50 
PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V FEBRUARJU 2020 
Climate in the World and Europe in February 2020 
Tanja Cegnar 
a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v februarju 2020 v svetu in Evropi, kot jih 
je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – 
storitve na temo podnebnih sprememb. 
 
 
Slika 1. Odklon temperature februarja 2020 od februarskega povprečja obdobja 1981 –2010 (vir: Copernicus, 
Climate Change Service/ECMWF) 
Figure 1. Surface air temperature anomaly for February 2020 relative to the February average for the period 1981–
2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 
 
 
Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981 –2010, februarski odkloni 
so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). 
Figure 2. Monthly global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from 
January 1979 to February 2020. The darker coloured bars denote the February values. Data source: ERA5. Credit: 
Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 
Povprečna februarska temperatura je bila v svetovnem merilu in Evropi druga najvišja v obstoječem 
nizu podatkov. Velika večina Evrope, Sibirije, osrednje Azije in zahodne Antarktike je bila občutno 
N 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
51 
toplejša kot v povprečju obdobja 1981–2010 C (slika 1). Med nadpovprečno toplimi območji so izstopali 
Iran, Afganistan, osrednja Azija, večina Kitajske, severozahodna Afrika, manjša območja z 
nadpovprečno temperaturo so bila tudi v zahodni Avstraliji, Severni in Južni Ameriki ter osrednji in 
južni Afriki. 
Pod dolgoletnim povprečjem je bila temperatura na otočju Svalbard, najbolj vzhodnem delu Rusije, 
Aljaski, severu Kanade in Grenlandije. Nekaj manjši negativni odklon je bil nad jugovzhodno 
Avstralijo. 
Večina površine oceanov je bila nadpovprečno topla. 
 
 
 
Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v 
primerjavi s povprečjem obdobja 1981 –2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, 
ECMWF). 
Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies 
relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to February 2020. The darker coloured bars 
are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2019. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate 
Change Service/ECMWF. 
Februarja 2020 je bila povprečna svetovna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. Na svetovni ravni 
je bil februar 2020: 
 0,8 °C toplejši od februarskega povprečja v obdobju 1981–2010 in s tem drugi najtoplejši 
februar; 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
52 
 0,1 °C hladnejši od februarja 2016, ki je najtoplejši februar; 
 0,1 °C toplejši od februarja 2017, ki je zdaj tretji najtoplejši februar; 
 le februarja in marca 2016 je bil odklon glede na ustrezno mesečno povprečje večji. 
Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem 
povprečju so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno 
razlikujejo (slika 2). V Evropi je bila povprečna temperatura februarja 2020 3,9 ºC višja kot normalno, 
to je bil doslej drugi najtoplejši februar v Evropi, najtoplejši v Evropi ostaja februar 1990, ki je bil 4,5 
ºC toplejši kot normalno. Za 0,1 ºC je bil od tokratnega toplejši februar 2016. 
 
 
Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1981–2010 v obdobju od 
marca 2019 do februarja 2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 
Figure 4. Surface air temperature anomaly for March 2019 to February 2020 relative to the average for 1981–2010. 
Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 
V dvanajstmesečnem povprečju od marca 2019 do februarja 2020 je bila povprečna temperatura na 
svetovni ravni: 
 0,64 ºC nad normalo; 
 opazno nad normalo nad Aljasko in v njeni okolici, na skrajnem severovzhodu Kanade in nad 
osrednjim delom severne Sibirije ter nad Arktičnim oceanom; 
 nadpovprečna nad Evropo, najbolj na vzhodu; 
 opazno nadpovprečna nad južno Afriko, Avstralijo in delih Antarktike; 
 nadpovprečna nad večino kopnega in oceanov; 
 ponekod tudi podpovprečna, najbolj opazno nad osrednjim delom Severne Amerike. 
Doslej najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016 s povprečno 
temperaturo 0,66 ºC nad normalo. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo 
odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Februar 2020 je bil 1,4 ºC toplejši od predindustrijske 
dobe. 
Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost zaradi boljše 
pokritosti ozemlja z meritvami večja. Povprečna dvanajstmesečna temperatura v zadnjih dvanajstih 
mesecih je v Evropi je 1,6 ºC nad povprečjem obdobja 1981–2010, kar je največ doslej. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
53 
 
Slika 5. Odklon povprečne zimske 2019/20 (december, januar, februar ) temperature glede na povprečje obdobja 
1981–2010. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 
Figure 5. Surface air temperature anomaly for winter 2019/20 relative to the average for 1981–2010. Data source: 
ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 
Zima 2019/20 je bila v Evropi daleč najtoplejša v obstoječem nizu podatkov, bila je 3,4 ºC toplejša od 
normale in za 1,4 ºC toplejša od doslej najtoplejše zime 2015/16. Povprečna temperature je najbolj 
presegla normalo na severu in vzhodu Evrope. 
 
Slika 6. Odklon povprečne evropske temperature v zimi 2019/20 (december, januar, februar ) glede na povprečje 
obdobja 1981–2010. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 
Figure 6. Surface air temperature anomaly for winter 2019/20 in Europe relative to the average for 1981–2010. Data 
source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 
Padavine 
Februarja 2020 je bila večina Evrope bolj namočena kot normalno, Veliko Britanijo so zajele obsežne 
poplave in februar je bil v tej državi rekordno namočen. Le južni deli celine so bili bolj suhi kot 
normalno. 
Morski led 
Februarja 2020 je bila površina morskega ledu na Arktiki 14,5 milijona km
2
, kar je 0,9 milijona km
2
 oz. 
6 % pod februarskim povprečjem. To je več kot februarja v zadnjih šestih letih in podobno kot februarja 
2013. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
54 
 
 
Slika 7. Levo: povprečni ledeni pokrov februarja 2020. Oranžna črta označuje rob povprečnega februarskega 
območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na februarsko povprečje 
obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). 
Figure 7. Left: Average Arctic sea ice cover for February 2020. The thick orange line denotes the climatological sea 
ice edge for February for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for February 2020 relative to 
the February average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change 
Service/ECMWF. 
Večina osrednje Arktike je februarja prekrita z ledom, zato so odkloni opazni predvsem na obrobju. 
Negativni odkloni so bili na atlantskem sektorju, pozitivni odkloni pa na strani Tihega oceana. Prvič po 
letu 2011 je bil ledeni pokrov okoli otočja Svalbard blizu normale. 
Nad Arktiko prevladuje negativen trend, ki je očiten po letu 2000. Najbolj izrazit je poleti in jeseni, 
zadnja leta pa je opazen tudi pozimi, ko površina morskega ledu doseže letni maksimum. 
 
Slika 8. Letni razpon površine morskega ledu od poletnega minimuma do zimskega maksimuma n a Arktiki v 
obdobju 1979 do začetka leta 2020 . Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 
Figure 8. Annual range of sea-ice area from summer minimum to winter maximum for the Arctic based on monthly 
average values from 1979 to beginning of 2020. Data source: ERA5 Credit: Copernicus Climate Change 
Service/ECMWF 
Površina arktičnega morskega ledu je navadno največja marca, včasih pa je največja površina dosežena 
že februarja. Najmanj morskega ledu je navadno septembra, včasih pa je minimum dosežen že avgusta. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
55 
Najmanj morskega ledu na Arktiki je bilo septembra 2012, na Antarktiki pa februarja 2018. Najmanjša 
maksimalna površina pa je bila opažena na Arktiki februarja 2015, na Antarktiki pa septembra 1990. 
 
 
Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov februarja 2020, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu 
v februarskem povprečju obdobja 1981 –2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od februarskega povprečja 
obdobja 1981–2010. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 
Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice cover for February 2020. The thick orange line denotes the climatological 
ice edge for February for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for February 2020 relative 
to the February average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change 
Service/ECMWF. 
Površina antarktičnega morskega ledu je bila februarja 2020 2,9 milijona km
2
, kar je 0,5 milijona km
2
 
oziroma 14 % manj kot normalno. To je blizu razmeram v februarju 2016 in več kot v zadnjih treh letih. 
Nadpovprečno veliko morskega ledu je bilo na vzhodu Weddllovega morja, nad Amundsenovem morju 
in vzhodnem Rossovem morju. 
 
Slika 10. Letni razpon površine morskega ledu od poletnega minimuma do zimskega maksimuma na Antarktiki v 
obdobju 1979 do začetka 2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 
Figure 10. Annual range of sea-ice area from summer minimum to winter maximum for the Antarctic based on 
monthly average values from 1979 to beginning of 2020. Data source: ERA5 Credit: Copernicus Climate Change 
Service/ECMWF 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
56 
Spremenljivost prevladuje na Antarktiki. Obdobja z nadpovprečno veliko morskega ledu so bila v letih 
od 2007 do 2009 in od 2013 do 2015. Zadnja štiri leta pa je morski led tudi okoli Antarktike pod 
dolgoletnim povprečjem, čeprav je zadnjih nekaj mesecev površina spet bližje normale. 
Na Antarktiki je najmanj morskega ledu februarja, september pa je navadno mesec z največ morskega 
ledu, zgodilo pa se je že, da je bilo najmanj morskega ledu oktobra oz. avgusta. 
 
 
 
Slika 11. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od 
januarja 1979 do februarja 2020 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981 –2010 v milijonih 
km
2
. Temnejši stolpci označujejo februarske odklone (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). 
Figure 11. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea ice, for the period decry 1979 to February 
2020, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the February values. 
Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF.