Kraljestvo Srbov, Hrvatov ia Slovencev. URADNI UST deželne vlade ssa Slovenijo. 11 —i..... _________________ Razglasi deželne vlade za Slovenijo. kpremembe v osebja. Okrajni glavar v Celju in obenem vodja mest-aega magistrata v Celju, dr. Friderik Lukan, je premeščen k poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani; na njegovo mesto je imenovan okrajni glavar dr. Rudolf pl. Andrejka-Livnogradski. Vodstvo okrajnega glavarstva v Kamniku se je poverilo višjemu okrajnemu komisarju drju. Ivanu Liningerju. Golia s. r. Nameščeni so: na I. državni gimnaziji v Ljubljani: kot učitelj za nemščino kot glavni predmet, laščino in grščiao kot postranska predmeta dr. Jakob Kelemina, profesor na državni gimnaziji v Novca» mestu; kot učitelj za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet Ivan M a z o v e c, suplent na državni realni gimnaziji r Ljubljani; kot učitelj za zgodovino kot glavni predmet dr. Matej Potočnik, profesor na državni realki v Idriji; na državni realni gimnaziji v Ljubljani: kot učitelj za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet Martin Majcen, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu; kot učitelja za prirodopisje kot glavni, matematiko in fiziko kot postranska predmeta Bogomil Remec, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu, in dr. Gvidon Sajovic, profesor na državni realni gimnaziji v Ljubljani; na državni realki v Ljubljani: kot učitelj za matematiko in fiziko dr. Franc Čadež, profesor na državni realki v Idriji; kot učitelj za zemljepis in zgodovino dr. Karel Lončar, profesor na državni realki v Idriji, prideljen državni realni gimnaziji v Ljubljani; na državni gimnaziji v Novem mestu: kot učitelj za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot postranski predmet Peter Prosen, profesor na državni gimnaziji v Kranju; ua moškem učiteljišču v Ljubljani: kot vad-mški učitelj Franc Fabinc, namestni učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Dr. Verstovšek s. r. Z ozirom na potrebe narodnega šolstva so iz službenih ozirov začasno premeščeni: na deško meščansko šolo v Mariboru : Dragotin H u m e k, strokovni učitelj v Krškem, za začasnega ravnatelja; Josip Hergouth, učitelj pri Šmartnem ob Paki, za začasnega strokovnega učitelja; Milan Vauda, učitelj v Šmarju pri Jelšah, za začasnega strokovnega učitelja; Franc Škof, nadučitelj v Mariji na Žili, za začasnega strokovnega učitelja; Milan Zupančič, uči-telj-begunec v Ljubljani, za začasnega strokovnega učitelja; Ernest Sirca, vadniški učitelj v Gorici, zdaj v Ljubljani, za začasnega strokovnega učitelja; na dekliško meščansko šolo I. v Mariboru: Zora Klavžar, vadniška učiteljica v Gorici, zdaj v Hotinji vasi, za šolsko voditeljico; Elza Kukovec, učiteljica v Stoprcah, za začasno strokovno učiteljico; Avgusta San tel, strokovna učiteljica v Pulju, zdaj v Krškem, za strokovno učiteljico; na dekliško meščansko šolo II. v Mariboru: Antonija Stupca, učiteljica v Lajtersbergu- Krčevini, za šolsko voditeljico; Elza Lešnik, začasna učiteljica v Vitanjih, za začasno strokovno učiteljico; Helena Levstik, učiteljica v Dobrni, za začasno strokovno učiteljico; na vadnico bivšega deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru: Angela Milčinski, učiteljica v Hajdini, za šolsko voditeljico; Berta B renče, učiteljica v Velenju, za učiteljico; Antonija Batič, začasna učiteljica, zdaj v Ljubljani, za začasno učiteljico; Marija Rozman, vadniška učiteljica v Gorici, zdaj v Črnomlju, za učiteljico; na deško ljudsko šolo I. v Mariboru: Franc Serajnik, učitelj v Središču, za učitelja; Friderik Zinauer, učitelj pri Sv.Jakobu v Slovenskih goricah, za učitelja; Franc Vabič, bivši začasni nadučitelj na okoliški šoli v Ptuju, za učitelja; Anton Nerat, nadučitelj na Zgornji Ponikvi, za učitelja; Miroslav Logar, učiteljski kandidat v Ljubljani, za začasnega učitelja; na deško ljudsko šolo II. v Mariboru: Mirko Kožuh, nadučitelj pri Sv. Duhu v Halozah, za nadučitelja; Viktor Grčar, učitelj v Ribnici, za učitelja; na deško ljudsko šolo III. v Mariboru: Ivan T o m a ž i č, nadučitelj na Stari cesti, za nadučitelja; Josip Malenšek, učitelj, zdaj nadporočnik pri mariborskem pehotnem polku, za učitelja; Josip Kutina, začasni učitelj v Istri, zdaj v Ljubljani, za začasnega učitelja; Zofija Mulaček-Suša, učiteljica v Kranjski gori, za učiteljico; na deško ljudsko šolo IV. v Mariboru: Martin V o d e n i k, nadučitelj pri Spodnji Kungoti, za nadučitelja; Stanislav Legat, nadučitelj v Logatcu, za učitelja; Alojzij Spange r, učitelj v Rojanu, zdaj v Ljubljani, za učitelja; na dekliško ljudsko šolo I. v Mariboru : Hermina Bračič, učiteljica v Dobovi pri Brežicah, za učiteljico; Ana Herzog, začasna učiteljica v Ljutomeru, za začasno učiteljico; Marija V cina r, učiteljica v Sv. Bolfenku na Kogu, za učiteljico; Alojzija Kožuh, učiteljica pri Sv. Duhu v Halozah, za učiteljico; Filomena Tručl, učiteljica pri Veliki Nedelji, za učiteljico; Frančiška Malenšek, učiteljica ročnih del v Mariboru, za učiteljico ročnih del; na dekliško ljudsko šolo II. v Mariboru: Olga Juvančič, učiteljica v Selnici, za šolsko voditeljico ; Marija Tomažič-Skrbec, učiteljica na Stari cesti, za učiteljico; Marta Gobec, učiteljica v St. Janžu na Dravskem polju, za učiteljico; Josipina K i r a r, začasna učiteljica v St. liju v Slovenskih goricah, za začasno učiteljico; na dekliško ljudsko šolo III. v Mariboru: Ida Vodenik, učiteljica v Spodnji Kungoti, za učiteljico; Justina Goreti, učiteljica v Framu, za učiteljico; Ema Kosi, začasna učiteljica v Cirkovcih, za začasno učiteljico; Ivana Vidmar, učiteljica v Vuzenici, za učiteljico; Ljuba Marin, začasna učiteljica v Slovenski Bistrici, za začasno učiteljico. Sušnik s. r. St. 2170. Razglas glede svobodne trgovine v notranjosti kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, \J Da se odpravijo vsi nesporazumki, ki vladajo med občinstvom glede svobodne trgovine v notranjosti kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, je odločil ministrski svet v svoji seji dne 18. marca 1919., št. 8886, na predlog ministra za trgovino in industrijo to-le: 1. ) V kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je trgovina v notranjem prometu popolnoma prosta. 2. ) Izvzeti so samo monopolizirani in pa oni predmeti, ki o njih ministrski svet to določi posebe. Ti so za sedaj: sol, petrolej, mineralna olja, vžigalice, sladkor, tobak in cigaretni papir. 3. ) Blagovni promet med posameznimi pokrajinami je popolnoma prost in mu pokrajinske vlade ne smejo delati nobenih ovir in zaprek. 4. ) Vse dosedanje centrale, preostale po bivši avstro-madžarski upravi, omejitve, kontingenti-ranja, razpolaganja z blagom ali fiskalne obremenitve, izdane po pokrajinskih upravah, naj odpadejo. 5. ) Osebno pravo trgovanja je urejeno s posebnimi zakoni posameznih pokrajin, dokler ae ti zakoni ne izenačijo. 6. ) Izvoz blaga preko demarkacijske črte in v nevtralne države regulira do sklenitve miru in v interesu celokupnosti centralna oblast, in sicer po pravilih, ki veljajo za centralno upravo za promet pri ministrstvu za trgovino in industrijo, izvoz v neprijateljske države pa je vezan na odobrilo ministrskega sveta. V Ljubija n i, dne 1. aprila ISIS. --------- Deželna vlada za Slovenijo. Oddelek za trgovino in obrt.^- Dr. Marn s.r. Tedenski iskas o naznanjenih prenosnih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. (Od dne 16. do dne 22. marca 1919.) Skrlatinka (Scarlatina). Celjski okraj: občina Šmarje (1 oseba obolela). — Konjiški okraj: občina Konjice (etia oseba obolela, 1 umrla). D a v i c a (Diphteria). Celje mesto (1 oseba obolela). — Ljubija»» mesto (2 osebi oboleli, 1 oseba umrla). —Litijski okraj: občina Litija (1 oseba obolela, 1 umrla). Trebušni tifuz (Typhus abdominalis). Celje mesto (1 oseba obolela). — Ljubljanski okraj: občina Ježica (1 oseba obolela). — Kamniški okraj: občina Trzin (5 oseb obolelo). — Kranjski okraj: občina Naklo (1 oseba obolela). P e g a v i c a (Typhus exanthematicus). Celjski okraj: občina Petrovče (1 oseba obolela, 1 umrla). — Ljubljana mesto (1 oseba obolela, 2 osebi umrli). — Litijski okraj: občina Žaljna (1 oseba obolela). — Kamniški okraj: občina Mekine (2 osebi oboleli). — Kranjski okraj: občina Cerklje (8 oseb obolelo, 4 osebe umrle). Osepnice (Variola). Brežiški okraj: občina Sv. Peter (2 osebi oboleli). — Ljubljanski okraj: občina Slivnica (pet oseb obolelo, 3 osebe umrle). — Kranjski okraj: občini Oselica (14 oseb obolelo, 1 oseba umrla), Poljane (1 oseba obolela). — Maribor mesto (2 osebi oboleli, 1 oseba umrla). — Ptuj mesto (1 oseba obolela). — Ptujski okraj: občine Cerovec (1 oseba obolela), Prvenci (1 oseba obo- Ida), Litmerk (1 oseba obolela), Savci (1 oseba umrla), Sardinje (1 oseba obolela), Zirovinci (2 osebi oboleli). Deželna vlada za Slovenije. Oddelek za zdravstvo. Razglas. V zmislu naredbe celokupne deželna vlade za Slovenijo z dne 21. februarja 1919., št. 382 (Uradni list LTV), se razglaša, da se bo vršila v celjskem političnem okraju klasifikacija konj po nastopnem sporedu: I Občina Vasi, oziroma do vštete tekoče številke izkaza o klasifikaciji konj Čas Ura do- pol- dne ali po- pol- dne Klasifika- cijski kraj Žalec Do vštete tekoče št. 66 (posestnik Ivan Naraks, Zgornja Ložnica št. 12) 1./5. 8 Žalec Petrovče Vse Do vštete tekoče št. 66 (posestnik ‘ Jožef Zager, Drešinja vas št. 34) 2./5. 1 t Žalec, pred Virantovo ! gostilno j Petrovče Do vštete tekoče št. 98 (posestnik Altgral' Salm, Dobriša vas št. 1) 1 i j Petrovče Vse 3./5. 8 i Gotovlje Griže Vse 6./6. 8 1 Sv. Pavel pri Preboldu Do vštete tekoče št. 67 (posestnik Juri Ocvirk, Laikova vas št. 28) 6./5. 8 Sv. Peter, Sv. Pavel pri Preboldu Vse 1 na cer- \ kvenem ; Sv. Peter v Savinjski dolini Do vštete tekoče št. 116 (posestnik Martin Divja, Zalog) 7./5. 8 trgu Sv. Peter v Savinjski dolini Vse 1 Gomilsko Vransko Vse 8./5. 8 1 Grajska vas Sv. Jeronim Marija Reka Prekopa Sv. Juri ob Taboru Vse Vse 9./5. 8 1 Kapela, pri Pichl- j wirtu Do vštete tekoče št. 84 (posestnik Karel Groblar, Loke št. 35) 10./5. t Sv. Juri ob Taboru Vse 1 Braslovče Do vštete tekoče št. 70 (posestnica Marija Pirc, Lamenež št. 6) 12./5. 8 Braslovče, Braslovče Do vštete tekoče št. 126 (posestnik Ivan Casel, Letuš št. 23) 1 pred Štancer- jevo gostilno Braslovče Polzela Vse 13./6. 8 1 Kokarje Mozirje, trg Vse Vse 14./5. 8 1 I Rečica Do vštete tekoče št. 65 (posestnik Matija Turk, Doblatina št. 19) 15./6. 8 Mozirje, pred Strm- čkovo gostilno Rečica Vse 1 Mozirje, okolica Vse 16 /5. 8 Luče Vse 3 Solčava 17./6. Gornji grad Vse 1 Bočna Do vštete tekoče št. 64 (posestnik Ivan Poznič, Sv. Jošt št. 1) 19./5. 8 Ljubno, na cer- 1 Bočna Vse 1 kvenem trg“ \ Ljubno Do vštete tekoče št. 98 (posestnik Martin Kumpačnik, Planina št. 21) 20./6. 8 Ljubno Nova Štifta Vse 1 Deželna vlada za Slovenijo. Pregledna komisija za konje št. 4. Razglasi drugih uradov in oblasti. Freds. 1146/3—19/3. 656 2—2 Raizpis. V področju višjega deželnega sodišča je razpisanih več mest vodečih pisarniških uradnikov v VIII., IX., X. in XI. činovnem razredu. Ta mesta s pogoji vred so razvidna iz razpisa v Uradnem listu LXIX. V Ljubljani, dne 27. marca 1919. Kavčnik s. r. Preds. 1829/13/19—2. 713 Rsazgrls»»« Notarji Ivo Bakovnik v Metliki, Avgust D ruk ar v Gornjem Gradu, dr. Franc Horvat v Kamniku, Ivan Kolenc v Slovenski Bistrici in Mihael Korber v Sevnici so danes položili predpisano prisego. Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 31. marca 1919. Preds. 1855/13/19—2. 714 [Rai,Z£fl£l£l. Notar Josip Barle v Kozjem je danes položil predpisano prisego. Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 1. aprila 1919. T 2/19—5. 679 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Anton Hladnik. Anton Hladnik, rojen dne 9. junija 1885., posestnik v Vadičah št. 3, občina Kovor, se je kot vojak 18. stotnije 27. domobranskega pehotnega polka v oktobru 1914. udeležil tekom bojev pri Novem miastu v Galiciji naskoka na ruske postojanke in je od tedaj neizvesten. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Katarine Hladnikove v Vadicah št. 3 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Anton Hladnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu dš kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 27. marca 1919. T 32/19—5. b8U Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Luka Jordan. Luka Jordan, rojen leta 1876., tvorniški delavec na Savi št. 152 pri Jesenicah, je kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka, 11. stotnije, dne 9. marca 1915. prišel v rusko ujetništvo, kjer je baje dne 20. septembra 1915. umrl v Skobe-levu, gubernija Fergana. Vsaj nobenega glasu ni več o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Jordanove, rojene Beznikove, na Savi št. 152, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali oskrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Urbanu Ravhekarju, posestniku na Savi št. 150, kar bi vedel o imenovancu. Luka Jordan se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 27. marca 1919. T 84/18—2. Ml Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Andrej Kalan. Andrej Kalan, posestnik, mizar in krčmar v Škofji Loki-Vincarjih št. 6, je odšel leta 1914. takoj ob začetku vojne kot desetnik 27. domobranskega pehotnega polka v boj zoper Ruse; od meseca avgusta istega leta dalje ni nobenega glasu več o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Janka Kreka v Škofji Loki-Vincarjih št. 6, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o njem. Andrej Kalan se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 27. marca 1919. T 74/18—4. 683 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Anton Klaininger. Anton Klaininger, rojen leta 1888., posestnik v Sidolih št. 1, občina Šmartno v Spodnjem Tuhinju, je meseca januarja 1915. kot črnovojnik-infanterist odrinil k pehotnemu polku št. 17, 10. stotniji, 3. vodu, ter je baje dne 22. novembra 1915. padel na hribih okoli Gorice, zadet po krogli v glavo. Od tedaj vsaj ni prišla nobena vest več od njega. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Frančiške Klainingerjeve, rojene Tomanove, v Sidolih št. 1 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o njem. Anton Klaininger se pozivlje, naj se zglasi prt podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek HI., dne 27. marca 1919. T 6/19—5. 684 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Matevž Steiner. Matevž Steiner, rojen dne 2. septembra 1876., čevljar v Zagorju ob Savi št. 2, se je kot vojak 27. črnovojniškega pehotnega polka bojeval na soški fronti in se izza bojev na Krasu od dne 17. oktobra 1916. dalje pogreša. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z d*e 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Steinerjeve, rojene Drnovškove, v Zagorju ob Savi št. 2 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo sc torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Ivanu Steinerju v Zagorju ob Savi št. 2, kar bi vedel o imenovancu. Matevž Steiner se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugač« na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek KI., dne 27. marca 1919. T 8/19—5. 701 Uvedba postopanja v dokaz smrti Antona Ahlina. Anton A h 1 i n, rojen dne 6. novembra 1887., posestnik v Sostrem št. 7, se je v vrstah 27. domobranskega pehotnega polka, 14. stotnije, meseca oktobra 1914. udeležil bojev z Rusi v okolici Novega miasta v Galiciji in bil ranjen. Njegov tovariš Andrej Pleško iz St. Pavla št. 1 ga je od- vedel .v dolinico, ležečo za bojno črto, pa ga je tam naslednji dan našel mrtvega. Ker je torej verjetno, da je Anton Ahlin umrl, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Ahlinove v Sostrem št. 7 postopanje v dokaz smrti pogrešančeve. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodi šem do dne 1. avgusta 1919., kar bi vedel o imenovancu. Po tem roku in po sprejemu dokazov se razsodi o dokazu smrti. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 30. marca 1919. T 37/19—4. 703 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Lovro čop. Lovro C o p, rojen dne 9. marca 1874., posestnik in krojač v Podhonm št. 21, občina Gorje, je kot vojak 27. domobranskega pehotnega polka baje padel v bojih z Rusi blizu Przemyslanov v Galiciji koncem avgusta 1914. Od tedaj vsaj ni nobenega glasu več o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 191,8., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Čopove v Podhomu št. 21 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Janezu Urhu, posestniku v Zasipu št. 10, kar ki vedel o imenovancu. Txrvro Cop se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. ®eželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 30. marca 1919. T J 37/19—4. 694 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Berglez. brane Berglez, rojen dne 10. septembra 1875. v Podgradu, posestnik istotam št. 31, je ob splošni mobilizaciji leta 1914. odšel k črnovoj-niškemu pehotnemu polku v Celje, bil kesneje prideljen domobranskemu pehotnemu polku št. 26 in odšel dne 20. decembra 1914. v Galicijo. Oglasil se je še dne 24. decembra 1914., potem pa ni bilo več glasu o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita damneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Berglezove v St. Juriju ob južni železnici postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči so-dišin ali skrbniku gospodu drju. Skobernetu r Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o imenovancu. brane Berglez se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. P» 1. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 23. marca 1919. 'J' I 22/19—4. Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Zakšek. brane Zakšek, posestnik v Pokleku, rojen dne 8. decembra 1889. v Pokleku, pristojen v občino Blanco, je dne 15. januarja 1915. odrinil k domobranskemu pehotnemu polku v Mariboru in se zadnjikrat oglasil meseca marca 1915.; potem ni bilo več glasu o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., rc uvaja po prošnji Amalije Zakškove, posestnice v Pokleku št. 21, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu Erhatiču, odvetniku v Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zagonske zveze, kar bi vedel o imenovancu. Po 10. oktobru 1919. razsodi sodišče po vno- Franc Zakšek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na i vični prošnji o proglasitvi za mrtvega, znanje, da še živi. Po 1. novembiu 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 23. marca 1919. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek 1., dne 25. marca 1919. Cg ITI 47/19—1. Oklic. jgjj j Zoper Jožefa Wagnerja, poročnika bivšega ! domobranskega pehotnega polka št. 26 v Mari- Vr Vlil 361/19. Tiralica. j 5orU) nazadnje bivajočega v Ljubnem (Leoben), Gabriel Slopšek, okoli '23 let star, samec, i sedaj neznanega bivališča, je podal pri okrožnem nezakonski sin Terezije Kulovičeve, rojene J sodišču v Mariboru konsorcij „Spar- und Vor-Slopškove, bivajoče v Zagrebu, Dalmatinova j schuß-Konsortium des I. Allg. Beamten-Ver- ulica št. 9, stanujoč v Dedji vasi št. 5 pri Brežicah, precej velike, vitke rasti, bledega, suhega obraza, bolan na pljučih, je sumljiv hudodelstva umora. Gabriel Slopšek naj se zasleduje, prime in privede semkaj. Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII,, dne 31. marca 1919. T 16/19—6. 664 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Rus. eines der österr.-ung. Monarchie in Marburg, reg. Genoss, mit beschr. Haftung“, po drju. Josipu Rapocu, odvetniku v Mariboru, tožbo la-radi 1209 K 19 v s pripadki. Na podstavi tožbe se je določil prvi narok za ustno razpravo na dan 15. aprila 1919. ob pol desetih dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 84. V obrambo pravic Jožefa Wagnerja se postavlja za skrbnika gospod dr. Irgolič, odvetnik v Mariboru. Ta skrbnik bo zastopal toženca v ■ oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost p . , j in stroške, dokler se Jožef Wagner ali sam ne rane /us, rojen dne 31. julija 1885. na, zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca. L venu pri Ljutomeru, tja pristojen, oženjen po- j Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 29. marca 1919. T 10/19—3. sestnik na Cvenu, je ob prvi mobilizaciji leta 1914. kot desetnik 87. pehotnega polka odrinil k vojakom in se je udeležil vseh takratnih bojev na gališkem bojišču do dne 24. avgusta 1914. lega dne je bil blizu neke pristave pri mestu : __■ > _ . Zloczöwu težko ranjen v trebuh. O nadaljnji j P0S^°Panja» ^a 56 proglasi ZÄ njegovi usodi ni nič znanega. Zadnji njegov ! mrtvega Jožef Brodnik. riraif Tg°? Žfaia F™nčiška *UR ^ j Jožef Brodnik, rojen dne 21. februarja 1887. k ni, V^,ta F° l^ro^^u ce\j-i v Gornjih Kamencah, oženjen, posestnik v Gor- i1 .^h°tnega P°!ka se F0ranc Rus Pogrešaj njih Kamencah št. 9, je leta 1914. s 17. pehotnim 3! septembra 21 d° dM i t»'““' '"»“i"'*“ >'• Ker „.eg„e piemtabem nastopi« zakonita | mia£a „ J« t, kolero. ^ NO"61 ”V Zak°na-2 ^ne Rer utegne potemtakem nastopiti zakonita va --1u18 Dis. Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani sprejme dva. strojna tehnika z visokošolsko izobrazbo, ki se uvrstita po dosedanji službeni dobi, oziroma praksi, v X. ali XI. činovni razred državnih uradnikov. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o jezikovnem znanju, o fizični sposobnosti in o dovršenem študiju na tehniški visoki šoli z II. državno preizkušnjo, naj se vlože do dne 15. aprila 1919. Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 31. marca 1919. K st. 74/1, 10/111, 37/11—19. 711 Podaljšava natečajnega roka. Po ukazu višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 26. marca 1919., št. 4418, je natečajni rok za vsa razpisana učna mesta v slovenjebistriškem šolskem okraju podaljšan do dne 15. aprila 1919., v mariborskem in svetolenarškem šolskem okraju pa do dne 15. maja 1919., da se morejo tudi učne moči iz zasedenega ozemlja udeležiti natečaja. (Glej Uradni list XLIX, LXIII in LXVI.) Okrajni šolski sveti v Mariboru, Slovenski Bistrici in Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, dne 21. marca 1919. Predsednik: dr. Lajnšti s. r. Adolf B e r n h o 1 z, agent iz Zwigrada, Galicija, nazadnje v Ptuju, je dne 16. februarja 1916. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo valjp. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in svojo dedinsko pravico izkazati. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ae zgodilo, pripade zapuščina državi. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I., dne 14. marca 1919. Nc 1 179/19. Sklep. Alojziju Bogolinu, lastniku posestva v Stranjah št. 13, se po § 276. o. d. z. postavlja Jožef Bogolin, posestnik v Zadovinku št. 8, za skrbnika zaradi odsotnosti, da ne bo gospodarstvo trpelo, ker lastnik sam ni postavil rednega upravnika svojih zemljišč. Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek I., dne Sl. marca 1919. Ministarstvo saobraćaja. Železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. Ravnateljstvo Ljubljana. St. 553/V1—1919. 710 Objava- Nova izdaja lokalne blagovne tarife bivših c. k r. d r ž a v n i h železnic, del II., zvezka! in 2. Dne 1. marca 1919. sta izšla nova izdaja lokalne blagovne tarife, del II., zvezek 1, in dodatek k lokalni blagovni tarifi, del II., zvezek 2. V pristojbinah so vpoštevani tovorni davek in vojni pribitek ter dne 1. septembra 1918. uveljavljena splošna tarifna povišba. Označena nova izdaja in dodatek stopita na progah železnic kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca v Sloveniji v veljavo z današnjim dnem; le kolikor obsezata otežkočitve, sta veljavna za proge železnic kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca v Sloveniji šele čez 14 dni od dne razglasitve. P o j) r a v e k izjemne tarife 1 c. V novi izdaji lokalne blagovne tarife, del II., zvezek 1, je nadomestiti pri izjemni tarifi le (stran 110) besedo „Črnomelj (Tschernembl)“ z besedama „Novo mesto“. V Ljubljani, dne 1. aprila 1919. Razne objave. ‘M Objava,. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani naznanja, da se je s Turjaškega trga št. 4 preselila v „kresijo“, Šolski drevored št. 2, I. nadstropje. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani, dne 29. marca 1919. Upravitelj: Ravnatelj: dr. Žirovnik s. r. dr. Sagadin s. r. 6M Objava,. Začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani naznanja, da se je s Turjaškega trga št. 4 preselil v „kresijo“, Pogačarjev trg št. 3, I. nadstropje. Začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, dne 29. marca 1919. Upravitelj: Ravnatelj : dr. Žirovnik s. r. dr. Sagadin s. r. 690 Razpis služb. Pri začasnem občem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Pogačarjev trg št. 3, I. nadstropje, je namestiti enega koncipista s prejemki X. činov-nega razreda državnih uradnikov in enega zavarovalnega tehnika s prejemki po dogovoru. Prosilci, ki morajo za koncipistovsko mestp dokazati dovršene pravne študije s predpisanimi tremi državnimi preizkušnjami, oziroma za mesto zavarovalnega tehnika oblastveno avtorizacijo kot zavarovalni tehniki v zmislu naredbe j bivšega c. kr. ministrstva za notranje zadeve in bivšega c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 3. februarja 1895., drž. zak. št. 23, o avtorizaciji zavarovalnih tehnikov, naj vlože svoje prošnje, in sicer zavarovalni tehniki s plačilnimi zahtevki najkesneje do dne 1. maja 1919. pri vodstvu podpisanega zavoda. Začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, dne 31. marca 1919. Upravitelj: Ravnatelj : dr. Žirovnik s. r. dr. Sagadin s. r. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani.