum daily tempera- ture 0 °C or below in March and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempera- ture below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1981–2010 Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod ledišč em že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani ledenih dni v marcu tokrat ni bilo. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani enajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. Absolutna najnižja temperatura v marcu 2017 je bila na Kredarici dosežena že prvi dan meseca, temperatura se je spustila na −11,9 °C, v visokogorju so v preteklosti že izmerili precej nižjo tempe- raturo, na Kredarici je bilo najhladneje marca 1971 z −28,1 °C. V Rateč ah je bilo najhladneje 27. marca (−6,0 °C). Drugod je bila najnižja temperatura izmerjena v dneh od 11. do 14. marca. Na Letališč u Portorož se je temperatura spustila na 0,0 °C, v Koč evju pa se je ohladilo na −6,5 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura −0,3 °C, na sedanji lokaciji merilne postaje v prestolnici je najnižja izmerjena temperatura v marcu −18,2 °C iz leta 1963, z −15,7 °C sledi marec 1958, z −14,7 °C pa marec 1955; z nizko temperaturo izstopata tudi marca 1976 (−14,6 °C) in 2005 (−14,1 °C). 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 2 4 6 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v marcu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March and the 1981- 2010 normals V Novem mestu je bilo najtopleje 20. marca, izmerili so 23,2 °C, 24. marca se je v Č rnomlju ogrelo na 24,6 °C, naslednji dan so najvišjo temperaturo izmerili na Kredarici, temperatura je dosegla 5,1 °C, opazno višjo temperaturo so na tej visokogorski postaji izmerili v marcih 1994 (8,1 °C), 1986 in 2006 (7,9 °C), 2004 (7,8 °C) in 1993 (7,6 °C). Več ina merilnih postaj je o najvišji temperaturi poroč ala v dnevih od 29. do 31. marca. V Biljah se je ogrelo na 25,4 °C, v Č rnomlju na 24,6 °C, v Rateč ah so dosegli le 20,7 °C. V več ini krajev je bila najvišja temperatura v marcu 2017 med 21 in 24 °C. na Letališč u Portorož se je ogrelo na 23,2 °C, kar je največ v obdobju od leta 1987, odkar na tej lokaciji potekajo meritve. V Ljubljani se je ogrelo na 23,8 °C, kar je manj od 24,6 °C marca leta 1977, 24,5 °C marca 2014 in 24,4 °C v marcu 1974. Slika 6. Odklon povpreč ne temperature zraka marca 2017 od povpreč ja 1981- 2010 Figure 6. Mean air temperature anoma- ly, March 2017 V Slovenski Istri, na Goriškem, v Koč evju in Metliki temperaturni odklon ni dosegel 3 °C, najmanjši je bil na Letališč u Portorož (2,3 °C). Velika več ina Slovenije je poroč ala o temperaturnem odklonu med 3 in 4 °C, na manjšem območ ju Gorenjske pa je temperaturni odklon presegel 4 °C, v Lescah so dolgoletno povpreč je presegli za 4,3 °C, v Topolu pri Medvodah za 4,4 °C. Slika 7. Obdelana njivska tla so se hitro izsušila, okolica Grosupljega, 15. marec 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Near Grosuplje, 15 March 2017 (Photo: Iztok Sinjur) -20 -16 -12 -8 -4 0 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 12 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( ° C) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), marec 2017 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), March 2017 -5 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) BILJE -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) KREDARICA -10 -5 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) LJUBLJANA -10 -5 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) NOVO MESTO -10 -5 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) CELJE -10 -5 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MARIBOR -10 -5 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MURSKA SOBOTA -10 -5 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Na prikazanih potekih povpreč ne temperature v marcu je najtoplejši marec 1994, na Obali marec 2001; najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. Slika 9. Potek povpreč ne temperature zraka v marcu Figure 9. Mean air temperature in March Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 8 je bilo na Kredarici, 7 takih dni je bilo v Soč i, po 6 v Rateč ah, Biljah, na Zgornjem Jezerskem in v Logu pod Mangartom. Povsod sta bila vsaj dva taka dneva. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) MURSKA SOBOTA 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) PORTOROŽ 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) NOVO MESTO 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Slika 10. Porazdelitev padavin, marec 2017 Figure 10. Precipitation, March 2017 Slika 11. Višina padavin marca 2017 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1981- 2010 Figure 11. Precipitation amount in March 2017 compared with 1981- 2010 normals Višina padavin marca 2017 je prikazana na sliki 10. Nad 100 mm je padlo na severozahodu Slovenije in na Zgornjem Jezerskem. 200 mm so padavine presegle le v delu Zgornjega Posoč ja. V Kobaridu so namerili 240 mm, v Soč i 233 mm, v Kneških Ravnah 224 mm in v Logu pod Mangartom 221 mm. Postaja Vuč ja Gomila je poroč ala o 9 mm, v Velikih Dolencih pa je padlo 10 mm. Dolgoletno povpreč je je bilo preseženo na območ ju Jezerskega in več jem delu severozahodne Slovenije, največ ji presežek je bil v delu Zgornjega Posoč ja. V Soč i je padlo 151 % dolgoletnega povpreč ja, v Logu pod Mangartom 149 %, v Kobaridu 145 %, 128 % so dosegli v Trenti in Bohinjski Bistrici. Na Zgornjem Jezerskem so padavine dosegle 124 % dolgoletnega povpreč ja, v Kneških Ravnah pa 122 %. V osrednjem delu Slovenije, na Dolenjskem, v delu Štajerske in v Prekmurju padavine niso dosegle niti 40 % dolgoletnega povpreč ja. V Mariboru, Šentilju, na Polič kem Vrhu in Ptuju je padla le okoli petina obič ajnih padavin. Marec je bil v Celju in na Obali najbolj namoč en leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Slika 12. Spomladanski žafran, Brezje pri Grosupljem, 15. marec 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. Crocus vernus, Brezje, 15 March 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Na Obali sta bila povsem suha marec 2002 in 2012, na Kredarici, v Murski Soboti, Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973. Slika 13. Meseč na višina padavin v mm marca 2017 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in March 2017 and the 1981–2010 normals Slika 14. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obar- van del stolpca, ki ustreza šte- vilu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s pa- davinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipi- tation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipi- tation 1 or more but less than 10 mm (red) and with preci- pitation less than 1 mm (yellow) Marca je v Ljubljani padlo 34 mm, kar je 38 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namoč en marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm, marca 2013 189 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, padlo je manj kot mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 0 50 100 150 200 250 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Lendava Veliki Dolenci povpreč je 1981–2010 marec 2017 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, marec 2017 Table 1. Monthly meteorological data, March 2017 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Brnik 44 49 3 0 0 0 Zgornje Jezersko 143 124 6 15 1 3 Log pod Mangartom 221 149 6 0 0 0 Soč a 233 151 7 0 0 0 Kobarid 240 145 5 0 0 0 Kneške Ravne 224 122 4 3 1 1 Nova vas 36 33 5 4 2 2 Sevno 24 30 4 2 1 1 Slovenske Konjice 30 45 3 0 0 0 Lendava 19 38 3 0 0 0 Veliki Dolenci 10 24 2 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover DT − dan v mesecu DT − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Slika 15. Padavine v marcu in povpreč je obdobja 1981- 2010 Figure 15. Precipitation in March and the mean value of the period 1981- 2010 Na zgornji sliki so prikazane padavine v marcu od leta 1951 do 2017 za merilne postaje Murska Sobota, Novo mesto, Kredarica in Portorož. Na spodnji sliki so za isto obdobje prikazane meseč ne padavine v marcu za merilno postajo Ljubljana Bežigrad. 0 100 200 300 400 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Slika 16. Padavine v marcu in pov- preč je obdobja 1981- 2010 Figure 16. Precipitation in March and the mean value of the period 1981- 2010 Na sliki 17 je shematsko prikazano trajanje sonč nega obsevanja marca 2017 v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Povsod po državi je bilo dolgoletno povpreč je preseženo. Najmanjši presežek, in sicer med 20 in 30 %, je bil v Slovenski Istri, na Krasu, v Zgornjem Posoč ju in na skrajnem severozahodu Slovenije. V približno polovici Slovenije je bilo sonč nega vremena od 50 do 60 % več kot v dolgoletnem povpreč ju. Na Kredarici je sonce sijalo 188 ur, v Murski Soboti 195 ur in v Bohinjski Č ešnjici 198 ur. Drugod so je bilo več kot 200 ur sonč nega vremena. Od 220 do 230 ur sonč nega vremena je bilo v Šmarati, Sromljah, na Svetem Florjanu, letališč u Edvarda Rusjana, v Slovenj Gradcu in na Lisci. Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja marca 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 17. Bright sunshine duration in March 2017 compared with 1981- 2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 214 ur, kar je 46 % nad dolgoletnim povpreč jem, kar uvršč a letošnji marec na tretje mesto najbolj sonč nih marcev. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sonč nega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi mu marec 1953 (248 ur), sledi letošnji marec, med bolj sonč ne spadajo še marci v letih 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sonč nega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sonč nega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. O največ jasnih dnevih so poroč ali v Lescah in na Obali, kjer je bilo takih dni 11, po 10 jih je bilo na Bizeljskem in v Č rnomlju. V Mariboru so bili le 4 taki dnevi, v Celju so jih našteli 5. V Ljubljani je bilo 7 jasnih dni (slika 20), dolgoletno povpreč je pa znaša dobre tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo marca v Ljubljani v letu 1953, in sicer 14 dni, marca leta 1961 pa 13. 0 50 100 150 200 250 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Slika 18. Število ur sonč nega obse- vanja v marcu in povpreč je obdobja 1981- 2010 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1981–2010 Slika 19. Prva košnja v vinogradu na De- belem rtič u, 25. marec 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. The first mowing, Debeli rtič , 25 March 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer 10, so imeli v Postojni. Po 6 jih je bilo v Biljah, Koč evju in Mariboru. Le po dva taka dneva so imeli na Bizeljskem in v Murski Soboti. V Ljubljani so bili 4 oblač ni dnevi (slika 21), kar je osem dni manj od dolgoletnega povpreč ja; marca 1964 je bilo 25 oblač nih dni, le en oblač en dan pa so zabeležili v marcih 1953 in 2012. Slika 20. Število jasnih dni v marcu in povpreč je obdobja 1981- 2010 Figure 20. Number of clear days in March and the mean value of the period 1981–2010 Slika 21. Število oblač nih dni v marcu in povpreč je obdobja 1981- 2010 Figure 21. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1981–2010 Povpreč na oblač nost je bila v pretežnem delu države med 4 in 5 desetin. Manj neba so v povpreč ju oblaki prekrivali v Rateč ah in na Bizeljskem, največ ja povpreč na oblač nost, in sicer od 5 do 6 desetin, je bila v Postojni in Mariboru. 0 50 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur LJUBLJANA 0 3 6 9 12 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) marca 2017 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2017 0 20 40 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 20 40 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, marec 2017 Table 2. Monthly meteorological data, March 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 8,2 4,3 14,9 2,3 22,9 29 −2,4 12 6 0 344 224 149 4,0 5 11 70 78 3 0 0 0 0 0 Kredarica 2514 −3,0 3,3 −0,4 −5,7 5,1 25 −11,9 1 29 0 714 188 131 4,8 4 6 97 78 8 1 11 31 260 5 747,5 3,4 Rateč e–Planica 864 5,3 3,6 13,6 −1,1 20,7 30 −6,0 27 19 0 455 203 127 3,8 5 9 90 106 6 0 0 2 10 1 919,1 6,3 Bilje 55 10,1 2,5 17,5 3,7 25,4 29 −0,8 11 3 1 274 217 131 4,7 6 9 53 66 6 0 1 0 0 0 1011,1 8,4 Letališč e Portorož 2 10,2 2,3 16,7 5,4 23,2 30 0,0 13 0 0 267 216 123 4,3 5 11 28 45 5 0 2 0 0 0 1017,3 8,4 Postojna 533 8,0 3,6 14,4 1,8 21,8 29 −4,7 14 12 0 371 208 139 5,1 10 9 52 49 5 0 1 0 0 0 Koč evje 468 6,7 2,9 15,5 −0,9 23,1 31 −6,5 13 17 0 411 4,9 6 8 46 45 5 0 1 0 0 0 Ljubljana 299 10,2 3,7 16,3 4,1 23,8 31 −0,3 12 2 0 263 214 146 4,8 4 7 34 38 4 0 1 0 0 0 982,5 7,9 Bizeljsko 170 9,6 3,4 17,1 2,8 24,0 29 −3,5 13 5 0 260 3,7 2 10 31 42 4 0 0 0 0 0 6,7 Novo mesto 220 9,4 3,3 16,7 2,5 23,2 20 −2,9 13 8 0 272 213 152 4,2 4 9 27 36 4 0 1 0 0 0 992,9 7,5 Č rnomelj 196 9,3 3,5 17,2 1,8 24,6 24 −3,5 13 12 0 267 4,0 5 10 33 37 4 1 0 0 0 0 8,1 Celje 240 8,4 3,1 16,9 1,4 23,5 31 −4,4 13 10 0 327 214 157 4,9 5 5 27 39 4 0 0 0 0 0 989,0 7,7 Maribor 275 9,7 3,7 16,3 4,1 23,0 29 −1,1 13 1 0 267 223 156 5,6 6 4 13 20 2 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 7,6 3,8 15,6 0,7 22,4 29 −5,4 13 11 0 369 225 154 4,4 3 7 33 47 2 0 0 0 0 0 7,4 Murska Sobota 188 8,7 3,3 16,0 2,4 22,8 29 −3,3 13 7 0 322 195 133 4,2 2 6 15 30 3 0 2 0 0 0 995,6 7,5 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, marec 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, March 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 10,2 15,4 18,8 5,8 2,2 3,4 −0,3 8,7 15,7 18,5 3,6 0,0 0,5 −2,8 11,7 18,9 23,2 6,7 2,6 4,0 −2,2 Bilje 9,4 15,3 18,6 3,9 −0,6 2,9 −2,6 8,7 16,8 19,0 1,9 −0,8 0,0 −3,5 11,9 20,3 25,4 5,3 0,6 3,5 −1,4 Postojna 7,0 11,4 15,6 2,9 −0,8 1,8 −2,2 7,2 14,3 16,7 0,5 −4,7 −1,2 −5,5 9,7 17,2 21,8 2,1 −2,6 0,2 −5,0 Koč evje 5,9 12,1 15,6 0,2 −4,0 −3,4 −7,5 5,8 15,8 20,7 −2,8 −6,5 −7,3 −11,5 8,4 18,3 23,1 −0,1 −5,0 −4,6 −9,8 Rateč e 3,2 9,1 11,0 −1,3 −4,9 −3,2 −8,2 5,7 15,2 19,0 −1,9 −4,9 −5,9 −9,0 6,9 16,2 20,7 −0,1 −6,0 −3,3 −8,9 Lesce 7,0 12,0 15,3 3,2 −1,1 2,8 −1,4 7,6 14,9 19,8 0,7 −2,4 −0,1 −3,5 9,8 17,4 22,9 3,0 −1,2 1,8 −2,1 Slovenj Gradec 6,5 12,2 13,8 2,3 −2,3 0,2 −4,0 6,7 15,9 20,5 −0,9 −5,4 −3,2 −6,6 9,5 18,5 22,4 0,7 −4,6 −2,0 −8,0 Brnik 6,3 12,5 14,5 1,2 −2,7 6,9 15,5 20,8 −1,1 −3,8 9,1 18,2 22,6 1,5 −4,2 Ljubljana 8,6 13,2 14,7 4,1 0,9 0,5 −4,0 9,6 16,2 20,2 2,6 −0,3 −2,7 −5,5 12,3 19,3 23,8 5,5 0,0 0,2 −5,6 Novo mesto 7,7 14,0 17,9 2,6 −1,2 1,3 −3,0 8,7 16,4 23,2 1,0 −2,9 −1,4 −6,0 11,5 19,4 23,2 3,8 −2,2 1,3 −5,2 Č rnomelj 8,0 14,6 18,8 2,5 −2,0 0,8 −4,0 8,7 16,8 22,3 0,4 −3,5 −2,7 −7,0 11,2 20,1 24,6 2,5 −3,5 −1,0 −7,0 Bizeljsko 7,7 14,4 18,7 2,8 −1,3 8,9 16,5 22,6 1,6 −3,5 12,0 20,2 24,0 3,8 −1,9 Celje 7,5 14,2 16,6 2,6 −1,8 −0,6 −5,1 7,6 16,8 22,0 −0,1 −4,4 −3,6 −8,4 9,9 19,4 23,5 1,6 −4,4 −2,0 −8,4 Starše 8,2 13,9 17,5 3,8 −1,5 0,3 −2,6 8,5 16,2 21,5 1,6 −3,0 −0,8 −3,5 11,6 19,6 23,0 3,7 −1,2 1,1 −3,5 Maribor 8,4 13,8 17,0 4,2 0,0 8,8 16,2 20,9 2,8 −1,1 11,7 18,8 23,0 5,3 0,6 −1,4 Murska Sobota 7,8 13,6 17,4 3,3 −1,2 1,4 −2,7 7,5 15,1 20,6 1,2 −3,3 −1,7 −5,7 10,7 19,0 22,8 2,6 −2,3 0,4 −5,0 Veliki Dolenci 7,6 12,2 16,4 3,2 0,5 1,7 −1,5 8,8 13,8 19,2 3,7 −0,8 2,0 −2,0 11,9 17,7 22,0 5,5 0,5 3,0 −2,5 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, marec 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, March 2017 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2017 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 28,3 5 0,0 0 0,0 0 28,3 5 208 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 51,0 5 0,0 0 2,1 1 53,1 6 306 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 52,3 5 0,0 0 0,0 0 52,3 5 329 0 0 0 0 0 0 0 0 Koč evje 45,4 6 0,0 0 0,6 1 46,0 7 204 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateč e 87,6 6 0,0 0 2,1 3 89,7 9 192 10 2 0 0 0 0 10 2 Lesce 67,1 6 0,0 0 3,3 1 70,4 7 191 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 33,0 4 0,0 0 0,2 1 33,2 5 117 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 44,3 4 0,0 0 0,1 1 44,4 5 166 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 33,8 5 0,0 0 0,0 0 33,8 5 204 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 24,0 5 0,0 0 0,0 0 24,0 5 103 Novo mesto 26,4 4 0,0 0 0,5 1 26,9 5 136 0 0 0 0 0 0 0 0 Č rnomelj 32,7 5 0,0 0 0,0 0 32,7 5 194 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 30,4 5 0,0 0 0,1 1 30,5 6 131 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 27,3 5 0,0 0 0,0 0 27,3 5 119 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 15,3 3 0,0 0 0,0 0 15,3 3 97 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 12,9 3 0,0 0 0,0 0 12,9 3 82 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 14,4 5 0,1 1 0,0 0 14,5 6 83 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 9,7 2 0,0 0 0,0 0 9,7 2 73 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2017 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2017 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2017 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 50 100 150 200 250 1.jan 1.feb 1.mar višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 23. Vetrovne rože, marec 2017 Figure 23. Wind roses, March 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 47 % vseh terminov. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema skupaj pripadlo 47 % vseh terminov. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 28 % vseh terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 29 % terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 67 % vseh terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 37 % vseh primerov, jugovzhodniku in jugjugo- vzhodniku pa 23 %. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupaj jim je pripadlo 58 % vseh terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 19 %. Slika 24. Proti Triglavu iznad Dovjega, 30. marec 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Towards Triglav above Dovje, 30 March 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina marca je bila 3 do 4,5 °C toplejša od dolgoletnega povpreč ja. Zaznamovale so jo obilne padavine, v Rateč ah je padlo kar 331 % dolgoletnega povpreč ja, v Lescah so padavine presegle dva- kratno dolgoletno povpreč no količ ino padavin, skoraj povsod je bilo dolgoletno povpreč je preseženo, nekoliko so za njim zaostajali v Staršah, za okoli petino pa je bil primanjkljaj padavin v Mariboru in Velikih Dolencih. Sonce je sijalo od 100 do 125 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Povpreč na temperatura v osrednji tretjini marca je bila 1 do 3,6 °C višja kot v dolgoletnem povpreč ju, padavin v drugi tretjini marca ni bilo, sonce pa je sijalo od 120 do 160 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Zadnja tretjina marca je bila več inoma 2,5 do 4,5 °C toplejša od dolgoletnega povpreč ja, nekoliko več ji odklon so imeli le v Velikih Dolencih. Omembe vrednih padavin tudi v tretji tretjini marca ni bilo. Trajanje sonč nega obsevanja je bilo med 140 in 190 % dolgoletnega povpreč ja. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1981–2010 v marcu 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, March 2017 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3,7 1,1 2,5 2,3 164 0 0 45 102 119 143 123 Bilje 3,3 1,2 3,0 2,5 192 0 4 66 108 129 164 131 Postojna 4,2 2,8 4,1 3,6 154 0 0 49 107 140 170 139 Koč evje 3,5 1,7 2,8 3,0 151 0 1 45 Rateč e 3,1 3,7 4,0 3,6 331 0 5 106 105 130 143 127 Lesce 4,8 3,6 4,4 4,3 236 0 7 78 122 139 174 149 Slovenj Gradec 4,4 2,8 4,0 3,8 193 0 1 47 121 154 182 154 Brnik 3,7 2,4 3,1 3,4 163 0 0 49 Ljubljana 4,1 3,0 4,5 3,7 117 0 0 38 114 154 174 146 Novo mesto 3,5 2,6 3,9 3,4 133 0 1 36 100 151 180 152 Č rnomelj 3,6 2,4 3,3 3,5 126 0 0 37 Bizeljsko 3,3 2,8 4,2 3,4 154 0 0 42 Celje 3,9 2,2 2,9 3,1 131 0 0 39 117 159 188 157 Starše 4,3 2,9 4,2 3,8 98 0 0 24 Maribor 4,2 2,8 4,1 3,7 80 0 0 20 123 150 187 156 Murska Sobota 4,1 2,2 3,5 3,3 103 1 0 30 102 125 166 133 Veliki Dolenci 3,9 3,3 4,7 4,0 78 0 0 24 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Nevihte so marca še zelo redke, na Kredarici in v Č rnomlju so poroč ali o dnevu z nevihto ali grmenjem. Slika 25. Največ ja debelina snega v marcu Figure 25. Maximum snow cover depth in March 0 100 200 300 400 500 600 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm) KREDARICA 0 20 40 60 80 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina (cm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. 5. marca je bila snežna odeja debela 260 cm, kar je pod dolgoletnim povpreč jem. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm) ter 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. Slika 26. Dnevna višina snežne odeje marca 2017 na Kredarici Figure 26. Daily snow cover depth in March 2017 V nižini ni bilo snežne odeje, kratkotrajna je bila v zač etku meseca le v krajih z nekoliko več jo nad- morsko višino. V Rateč ah je višina snežne odeje dosegla 10 cm, obležala je le dva dneva, na Zgornjem Jezerskem je bilo do 15 cm snega, ki se je obdržal le tri dni. O nekaj cm debeli snežni odeji so v zač etku meseca poroč ali v Kneških Ravnah, Novi vasi in Sevnem. Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 27. Number of days with snow cover in March Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Na Letališč u Portorož in v Murski Soboti so meglo opazili v dveh dnevih, nekaj krajev pa je poroč alo o pojavu megle en dan. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spreme- nljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k 0 50 100 150 200 250 300 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil marca 2017 le en dan z opaženo meglo. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili v marcih 1973, 1993 in 2002, le en meglen dan pa je bil skupaj z letošnjim v desetih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001, 2003, 2012, 2015, 2016 in 2017). Slika 28. Marec se je zač el s sneženjem, Gro- suplje, 1. marec 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. March began with snow, Grosuplje, 1 March 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Slika 29. Število dni z meglo marca in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 29. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1981–2010 Na sliki 30 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V zač etku meseca je zrač ni tlak narašč al in 3. marca dosegel 983,3 mb, sledilo je upadanje do 6. dne, ko je bila z 969,4 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Sledilo je več inoma narašč anje do 14. marca, ko je bila z 992,4 mb dosežena najvišja vrednost v marcu 2017. Dokaj visok je bil zrač ni tlak tudi zadnjih osem dni meseca. Slika 30. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, marec 2017 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, March 2017 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 960 970 980 990 1000 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 4 6 8 10 12 14 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 Na sliki 30 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Delni tlak vodne pare je v zač etku meseca narašč al, 4. dne je dosegel 10,0 mb, sledilo je upadanje do 8. marca, ko je bila s 4,5 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Podobno malo vlage je bilo v zraku tudi 11. mar- ca. Sledilo je narašč anje in 22. marca je bil tlak vodne pare z 12,2 mb najvišji v marcu 2017. Do 27. mar- ca se je delni tlak vodne pare znižal na 5,4 mb, nato pa je do konca meseca narašč al. Slika 31. Prisojna poboč ja Dovške babe (1891 m) so bila kmalu kopna, 17. marec 2017 (foto: Magda Špenko) Figure 31. Snow melted soon on the slopes of Dovška baba, 17 March 2017 (Photo: Magda Špenko) SUMMARY March 2017 was marked by exceptionally warm and sunny weather, towards the end of the month drought developed. March 2017 was among the few warmest ever, a substantial part of Slovenia was 3 and 4 °C warmer than normal. Temperature anomaly in Slovenian Istria, Goriška, Koč evje and Metlika was below 3 °C, and a smaller part of Gorenjska exceeded the normal by more than 4 °C. Above 100 mm fell in northwestern Slovenia and in Zgornje Jezersko, 200 mm rainfall was exceeded in part of Zgornje Posoč je. In some places on the far northeast was observed only about 10 mm rainfall. Most of the precipitation fell in the first third of March. The long-term average was exceeded in Jezersko, a large part of northwestern Slovenia, the largest anomaly of about 50 % was in part of Posoč je. In the central part of Slovenia, Dolenjska, part of Štajerska and Prekmurje precipitation did not reach even 40 % of the long-term average. In Maribor, Šentilj and Ptuj reported only about one-fifth of normal precipitation. On Kredarica, on 5 March the snow reached 260 cm depth, which is below the long-term average. Sunshine exceeded the normals. The smallest anomaly, between 20 and 30 %, was observed in the Slovenian Istra, Kras, Zgornje Posoč je and at the very north-western Slovenia. In about half of Slovenia the anomaly was between 50 to 60 % of the long-term average. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature <0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration