Poffnfha pta&ma v gotovih? Cena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 66 Maribor, petek, 22. julija 1927 »JUTRA« izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Ha Dunaju v krvavih dneh Nesrečni predsednik porotnikov — Pobesnela druhal .*~S Brez parole in zahtev — Skrivnostni tuji elementi Kriza demokratske stranke Začasno premirje med Davidovičem in Marinkovičem — Težnje po ustvaritvi novega bloka proti vladnim načrtom BEOGRAD, 22. julija. Konflikt, ki je fiastal med Davidovičevo in Marinkovi-Čevo skupino demokratske stranke, j e Jzvrševalni odbor stranke včeraj začasno poravnal s kompromisem med obema voditeljema. Prodrlo je namreč mne nie zunanjega ministra, da sedaj nikakor ne bi bilo umestno, da bi stranka Prešla v opozicijo še pred volitvami. — Marinkovič je obenem zagrozil, da bo takoj izvajal konsekvence, ako bi izvr-^6valni odbor obsodil delovanje demokratskih ministrov in je naglašal, da je treba ge počakati, ali bo ministrski pred Sednik izpolnil dane obljube. Glede na ta izvajanja zunanjega mi-rustra Marinkoviča je koneeno Davidove privolil v kompromis in obljubil, da no bo odgovarjal na Vukičevičev go-"vor v Skoplju. Pristaši Ljube Davidovima izjavljajo, da hoče s svojo akcijo ®roti vladi počakati toliko časa, da vla- da izpolni svoje obljube in napravi konec sedanji mvolilni nasilstvom. Dr. Marinkovič je odšel takoj po seji k ministrskemu predsedniku in mu podal obširno poročilo o položaju v demokratski stranki. V političnih krogih prevladuje mnenje, da se pripravlja nov blok, ki naj bi onemogočil svoječasno akcijo Vukičevi-ča za ustanovitev takozvane »četrte« (konservativne) stranke. Kakor poroča današnja »Politika«, bi obstojal novi olok iz Demokratske Zajedice, samostojnih demokratov in radikalne opozicije. Prihod dr. Korošca v Beograd je v zvezi s krizo v. demokratski stranki. — Klerikalci namreč upajo, da bi v slučaju izstopa demokratov iz vlade, poklical Vukičevič v vlado Slov. ljudsko stranko. Energičen nastop proti komunistom na Dunaju H šne Preiskave. Obtežilen materijah fad^h^kajo«- jUli?a' PoIif V" dan3S *e vsebine zaplenila vse so- komunisr- komunistične liste. Tajnik 'imel pri Kopl,e."!?; kl ie v stnnov°^!-'!niSitU!ne sGanke, kakor tudi so * bile iwr koniunističnih voditeljev so bile izvršene hišne preiskave, pri čemer je dobila poUcija y rQke ?clo ob_ tezilen matergal. pri pregledu 70 članov nove občmske straže je bilo ufrotovlje-no, da jih je bilo 40 med njimi že ponovno kaznovanih in so tudi obdolženi, da so aktivno sodelovali pri navalu na Justicno palačo. Trgovski nameščenec Ja.cob Miinz, ki je obdolžen, da je prvi Vdrl V justično palačo, je bil danes are-tnan. 1 reisicavo vodi posebna policijska komisija. VLOMI V GIMNAZIJE V VOJVODINI. , BEOGRAD, 22. julija. V gimnazije v vel* Bečkereku. Novem Sadu in Senti so te dni izvršeni vlomi. Vlomilci so povs°d navrtali blagajne in jih izropa- • CePrav jc 0(jredila policija obširno s1odftiaVo’ V:Cn^ar la^ov ne more 'lz~ p°vlne poleti iz Pariza v Ameriko. » ( pARiz, 22. julija. Oceanski letalec * vino jo naročil v neki tukajšnji tvorci letal veliko letalo po vzorcu »Miss America«, ki bo znatno izboljšano. S Jem letalom namerava potom poleteti iz 1 ariza v Ameriko. Hoteti ob Izvira Nilu. Neka belgijska podjetniška družba J»Je uvesti v centralni Afriki moderni ki bromot. V to svrho hoče zgrniti ob rekah in jezerih celo vrsto mo-aoriuh hotelov. Prve in sicer prav razkošne hotele mislijo zgraditi ob izvirih ■juta. Zatrjuje se, da bo že to zimo zače-*• a živahnega tujskega prometa. Laško postalo — mesto BEOGRAD, 22. julija. S kraljevim ukazom je trg Laško povišan v mesto. Pogreb kral a Ferdinanda BEOGRAD, 22. julija. Pogreb rumun-skega kralja Ferdinanda I., ki je bil prvotno določen na soboto, jo preložen na nedeljo. KRVAVA JUSTICA NA RUSKEM. MOSKVA, 22. julija. V Kurgi je bilo zopet 7 carističnih oficirjev obsojenih radi dozdevnega političnega rovarjenja na smrt. Sodba je bila takoj izvršena. baldwin zbolel. LONDON, 22. julija. Ministrski pred-set iu!^ Ba|dwin je zbolel in ga zastopa zunanji minister Chamberlain. Kakor se govori namerava Baldwin sploli v kratkem odstopiti. Izbruh ugaslega vulkana. d VZ^no °d Mrtvega morja v Palestini, v bližini vročih vrelcev, je nenadoma stopil v akci)jo k. sq ga že vec stoletij smatrali Za ugaslega. Vulkan bluje Sedaj pepel in so dvigajo iz njega gosti in temni dimi. Nesreča v municljskem skladišču. V nekem municljskem skladišču blizu Madrida je izbruhnil požar, ki je uničil tudi precej hiš v okolici. Naložena m»-meija je v ognju eksplodirala s tako silnim učinkom, da so se blizu stoječe hiše podii ale in da so daleč naokrog popokale vse šipe. Prezgodovinski pepel za pranje perila. V kanadski provinci Saskathevan je prišel pred leti podjetnik Springcr na dobro misel, da uporabi vulkanski pepel za pranje perila. Tekom enega leta sc mu je posrečilo, da je napravil dober posel in si je mogel sezidati tudi majhno tvornico za predelavanje tega pe-Pola. Preteklo leto jc prodal 350 ton Pepela. Zanimivo je, da v provinci Sas-kothevan sploh ni vulkana, temveč je to tipična puščava. Najbrže izvira ta poptd iz predzgodovinskih Časov. Sedaj, ko so dospeli dunajski listi zopet v inozemstvo, se je mogoče poučiti natančno o vseh dogodkih teh krvavih dni. Vsa poročila pa moti strankarska pripadnost listov, kajti na vseh straneh bi hoteli biti zmagovalci, čeravno baje svoje zmage z ozirom na državo niso hoteli izrabiti do konca. Kdor pa je bil priča vseh dogodkov in jih mogel motriti same, kdor je mogel sproti zbirati novice in čitati vsa poročila, ki so jih prodajali kolporterji in objavljali ma’ gistrat in vlada z lepaki po dunajskih zidovih, si bo skušal ustvariti jasno in objektivno sliko: in zato so pridrveli z avti in z letali poročevalci vseh svetovnih listov na Dunaj, brž ko so zvedeli, da so se pričeli nemiri. Strankarski pretep v Schattendorfu se že od vsega pričetka ni omejeval na dogodek sam;, takoj so se ga polotili vsi in ga hoteli izrabiti v svoje strankarske svrhe, kar se je jasno videlo iz poročil tistih dni; enako je bilo sedaj, ko je prišel pretep pred sodišče: s kritičnim pogledom so motrili državnega pravdnika, registrirali, kolikokrat so se med procesom smejali porotniki; posebno enega si je vze lo socijaldemokratično časopisje na piko, in nesreča je hotela, da so si ravno njega izbrali porotniki .za načelnika. še na predvečer dogodkov so zahtevali listi, da se zapre zagovornik v tem procesu, ponoči, po razsodbi, pa so nosili kolporterji lističe s pozivom na demonstracijo. Ljudje so lističe kupovali, se celo norčevali iz poziva, drugi ga komentirali, češ razburjenje, ki mine v par urah brez posledic, kakor se to zgodi na Dunaju vsak hip. Drugi dan pa je pokazal, da je tokrat vse čisto drugače. Delavci so hoteli demonstrirati in zdi se, da bi to bilo v redu, kajti res je, da je dunajska porota oproščala čudovito Širokogrudno, pri čemer so se porotniki še v časopisih hvalili, da se to godi le radi tega, ker se jim osumljenec smili . . . Seveda je bilo nekaj tragike v tem, da je proti porotnim sodiščem, ki so nedvomno najve* čja pridobitev demokracije, morala na ulico ravno delavska, gotovo najbolj demokratična stranka in da so morali braniti institucijo oni, ki je nekako ex offo ne odobravajo, ki jo samo tolerirajo, to je policija in sodna uprava sama. Dejstvo je, da so bile pripravljene oficijelno le demonstracije, ki bi naj vodile delavske mase po dunajskih ulicah; v tem smislu so zahtevali od policije za nje prosto pot njihovi voditelji. Že takoj od početka pa se je videlo, da se skrivajo med množico elementi, ki hočejo delati nemir za vsako ceno: kak smisel naj bi itncl drugače poskušeni napad na dunajsko univerzo, ki jc bil sicer odbit, a zato je -ostala nezavarovana justična palača? Odkod bi dobili demonstrantje takoj bencin in gorljivo olje, da polijejo hiše, prodno.jih zažgo, kako to, da začno svoje peklensko delo v kleti in hočejo porušiti vse od temeljev. Ko se vali strašen dim preko Dunaja, pridrvi gasilno društvo: množice spoznajo dunajskega župana, mu delajo ovacije, a ga vendar ne puste naprej, da bi reševal, kar se rešiti da, da bi otel vsaj gola življenja Iz grozečih plamenov. Druhal je pobesnela in n! je bilo moči, ki bi ustavila to besnenje, dokler se ne zruši sama v se. 87 mrličev in 1000 ranjenih je prineslo streznenje. Strašni so bili pogledi na drveče avtomobile, ki so vozili mrtve ce in ranjence, ko je moral stati poleg šoferja delavec z belo ruto, da niso avta ustavljali, kajti vsi drugi avtomobili so bili od posameznih gruč na ulicah naravnost rekvirirani. Vse je bežalo in se poskrilo: gostilne in kavarne so odposlale svoje goste, trgovine so bile v par minutah popolnoma zaprte in hoteli so zaklepali vežna vrata. t V tej situaciji se je zbudilo vprašanje, kdo je sedaj gospodar Dunaja? Besnenje mas je zraslo delavskim voditeljem preko glave in strašno je priznanje vodje Dr. Bauerja na zboru za* upnikov, da niso po njegovem okusu metode, kakršnih se poslužuje največji nasprotnik demokracije — italijanski fašizem, Čeravno jim je bilo početje na Dunaju na las slično; radi tega so pozabili ali morda niso našli pravega gesla, da bi ga vrgli med ljudi. Na brzo roko ustvarjena občinska varnostna straža je že pokazala vso notranjo slabost revolucijonarne-ga pokreta. Nihče, pa že prav nihče ni vedel, kaj hočejo, da se zgodi: za odstop kanclerja Seipla ali policijskega ravnatelja ni bilo nikakega povoda; osumljenca Čarmana, njegovega zagovornika in porotnike bi bili linčali, da bi jih dobili, a ti so pravočasno pobegnili na Madžarsko ... In tako je nastopila reakcija: v nedeljo je splaknilo vse razburjenje, v pon-deljck pa so z združenimi močmi iskali tretjega, onega, ki je kriv vseh grozodejstev; pravijo, da so ga našli med komunisti, kajti odgovornosti in krivde za klanje, požige in plenitev noče prevzeti nihče. Seveda je ostalo še odprto vprašanje, kdo je pravzaprav zmagal in kdo podlegel; ni dvoma, da je zmagal, policijski ravnatelj Dr. Schober s policijsko konjenico, zmagal pa, zdi se, samo radi tega, ker je delavstvo videlo, da bi se žrtvovalovza nekoga tretjega, ker samo ni imelo ne parole in ne neposred nih zahtev. Dr. P. St. Strašna nevihta ob Renu Nad srednjo pokrajino Hesensko ob Renu je divjala v pondeljek nevihta, kakršne ne pomni prebivalstvo. V okraju Stadecken jc bila v pol ure docela uničena vsa žetev. Polja in vrtovi so taki, kakor bi bili povoženi s težkimi valjarji. Debela toča je ležala za čevelj visoko. Pogled na vinograde je strahovit. S trsja je zbito vse grozdje in listje. Toča je bila tako silna, da je pobila nešteto divjih zajcev in divje perutnine. Vinogradi so uničeni za več let. Predraga stava. Pri proslavi nekega go*du v Hanno* vem sta šla stavit pisatelj Jansen iti uradnik Bo\ven — ko sta bila gotovo že v rožcah — da so gresta opolnoči kopat v bližnjo reko in da jo bosta preplavala na nekem širokem mestu. Opolnoči sta to nespametno stavo res pričela, toda dokončni j'o je samo Jansen, Bor vvena pa so požrli valovi. kran 2. Mariborski V F C F K N t K Tufra. V NiarTDtJt-n ane VIT. 1927. Naše neodreiene pokrajine Porotniki v Gorici so bili včasih idomačini, Slovenci in Furlani. Sedal so porotniki sami Italijani in ni čudno, ne le *>omači, ampak tudi iz Trsta kličejo Italijane k poroti v Gorico Porotno zasedanje začne 25. t. m. Med^ porotniki je 15 Tržačanov. Tolmači so včasih taki, da prevajajo slovenske izpovedi povsem napačno. Fašistična justica! 50 otrok s Krasa, vinoma iz Nabrežine, je poslala »Lega« v Pulo, kjer so jih ljubeznivo sprejeli in pogostili. Otroci imaio svojo fanfaro. Fa šistična skrb za slovenske šolske o-troke se razteza tudi na počitniški čas v strahu, da bi se v tej dobi donra ne poslovenili preveč in bi bil zaman šolski trud ž njimi! V Podgori pri Gorici stojijo velike Brunnerjeve tvornice. Delavstvo je moralo vstopiti v fašistovsko organizacijo. Takrat so napovedovali delavcem krasno ureditev^ dohodkov. Prišlo pa je vse drugače. Podjetje ne uspava tako, kakor se je pričakovalo, Mavce odpuščajo in sedaj so stalnemu delavstvu znatno znižali plače. V celi pokrajini goriški pa tudi v trža= ški se delavcem reducirajo mezde. V Podgori vlada veliko nazadovanje in nevolja narašča. Fašistični sindikalni tajnik Chiarelli je razlagal delavcem, da le z redukcijo izdatkov za delavce postavljeno ravnotežje v obratu. Ako bi se delavci protivili. se bodo pod- Velik požar na otoku SoSti Na otoku Šolfci pri Splitu je nastal v četrtek v tamkajšnjem gozdu požar, ki je zavzel velikanske dimenzije. ».Reševalnih del so se udeleževali ne samo gasilci, temveč tudi orožniki in vojaki, ':i se jim je z največjim naporom posrečilo, da so tekom noči ogenj omejili. Zgo-re' je popolnoma en gaj in velik del borovega gozda. Škoda pa bi bila nedvomno še mnogo večja, da ni pričel pihati veter ravno vi nasprotno smer. Ogenj je zanetil kmet Mato Bezič po nesreči. Ko je opazil, kaj je napravil, se je tako prestrašil, da je padel v nezavest in bi nedvomno tudi on zgorel, da niso prišli [pravočasno gasilci in ga rešili Sovjetska vlada in dunajski dogodki. Zastopništvo ruske vlade je podalo Izjavo, da imajo že od nekdaj vsi uradniki ruskega zastopništva nalog najstrožje nepristranosti do avstrijskih notranjih razmer* in zadev. Ker ni bil niti eden od sovjetskih podanikov aretiran pri dunajskih nemirih, naj služi v dokaz, da so se vsi tega naloga tudi držali. Ihinaj — središče medicinskih kongresov. Na Dunaju se bo vršilo v prihodnjem času kar po vrsti več velevažnih zdravniških zborovanj. Za avgust je napovedan kongres železniških zdravnikov in je že sedaj prijavljenih 3500 udeležencev. Za železniškimi zdravniki bodo zborovali specijalisti za živčlft bolezni, potem pridejo specijalisti za želodčne bolezni in nazadnje bo splošni medicinski kongres. Zamorci kot sovjetsko propagandno sredstvo. Sovjetska vlada se je odločila,,da povabi iz Amerike večje število zamorcev v Rusijo, da jih na svoje stroške izšola za sovjetsko propagando. Po dovršenem »študiju« bodo zamorci poslani nazaj v: domovino, da tamkaj propagirajo sovjetske ideje. Seveda pa je šo veliko vprašanjo, kako stališče zavzame amc-rikanska vlada in ali zamorce res tako mika, da bi postali sovjetski agitatorji, ki so tako osovraženi v Ameriki. Tovorni vlak v reki. To dni je vozil po brennerski želez-oSci tov<*rni vlak iz Italije v Nemčijo razno južno sadje in zelenjavo. V bližini postajo Ora pa se mu je pripetila težka katastrofa. Ko jo vozil z največjo brzi-no, je skočil^ g tira jn se dobesedno skotalil v globino. Lokomotiva jo padla v roko Adižo in eksplodirala. Strojevodja se je ubil, kurjač pa smrtno poškodoval. Niti en vagon ni ostal cel. Škodo cenijo aa milijon lir. gorske tvornice zaprle. Primorska in dustrlja se ne bo mogla nikakor razviti. Tega ne pripustijo stare industrijske province. Moč iašistovske stranke v Julijski krajini. V tržaški pokrajini je organiziranih v fašistovski stranki moških 4500, žensk 1400, v goriški moških 2741, žensk 854, v pulski moških 6676, ženskih 1259, v reški moških 1400, žensk 400. Na državni meščanski šoli v Postojni je delalo izpit 58 učencev in u-čenk iz slovenske zasebne šole v Trstu. Padel je samo en učenec, ponavljalni izpit iih bo delalo 6. vsi drugi so prestali skušnjo prav dobro. Lepo spričevalo za slovensko zasebno šolo v Trstu. Vilharjev spomenik v Postojni prenesejo najbrže na staro pokopališče zraven farne cerkve. Pravijo, da na mestu, kjer sedaj stoji, ovira promet! Trg je občina razširila. Fašisti komaj čakajo, da izgine spomenik stran. Izmed društev obstoje v Postojni sedaj le še gasilno, godbeno in pogrebno. Mrtveca so našli na skalah pri trdnjavi Musil v Puli mladega Sinkoviča, o katerem je znano, da je bil prijatelj in pripadnik proslulega bandita Kolariča. Ni še dognano/ ali se je zgodila nesreča, ali je kdo napadel Sinkoviča. Zločinskih ljudi je v Istri dandanes vedno več. Avtomobilske nesreče V bližini Smilde-a na Nizozemskem se je zaletel večji avtobus ob drevo tik ceste in se prevrnil v tamošnji vodni prekop. Vseh pet potnikov je u-tonilo. — Pri Leydenu na Nizozemskem je dirjal neki potniški avto proti kolesarki. Ko se ji je hotel umakniti je zadel na kup cementnih cevi ob cesti, se prevrnil in popolnoma razbil. Neka mlada dama je bila na mestu mrtva, troje potnikov je bilo težko poškodovanih. Tudi kolesarka je dobila hude poškodbe. — V pondeljek zve čer je vozil tja cesti Bingen-Mainz ob Renu avtomobilist Hemminger iz Ess-lingena. Nasproti mu je pridrvel na motornem kolesu neki angleški čast nik in se zaletel v avto. Motor se je razbil in častnik je obležal mrtev. Avtomobilu je radi poškodb odpovedalo krmilo in je padel avto preko ograje na železnico in se raztreščil. Šofer je bil k sreči le lahko ranjen. Petintrideseta žrtev rablja Mausnerja. Včeraj zjutraj je bil obešen v Pančevu delavec Žarko Lackovič, ki je preteklo leto šiloma onečastil dve deklici in ju vrgel potem v Donavo, kjer sta obe utonili. Lackovič se .ie pred smrtjo po slovil od svoje žene in otrok, nakar je izjavil: »Priznam, da sem napravil velik greli, toda zločin sem izvršil skorov blaznosti.« Nato ;ie poljubil razpelo. — Smrt je nestopila čez 12 minut. To jo bil prvi slučaj obešen ja v Pančevu po 59, letih, rabelj Mausner pa je izvršil s tem žo 35. smrtno obsodbo. TritisoSIetna mumija. Iz Kaira poročajo listi, da so v zapad-nem delu puščave izkopali dobrih 3000 let staro mumijo. To bo gotovo kake egiptovska kraljica. Na rokah mumije jo 18 zlatih in srebrnih zapestnic,, na vratu pa 5 briljantnih ovratnic. Na gla- vi ima mumija krono okrašeno z briljanti. V bližini mumije se je našlo še več starinskega zlatega in srebrnega le-potičja s safiri in brilantt. Debelost in duševno delo. V Franciji se že nekaj časa vrši med zdravniki, književniki in psihologi srdita debata 0 vprašanju, ali je debelost škodljiva duševnemu delu. Pristni »debelih« so v premoči in so s svojimi dokazi porazili »mršave«. Navedli so med drugim Balzaca, ki je bil podoben sodu, Dumasa, Hugoa in Rossinija. Tudi Zola je baje naj lažje pisal, kadar jo bil sit po dobri jedi. Pristaši »mršavih« pa so mogli nasprotno navesti kot primer samo Bernarda Shawa. Toda športniki so tako navadno suhi in Shaw je istotnko zagrizen soortnik. Mariborski m dnevni drobii astno priznan*© Dunajčanov Mariboru Ko se dunajski listi bavijo z usodo svojih ljudi, ki jih je stavka presenetila in zadržala na potu, se mnogokrat prav pohvalno in priznalno omenja Maribor. Tako n. pr piše sinočnja večerna »Neue 'reie Presse«: Mnogo počitniških gostov in drugih potnikov je prišlo v posesti povratnega železniškega listka, a brez vsake gotovine v Maribor. Tu so jih sprejele oblasti, zlasti župan in šef policije, najgo-stoljubnejše. V vsled počitnic praznem dekliškem zavodu je dobilo 27, v vojašnici 30, v neki drugi šoli pa zopet preko 20 oseb prenočišče zastonj. Vsi — sami Dunajčani — so dobili od mestne uprave brezplačno tudi zadostno prehrano. Na potne liste je pa mestna uprava izdajala tudi nakaznice, s katerimi so si potniki pri raznih bankah lahko izposodili od 30 do 60 šilingov. Moteli mesta so bili kmalo prenapolnjeni. Treba je pa povdariti, da ni niti eden hotelir izkoristil trenutne konjunkture z zvišanjem cen. Ko pa ni bilo več nobene hotelske sobe, so prebivalci Maribora dajali svoja stanovanja Avstrijcem na razpolago. Lastnik trgovine z železnino Lenard, njegova soproga in kompanjon Pinter so sprejemali potnike na kolodvoru ter jih po možnosti nastanili po svojih stanovanjskih prostorih in za nje pri drugih posredovali. Železničar Grošel, ki je dal svoje stano vanje potnikom na razpolago, se je branil od njih, četudi so še imeli nekaj denarja, sprejeti vsako plačilo ali odškodnino. Celo prehraniti jih je hotel zastonj. Tudi ravnatelj mariborske podružnice Ljubljanske kreditne banke je jemal dunajske goste brezplačno pod streho. Povsod so nepričakovanim gostom zatrjevali, da lahko ostanejo, dokler jih je volja. Ko je bil prometni štrajk končan, so gostitelji svoje goste spremili na kolodvor ter se od njih naj-prisrčnejše poslovili. Vzgledna skrb mariborske oblasti in nepričakovana prisrčnost prebivalstva je bila_ sprejeta od dunajskih potnikov z največjo hvaležnostjo in priznanjem. Danski konzulat v Ljubljani. Za častnega danskega konzula v Ljubljani je imenovan Aleksander Knez, veletrgovec v Ljubljani, sin pok. predsednika zbornice za trgovino, obrt in industrijo. — Tujci v Mariboru. Seznam tujce v mariborskih hotelih in prenočiščih izkazuje danes naslednje stanje: na novo prijavljenih 73, objavljenih 3L V hotelu »Meran« je prenočilo nocoj 20 novih gostov, pri »Zamorcu« pa 12. - . Policijski drobiž. Tekom zadnjih 24 ur jo bil izvršena v mestnem okolišu ena aretacija radi vlačugarstva in vloženih 9 prijav radi potepanj.f, kalenja nočnega miru, pašnje konjev po ulici itd. — Iz bolnice je pobegnila neka Marija F., ki boleha na trahomu. Ker je trahom lahko nalezljiva bolezen, zasleduje begunko policija, da jo spravi zopet v bolnico. — Hišni posestnici Katarini B. v Jurčičevi ulici 5 so neznani tatoyi odnesli iz omare več komadov srebrnega jedilnega pribora in 10#0 Din gotovine. — »Prosim par dinarjev za vlak.« Na mariborskih ulicah so je že zopet pojavil stari znanec policije Dragotin Kostler ter nadleguje občinstvo z beračenjem. Ima že svojo staro frazo pri tem poslu, češ, ravno par dinarjev mi manjka za vlak, da se odpeljem domov1. — Vkljub temu, da je močan in zdrav kot riba, so izdaja za invalida iz javne bolnice. Včeraj ga je policija prijela in izročila sodišču. — Dobrodelna letna veselica! Podružnica osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi v nedeljo dne 14. avgusta na Gam-brinovem virtu dobrodelno letno veselico. Eventuclni čisti dobiček je namenjen za podpiranje vdov, sirot, in bolnih poštnih uslužbencev. — Zaključno zasedanje mariborske obSasine skup' ščine Službena pragmatika. — UvedbodaiiU odbor obeh Siov. oblastnih skupščin. — Oblastni denarni zavod. Sinoči je oblastna skupščina sprejela soglasno po kratki debati službeno prag-matiko. Nekaj paragrafov je bilo izpre-menjenih. Za reševanje skupnih zadev obeh slovenskih oblastnih skupščin se je pred lagal skupni uredbodajni odbor s člani od vsake skupščine. Poslanec g. Peto-var je opozarjal na razliko med zakoni obeh bivših dežel. Odbor je bil sestavljen tako-le: dr. Schaubach, dr. Ogrizek, dr. Veble, dr. Kečkeš (SLS) in dr. Odič (HSS) Končno se je v načelu sklenila ustanovitev* denarnega zavoda, v katerega se bo stekal oblastni denar. Ustanovitev se je utemeljevala še posebej s pomanj' kanjem pupilarno varnih zavodov '1 Prekmurju in Medjimurju. Oblastni odbor izdela do prihodnjega zasedanja pravila za tak zavod. Prošnja na varnostno oblastvo. Prebivalci ob Aleksandrovi cesti iti vsakdanji pešci od kavarne »Evropa« do mestne meje se ponovno pritožujejo nad brezobzirnostjo kolesarjev na tert delu ceste. Kolesarji namreč skoro do* sledno vozijo na levi strani med pločnikom in drevoredom iz mesta. Ker pa vozijo oni iz okolice v mesto pravilno po desni in radi padca ceste z veliko brzi-no, je na tem pešpotu pogosto velik di-rindaj, ki je življensko nevaren zlasti za otroke in prebivalce, ki posečajo tamo-šnje trgovske lokale. Prizadeti želijo ^ tem oziru več nadzorstva s strani varnostnih organov. — V Maribor se 3e zgubil. Včeraj popoldne je prijel stražnik na Kralja Petra 'trgu petletnega dečka, ki trdi, da se piše Hanzek Petrovič, doriia iz Št. lija. Prišel je baje pred štirimi dnevi v družbi neznane ženske v Maribor in se v mestu zgubil. Policija je naprosila orožništvo v Št. liju, da poizve* duje o identiteti dečka. Hanzeka so pa izročili mestnemu magistratu, ki ga bo dal v dečje zavetišče. — Z avtomobila je padel. Včeraj popoldne je 321etni v Ptuju stanujoči strojni delavec Franc BflU' man, vozeč se iz Maribora v Ptuj, padel iz avta in dobil pTi padcu težke zunani® in notranje telesne poškodbe. Našli ga na cesti v nezavesti in so ga prepe* ljali v bolnišnico v Maribor. — Zavedajmo se pomena tujskega pro* meta! V pisarno tujsko-prometne zveze 3® prišla kmečka Ženica z vpraša,nj0tT1> ali se dobijo tukaj železniške vozno kar* te bolj poceni kakor pri kolodvorskih blagajnah. Na odgovor, da bolj poceni ne, pač pa po ravno isti ceni, odvrne ž®' niča: »Potem pa karto lahko kupim tu‘* na kolodvoru,« in se je obrnila piri vrii tih ven. Ne zamorimo preprosti že*1^’ ki je bogvo iz katerega skritega k? doma, da ne zna ceniti pomena tu3sK r prometne zveze, pač pa pričakujemo vseh naših boljših slojev, katerim } namen Zvezo za tujsko propagando J sen, da podpirajo delovanje zveze z..j kupovanjem voznih kart v njeni m ^ tarni v Mariboru, Aleksandrova c- 3 • »8-Uhr Abendblatt« zopet dovoM®*1*^ Notranje ministrstvo je dovo »z0_ so sme berlinski »8-Uhr Abendbla pet razpečavati y naši držav*. ^ dal list jamstvo, da ne bo več P1* . . ti nagi državi in jo obenem °^,ja T^. vo, da je slonel članek »Juff0* annT>ačnih pravlja vojno« na popphioma informacijah. Nova manufakturna trgovin«. Na glavnem trgu št. I1 3° jcna to dni nova manufaktura ^ na trgovina »Pri zvezdi«, ki n zbirko manufakturnegft , _ blaga. Opozarjamo na danaž Taiinstven umor ¥ Preiskava še deset mesecev Bivši predsednik Deset mesecev že teko poizvedovanja in preiskava o zapleteni aferi umora mestnega svetnika dr. Raya v Buenos-Airesu. Dne 11. septembra lanskega leta je bilo na vse zgodaj zaslišati v elegantnem predmestju vil obupne krike na pomoč in takoj nato šest zaporednih strelov iz samokresa. Na balkonu neke vile se je pojavila lepa mlada dama, ki je razburjena kričala, da so ji vlomilci umorili moža. V rokah je držala revolver, iz čigar cevi se je še kadilo. Sosedje in stra5 žniki so prihiteli v vilo in našli v postelji ustreljenega dr. Carlosa Raya. Iz razkošnega stanovanja je zginila res tudi množina dragocenih predmetov. finih oblek, gotovine itd. Prva zaslišanja so ugotovila prvo zanimivost. Lepa dama namreč ni bila soproga mestnega svetnika, temveč le njegova ljubica . . . Truplo ustreljenega dr. Raya so pokopali. Sodnik dr. Facio pa, ki je znan po svoji strogosti fn objektivnosti v Buenos-Airesu in ki je dobil zadevo v preiskovanje, je dal truplo izkopati in natančneje preiskati. Upal je namreč, da bo po vsebini želodca lahko ugotovil uro dr. Rayeve smrti. Pojavil se je namreč sum. da je bil ustreljen mnogo prej, nego je pričela njegova ljubica Marija Poly klicati na pomoč. Preiskava sodnega izvedenca kemika je bila senzacijonalna: našel je v želodcu pokojnika strup cijan-kali. Najbrž je bil torej dr. Ray najprej zastrupljen in šele za tem ustreljen. Po dolgem trudu je preiskovalni sodnik prišel stvari do dna: dr. Raya ie zastrupila njegova ljubica s pomo- po umoru ni zaključena — republike sokrivec čjo svojega drugega ljubimca, mestnega svetnika Pereyre. Toda razna dokazila so že uničili in prikrili neznani pomagači pri umoru. Ustreline na postelji in v steni so tako razdejali, da niso bile več podobne prvot* nirn; vse orodje in predmete, s katerimi je moral priti zločinec neposredno v dotik, so poskrili. Kljub temu je zaprl sodnik radi suma umora dr. Ray-evo ljubico in svetnika dr. Pereyro. Branitelji osumljencev so dosegli ponovni pregled trupla umorjenega in glej: v želodcu niso mogli najti nobenih sledov po kakem strupu. Nadaljni ukrepi preiskovalnega sodnika so razkrili strahovito korupcijo v argentinski prestolici. Cela vr-. sta spisov in zapisnikov je bila po-narjenih, podpisi so se na debelo fal-zificirali, izjave prič in celo policijskih organov pa so se vedno menjale, kakor barve kameleona. Toda preiskovalni sodnik se ni dal ugnati. Proti vsem korumpiranim državnim organom je bilo uvedeno disciplinarno postopanje. Vedno pa je še neznano sos dišču. kdo ima interes na tem, da se afera vedno bolj megli in vozla in da ni mogoče do direktnih dokazov k dejanskemu stanu. V toliko je preiskava za enkrat napredovala, da ima osumljeni morilec zaščitnike v politični stranki bivšega prezidenta republike Jrigoyena. To potrjuje tudi dejstvo. da je Jrigoyen sam obiskal Pe-reyro v zaporih. Z nedopovednim zanimanjem pričakuje argentinska javnost razvoja stva ri. Ni čuda. saj gre za zmago pravice in resnice ali pa za uspeh korupcije in političnega špekulantstva! Napoleonov muze' v Rimu Pred enim mescem v Rimu umrli grof Primolli je v svojem testamentu zapustil mestu Rimu svojo zbirko spominov na Napoleona in svojo ožjo rodbino. — Zbirka grofa Primollija obstoja iz raznih dokumentov, med temi tudi poročnega lista Napoleona, slik, kipov, zlatnine, albumov itd., ki so več ali manj v av&zi z velikim cesarjem. Med slikami ^avzema prvo vrsto Chabordova slika; Nni>oleon na konju. Nadalje kopija po °risnrialni s]iki Davidovi: cesarica Jo-6®Pbina., slika Josipa Napoleona špan-skeSa od Gerarda, kraljice Julije in nie-ne,.,ceri, hčere kralja Josipa, toskanske velike kneginje in njene hčeri, slika od ^arda, katero je že Goethe občudoval itd. Med zlatnino je cela vrsta brog, ur, miniatur itd. s s]jkami. Neko posebno čustvo pa prevzame človeka pogled na dozo. okrašeno z miniaturno sliko Paoli-ne Borghese, ki je spremljala velikega Korzijanca do konca. Indijski strupi To, kar so v. srednjem veku v sovraštvu in spletkah pomenili strupi, to ni nič proti temu, kar strupi še dandanes pomenijo v Indiji. V nekaterih indijskih pokrajinah so raznovrstni čarodeji profcsijonalni zastrupljevalci. — Maščevalni človek lahko pri njih naroči za svojega nasprotnika raznovrstne bolezni ali pa tudi smrt. Indija je pa tudi domovina raznovrstnih rastlinskih strupov s prav različnimi učinki. Je rastlina, ki dajo strup, od katerega ni drugih Posledic kot močen glavobol, od drugega strupa se silno bljuje, od tretjega pa ljudje znorč. Tanke niti bambusovega Ideja povzročajo, če se jih vmeša v jed, Po celem telesu grde in boleče izpuščaje. Je pa tudi cela vrsjn strupov, ki deluje smrtno in ki Še ni dovolj preiskana. Narečja živali. Danski učenjak Sviftcr, ki se je pred kra k m vrni1 R potovanju Po Afriki, je imel to dni v Parizu predavanje v katerem je naglnšal, da imajo tudi’ živali eyo3a narccda. To je najbolj opazil pri živalih, k! bivajo stalno na enem kraju in ne žive nomadsko življenje. Te živali imajo v različnih predelih Afrike popolnoma drugačen gla8 in drugačen način lajanja, tulenja ali zavijanja. 'težave ponosa s preko* oceanskimi letalci Tudi ponos in ponašanje ima svoje težave. Pilot, ki je spremljal Byrda preko oceana, je Norvežan Bernt Bal-chen. Ta junak dneva je sicer čistokrvni Norvežan, častni in odlikovani član raznih norveških športnih društev, norveški častnik in celo sorodnik polar-skega letalca Dietrichsona. Kako radi bi Norvežani na njem utešili svoj ponos, pa si ne upajo radi — Dancev. Med Norvežani in Danci je stara in huda tekma za narodnostno prvenstvo in za ' se mogoče predmete in pa 'ode ponosa. To tekmo je znal najboljše opisovati Stiindberg. Če Norvežui iztaknejo kakega vei '< -ga svojegp Človeka, si ga Dsnci s sililo ploho argumentov takoj n l astijo, la dokazovanja so črpana iz starih časov Chrisiana IV., ko je bil norveški in danski živelj tako silno po-r,P?:i. J”1-' Ponašanju m bili ve'iko boli smeli Švedi, ki so si takoj letalca Lind-5*pr^asUJi> ker je bil rojen na Švedskem, za 10, da ne zna niti besedice švedskega jezika, se pa niso brigali. Sežgana svoboda Med sodnimi spisi, ki so zgoreli v dunajski justični palači- so bili tudi šte-vi m akti razprav za ločitev zakona. — Menda se redko kateri spis s tolikimi težavami sestavlja kot akt razprave za ločitev zakona. Vrh tega je še pa to, da so pri drugih procesnih spisih odločilne okornosti in navedbe zabeležne še kje drugje, n. pr. pri policiji, politični upra-vi itd., pri takem spisu je pa vse skupaj in ee tak spis zgori, zgori tudi svoboda ljudi, ki so bili % eno nogo že izven nesrečnega zakona. Obnovitev postopanja ,io tu mogoča le v. posameznih slučajih, pri večini pa nemogoča, ker se ne da obnoviti okolnosti, ki so služile za povod ločitve. Koliko zakoncev, ki s0 hoteli narazen, je poprej nekaj obljubilo in podpisalo, pozneje so se že kesali. in ito je sedaj povrh še vse zgorelo, kdo jih naj spravi vi voljo, v kateri so bili nekdaj v trenutnem razpoloženju in kar je tvorilo podlago celega ločitvenega postopanja. Ogenj je mnogim uničil skrbno zbrano orožje in tako je v justični palači v pravem pomenu bcaode gorela, tudi svoboda. Kac e farme Kdo bi si mislil, da so poleg polje* delskih, živinorejskih in drugih naselbin ali farm po Ameriki in Avstraliji tudi kačje farme. So in sicer dvoie-vrstne: Ene take farme kače lovijo, kupujejo, shranjujejo in prodajajo, druge pa iz kač pridobivajo nek serum, ki je najučinkovitejši protistrup pri piku še tako strupenih in nevarnih kač. Prva vrsta kačjih farm je prav primitivna. Obdana je z nizkim obzidjem. Obsežno kamenito in le bolj redko s travo porastlo dvorišče je tudi na več delov pregrajeno. Ti deli so bivališča kač in so tudi urejeni primerno kačjim vrstam. En oddelek ima na sredi nekaj kamenja, okrog pa vodo. Drugi ima jarke, tretji je pa poln kamenja in skalovja. Kačam, ki prebivajo v teh oddelkih, se preko ograje meče raznovrstna hrana od živih miši. ptičev, zajcev, gazel do velikih kosov mesa in drobovine. Nekatere ujete kače uprizorijo začetkoma pravo gladovno stavko. S časoma pa vse poželjivo čakajo na hrano. Farme druge vrste so pa prave ke* mične delavnice s strokovnjaškim osobjem in zdravniki. Kačo, kateri jemljejo strup, mora držati sluga močno zadaj za glavo, kemik ali zdravnik ji pa pomoli tanko stekleno ploščo da v njo vgrizne in pusti na njej strup kot čisto svetlorumeno tekočino. Kemiki in sluge nosijo pri tem poslu prav debele usnjate rokavice. Zgodi se pa kljub temu često. da se kaka močna kača izvije in člpveka ugrizne. Serum — protistrup, izdelan iz kačjega strupa, je pa vedno pri rokah in ni smrtnih slučajev pri tem nevarnem poslu. Kačji farmarji in kačji lovci so pa tudi brez protistrupa silno spretni in drzni. Nekateri se v svojo zabavo igrajo z najnevarnejšimi kačami, da se ljudem, ki niso od tega posla, kar lasje ježijo. Za delo na kačjih farmah seveda ni vsak. ker je razumljivo, da zahteva prav močne živce, veliko okretnost in da se končno tega posla lotijo le oni. ki ne najdejo nikjer drugje življenske možnosti. — Zgodi se pa često, da siromak, ki pride ves sestradan v skrajni sili na tako farmo, tam tudi ostane, ker se je uživel v družbo kačjih lovčev in nekdaj tako ostudnih in strašnih kač. Med kačjimi lovci se najdejo celo taki predrz-neži, ki podnevi na farmi prodano kačo. ponoči skrivaj in sicer kar z golimi rokami ukradejo, da jo lahko dvakrat prodajo. Šport ISSK Maribor. Nogometna sekcija. Danes ob pol 9. uri pri »Zamorcu« važen sestanek, obvezen tako za prvo moštvo in rezervo, kakor tudi za naraščaj. Načelstvo. — Nedeljska medmestna tekma. V nedeljo, dne 24. tm. ob pol 18. url se srečata letos prvič mestni reprezentanci Ljubljane in Maribora, kar vselej vzbuja dovolj zanimanja; saj nam podajo medmestne tekme nekako splošno sliko razvoja in napredka nogometa v Sloveniji. Ljubljanska reprezentanca, čigar jedro tvorijo še vedno igralci podsavezne-ga prvaka SK Ilirija, je bila sicer baš preteklo nedeljo po WACu občutno poražena, vendar je pa temeljiti spremembi v postavi pričakovati, da nam dostojno reprezentira ono kvaliteto nogometnega športa Ljubljane, Id ji kot sedežu podsaveza gre. LNP je danes objavil naslednjo postavo:Črman (Primorje), Slamič (Primorje) — Verovšek, Zemljak — Zupančič II., Zupančič III., Šiška* Oman, (vsi Ilirija) Čebohin, Uršič (oba Primorje) in Doberlet (Ilirija). Zasedba, zlasti v obrambi, sicer ni najboljša, vendar dovolj animirana, da se uspešno bori. — Mariborski team je medklubski odbor po več trningih skrbno sestavil, tako, da bo nudil obilo odpora in sile, da maščuje lanski pogubni poraz. Roman s figovim list em Sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair je imel pri svojem zadnjem romanu »Petrolej«, sitnosti z uradom za varstvo nravnosti. Ta urad je našel, da je 12 strani romana takšnih, da bi lahko žalile čitateljevo sramežljivost. Pisatelj bi moral roman predelati. To se mu pa ni ljubilo in je prepustil založniku, da napravi kar hoče. Založnik je 12 strani romana pretiskal z ornamenti — figovega listja ter knjigo tako dal v razproda jo. Knjiga je imela silen uspeh. Ciganska šola v Užhotodu. V ciganski šoli v Užhorodu na Če5 škoslovaškem, ki je nedvomno edini zavod te vrste na vsem svetu, je bilo pravkar končano prvo šolsko leto Rezultat je presegel vsa pričakovanja. Vsi otroci, ki so bili ob začetku šolskega leta šiloma privedeni v šolo, so obiskovali zavod do konca in dovršili razred z uspehom. Vodja šole je učitelj Šestak. Vse inozemstvo se,zanima za ta nenavaden zavod in so prihajali strokovnjaki iz Nemčije in Poljske, da prouče to najmodernejšo ustanovo. Pred nekaj dnevi so prišla celo iz Amerike povpraševanja na šol ski svet o tej ciganski šoli. Ameriški interesenti, zahtevajo natančen opis organizacije, poročila o izkustvih v prvem šolskem letu in ves učni materijah ITO - uasta za zobe ie Alilai Strašna odkritja v New Yorku Razmesarjena trupla. Prebivalstvo Newyorka je zadnja dva dni spravilo iz ravnotežja odkritje groz nih umorov v mestu. Na različnih krajih milijonskega mesta so našli skoro istočasno razsekana trupla treh žensk in enega moškega. V grmovju parka Battery je ležala cula z ženskima nogama, v Brooklynu in Manhattanu so dobili dva zavoja z isto vsebino. Kmalu za tem so našli blizu cerkve sv. Avgusta v Brooklynu zavitek z ženskim kolkom, ob vhodu v gledališče Carlton pa škat-ljo z enim plečetom in žensko levo roko brez prstov. Toda s tem še ni konec teh strašnih najdb. V kleti nekega penzijona v Brooklynu so iztaknili dvoje ženskih' trupel brez rok, nog in glav. Identiteta teh zadnjih je bila najprej ugotovljena. Bili so to ostanki teles 701etne lastnice penzijona Barnwell-ove in bivše lastnice Ben neto ve. Prvo so pogrešali že od 4. tm., drugo pa od 9. tm. Za enkrat še ne morejo najti glave Barnwellove, med tem ko je ležala glava Bennetove v neki ropotarnici poleg okrvavljene sekire. V poslopju istega penzijona so našli na vse zadnje še nekatere dele telesa tretje ženske. Tu pa gre za 18letno Evelyne Dimartino, ki je niso videli že od 30. junija. Varnostni organi so aretirali doslej 38 letnega delavca Ludvika Lee, ki je stanoval v hiši BarnvveUove in je močno osumljen umora. Poleg nekega razmesarjenega trupla gori imenovanih so dobili namreč krvavo moško srajco, ki' jo bila njegova last. Še več! Tudi orodje, s katerim je morilec izvršil svoje o-gabno početje, t. j. kuhinjski nož, sekira in žaga in ki so jih našli na raznih mestih, so last aretiranega. Sum proti' Lee-ju še povečuje dejstvo, da je bil zaročen z Dimartinovo. Ko so preiskovali stražniki klet penzijona z namenom* da dobijo sledi za zločincem, so nepričakovano zadeli na novo mrtvo truplo, to pot moško. Identitete tega zadnjega ni bilo mogoče ugotoviti. Ludvik Lee odločno taji umor v vseh primerih. Po mišljenju policije je imel Lee pri svojem mesarskem poslu pomagača- Res je bil aretiran v krvavem penzijonu še neki drug stanovalec. Avtomobilska nesreča. Pri Pfaffenhofenu na Bavarskem jo v nedeljo vozila skupina avtomobilov v prehitrem tempu po nekem ostrem ovinku. Šofer zadnjega avta je izgubil oblast nad vozilom, ki se je zaletelo v drevo in popolnoma razbilo. Soproga lastnika avta se je ubila, štirje potniki pa so bili težko poškodovani. rSfraiTt TWarlf»orsW VtCBRNTU lulm T Maribo r n, "Ane 72. TTlf. 19?7. E. Q. Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 66 Odvedel jo je v stransko ulico, iz te v ulico, ki je tekla navpično na njo, iz te zopet v tretjo, ki je tekla zopet pravokotno na njo, zavil še okoli nekaj križišč ter stopil v jedilnico z avtomati. V priprostem, a okusnem, elegantnem prostoru je bilo mnogo ljudi, dam in gospodov. Stregli so si «aml, počasi se pomikajoč od avtomata k avtomatu, posedajoč za malimi mizicami in uživajoč naj-raznovrstnejše jestvine in pijače. Tudi Jack se je naložil različnih jedi in čašo piva ter sedel v kot za mizico. Polly je serviral čašico čokolade s pecivom. »Beživa!« je dejala PolIy. »Dodd pride morda kmalu za mano.« »Je že tu!« je odgovoril Jack. »In sobo ima tik tvoje.« »Za božjo voljo! Torej zopet! To pot sva izgubljena! Beživa!« In že je vstala. »Sedi mirno!« je dejal Jack in ji stisnil roko. Ne izdaj se! Nisva se ga bala doslej, in ne bova se ga niti poslej. Nasprotno. Meni je tak boj le zabava, užitek. Slovan contra German!« »Preveč si predrzen! Sam siliš v nesrečo! O Bog, čemu vse to! Skrijva se in živiva zase!« Nervozna je mešala z žličico svoio čokolado. »No. dovolj je zmešana. Zdaj jo mirno pij!« je prigovarjal Jack smehljaje in izpraznil svojo čašo piva. Mirno je šel k avtomatu, vrgel vanj novec, pritisnil na gumb. podstavil čašo in si jo prinesel na mizico. »Američanka sl . . . pogumna, moderna žena! Ne pozabljaj tega!« je dejal znova. »Ah, navadna, skrbi polna, nesrečna žena!« je ugovarjala Polly in objela Jacka s pogledom, polnim ljubezni. »Nič nesrečna!« jo je pokaral Jack. »Oba sva zelo srečna, saj se ljubiva in razumeva. Vse veš, zato ne toži! Tako mora biti — tako je prav . . . Pol leta še in zopet bova doma. Koliko bova Imela pripovedovati! Kaj vse sva videla in bova še videla. kaj vse doživela! Po srcu in duhu se vrneva bogatejša kot sva odšla . . . Ah. le nikar si ne želi filistrskega miru — dolgočasne enoličnosti, gnilobnega čepenja na Isti točki. Saj sl moja žena! Ko bova stara ... ali vsaj ko bova morala pestovati takrat... da, takrat postanem celo jaz soliden zakonski papa!« Polly ni zardela in ni povesila oči, nego skoraj rezko je vprašala: »Dobro ... a kdaj bo to? In zakaj še ni? — Moja krivda ni, da še vedno ne — pestuješ.« »Vem ... priznavam. Ali tako si še mlada, tako lepa . . .« se je izgovarjal Jack. »Larifari! Že dve leti poslušam to neslano pesem!« se je jezila Polly. »A zdaj vem: ti nočeš, ker ne maraš .gnilobnega čepenja na isti točki’, ker si sovražnik .filistrstva in solidnosti’!« »Zelo se motiš, ženka!« je odgovoril v zadregi in vstal. Molče sta odšla. Premerila sta dvoje, troje pravokotnih cestnih križišč in šetala po Friderikovi cesti počasi med gnečo ljudi. Vrnila sta se še pred deveto v hotel. Toda to pot oba po stopnicah za posle. Nihče ju ni srečal. Potem je tekel Jack nekaj korakov pred njo. odklenil koncem hodnika svojo sobico in pustil duri odprte. V hipu nato je bila v sobici tudi Polly, in duri so se zaprle in zaklenile ... Dodd pa je tičal ves čas v sobi št. 116. Celo večerjo si je dal prinesti. Nato je odklenil zvezne duri na strani svoje sobe ter postavil stol pred ključavnico drugih vrat. Tu je sedel in čakal. Nikogar ni bilo v sosednji sobi. Dolgo se je mučil, da je zaokrenil v ključavnici tičeči ključ ter da ga je sunil iz nje. Ključ je padel na tla. Zdaj je mogel slišati vse. kar bi se dogodilo na oni strani . . . Toda zgodilo se ni nič. Poliv se ni vrnila. Ura je zbežala za uro. a v sobi 117 je ostalo tiho. samotno. Dodd je bil utrujen, besen, obupan. Zopet mu jo je zagodla! Gotovo je pri njem! A kje neki? Vsak trenotek je posluhnil: zunaj se je začul lahak ženski ali krepak moški korak . . . je li ona? — je li on? — Toda korak se je oddaljil in oddaljeval . . . tam daleč ali na nasprotni strani je za-škrtal ključ in so butnile duri ... In zopet nič. nič ... Polagoma je v hotelu pojemalo življenje ... Vedno redkeje so se vračali gosti ... Ah. davno je minila že polnoč, a v Pollyno sobo a* bilo nikogar .. . In čakal ie . . . čakal . .. Okoli treh ziutraj pa je nosluhnll. Kaj je to? Teče li mačka toli tiho po hndnikovi preprogi? Ali so morda v hotelu podgane? Tedaj je začul, kako se zatika kliuč v ključav- nico sosednje sobe ... Zdaj! Ona! Morda tudi on?. Duri so se tii:o odprle in zaprle . .. Cul je korake, rahel pok: prižgala je lestenec, šumenje toalete — duri so se zopet odprle, — neznaten pok: aha, postavila je čeveljčke venkaj, nato so se duri zopet zaprle ... šumenje ... škrtanje kovčga . . . postelj se je zamajala . . . lestenec je ugasnila in . . . tiho, ničesar več . . . Zaboga, ona je smuknila spat, kakor podlasica v svoj brlog! — Dodd je sedel še pol ure .. . vrtil glavo . . . posluškoval .. . zaman . .. njega ne bo! Zmučen je legel še sam in zaspal skoraj takoj . .« Toda že ob štirih se je zbudil, kakor bi bil začuti! sunek in stežka je zopet zadremal. Nemiren se je obračal, spal do šestih in ležal nato le še v polsnu. ^Na hodniku je postajalo vedno živahnejše, snažilci so prinašali in odnašali čevlje, begale so sobarice in se razgovarjale naglas in kmalu se je začelo zvonenje električnih zvoncev. Dodd je postal nervozen. Zakril se je z odejo preko ušes in zopet zadremal za pol ure. Toda ob sedmih je bil zopet čuječ in nevoljen je zlezel iz postelje ter se opravil. V sosednji sobi je bilo še tiho, in ko je stopil na hodnik, je videl pred durmi še Pollyne maj« cene čeveljčke. Kajpada, zdaj spi! ,/ Togoten je tekel dol k vratarju: »Ali mi morete povedati, kdaj se je vrnila dama s št. 117 v hotel?« »To bi mogel povedati kvečjemu nočni vra* tar,«je odgovoril dnevni vratar. »Toda dvomim, da bi se zanimal za posameznika.« | Dodd je izprevidel, da je odgovor čisto pravilen. Prej bi bil moral nočnemu vratarju naročiti, naj sejanima, kdaj se Polly vrne. Toda tudi to je nemogoče, ker nočni vratar je sploh še ni videl. »Ne kaže vam nič drugega, kakor da se postavite sami na hodnik ter doženete, odkod se vrača dama,« je dejal ravnatelj. »Toda kam se naj skrijete? Opazi vas kak drug gost ali vas zagleda kak hotelski uslužbenec! Sumljiv se mu boste zdeli ... sitnosti nastanejo . . . pozornost zbudite.« »Dovolite, da sl poiščem skrivališče, odkoder me ne opazi nihče, a iz kateretra bom mogel sam videti vsakogar!« je prosil Dodd. | »Če je to mogoče, ne bom ugovarjal.« je pritrdil ravnatelj. »Ampak prej me obvestite, kaj ukrenete.« ' v (Dalje prihodnjič.)" M»H oflaal, M sfeiJj«v po«r*. 4avalna in »ocIjftliM namen* •fcfilnatva: vwka bited«30 p, iMMk D tal 6- 5 Mali oglasi Žanltva, dopisovanj* in ogla. •f trgovskega ali reklamnaga značaja: vsaka beseda 60 p, nsjmanjil xn*s*k Din 10'— Posestvo kupim v okolici Maribora ali Ptuja, ravnina, pripravna za drevesnico. Ponudbe na DolinSelc, Sv. Pavel pri Preboldu. 583 Suh in svetel prostor pa dvorišču ali klet vsaj 50 m* velik Iščem v hiši na samem. Stfickler, Hofie. 573 Zaboje proda Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26, Mari* bor. 549 SpecUalna delavnica «a Srfcoslikarstvo in »oboelikarje. Franc Ambrožič, Grajska ul. 2, Ma