EvharistiSHi kcsgres v Lju&ljaiii in ajegov uspeh je tlsti velevažni cilj, ki mu moiajo biti posvcčene vse sile kalOliškega slovenstva. Da'bo udelcžba arganizirana ter uspeh zborovanj tem vcčji, bodo vsi udeleženci razdeljeni v 5tanovske skupine. Doslej so določcne te le skupine: A. 1. kmetski možje, i. kmetski fantje, 0. delavci, 4. delavsk:i mladina, 5. srednješolci, 0. visokoŠolci, 7. izobraženci, 8. akademski izobraženci, 9. učitelji, 10. obrtniška ia trgovska mladina, 11. obrtniki. — B. 1. matere, 2. kmetska dakleta, 3. delavsk.. dekleta, 4. obrtniške ia trgovske nastavljenke, 5. služkinje, 15. učiteljice, 7. uradnice, 8. srednješolke, 9. akademkinje. Na vsakem zborovanju bosta dva slovenska in en hrvatski govor. Ob zaključku zborovanja bode kratka zaobljuba. Prosimo vse stanove, da žc sedaj skrbijo, kako bodo najboljše iz svojih vrst za gotovo poslali na zborovanja v soboto dne 29. junija. Stanovfiko organizacije naj se gledo podrobaih pojasnil in nasvetov obračajo neposredno na Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. EatoliSka naeela v ustavi. Svobodomisleci in brczvorci so prvovrstni lažajivei in nedosegljivi veščaki v varaliju javaega mnenja. Svoje lastne težnje istovetujejo s tožnjami države jn svoj režim fcot izraz Ijud.sk e volje. Ko pa pride Ijudstvo do možnosti, da izpove svoje mišljenje in svojo voljo, se ta! 1 režimi razrušijo in razbijejo. Tako so delali svobodomisleci v Braziliji. Leta 1926 so daii tej državi ustavo, 'ki jc bila za ikatolicizem ne samo neprimcrna, marveč vprav sovražna. Baje je tako zahtevalo Ijudstvo. Ko pa je ljudstvo prišlo do besede, je ustavo obsodilo tcr zahtevalo novo, ki mora biti sestavljena v popolnem skladu s ikatoliškimi načeli. In takšna je res nova braziljska ustava, iki jo je sprejel Lraz.ilj&ki parlament in ki so v njej ikatoliška načela dobila državnopravni značaj. Tisti členi, 'ki se nanašajo na socialna vpraša- nja, so sestavljeni popolnoma v smislu okrcžnic papeža I eona XIII. (Kerum novarum) in Pija XI. (Ouadragcsimo anno). Volilna pravica sc priznava tudi redovnikom. Država priznava vsc katoliške organizacijc, zlasti prosvetne iu delavsko. Nedolja kot dan Gospodov se mora strogo posvečevati in praznovati. Izrecno se priznava pravica in svoboda staršcv do vzgojo otrok. Res svobodoumna in moderiia načela, fci pridcjo do veljave povsod, kjer pridc katoliško Ijudstv-o do politične svobode. Eaiclleizem v Čelioslovaški. Po ustanovitvi čehoslovaške države je začela divja gonja zcper katoliško cerkev. Liberalci in socialisti so klicali svoje pristaše na odpad od katolicizma. Stotisoči so pristopili k novoustanovljeni narodni cerkvi, ki je postala zbirališčc vseh tiistih, ki jim je bila vera nič, marksizem ali pa nii'odn-ostna fraza vse. Spoi/edno z narodno cerkvijo se je začelo širiti tudi pravoslavjs}. Katoličani so se obi-nili na državnega predsednika dr. Masaryka, ki jim jo rckel: »Katolicizem bodc imel v Čehoslovaški toliko pravic, kolikor si jih bo priboril.« In res, katoličani &o šli v boj in na delo. Čehoslovaška duhovščina, podpirana od katoliških laikov, je porabila vse sile, da zavre ali vsaj omeji pogubonosne težnje lažnjivega svobodoinisclstva. Uspeh ni izostal. Katoliško seme je živahno vzklilo, pokazujejo se sad-ovinapornega in smotrenega dela. Dočim je bilo pred 10 leti vkatoliških semeniščih komaj 430 učencev, jih je lani bilo že 2319. Velik napredek zabeležuje tudi katoliško telovadno dništvo »Orei«, bratsko društvo nekdanjega slovenskega »Orla«. Čehoslovaški »Orel« je leta 1931 štcl 121.000 članov, danes pa jih šteje preko 140.000. Tako je tam, kjer se katoličani bojujejo in kjer dclajo. Res pa je tudi, da je na Čehoslovaškem kot v kulturni državi svoboda organizacije in dela.