PO KONGRESU SAMOUPRAVLJALCEV II. kongres samoupravljal ve v Jugoslavije je za nami. Delovni ljudje od kongresa veliko pričakujemo. Gospodarski in politični trenutek, v katerem je bil kongres, je za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma tako pomemben, da si razočaranj res ne bi smeli dovoliti, kakor sta v zaključkih svojih kongresnih govorov poudarila tovariša Tito in Kardelj. Kaj nam je dal kongres? Ustvaril je predvsem politično razpoloženje, ki nam bo omogočilo razrešiti najaktualnejše probleme današnjega dne, da bomo lahko jutri kos nalogam, sprejetim na 17. seji predsedstva ZKJ in na samem kongresu. Delovnim ljudem je vrnil zaupanje v lastne ustvarjalne in samouprav-ljalske sposobnosti. Slišali smo temeljito in stvarno oceno današnjega resnega gospodarskega in političnega položaja, slišali pa smo tudi razloge. Ti so v naši zgodovinski zaostalosti in objektivni materialni omejenosti, čemur se ne moremo v celoti izogniti. Marsikaj je plod naših lastnih napak, nedoslednega izvajanja dogovorov, nerealnih ambicij in tudi neznanja. Slišali smo tudi, kako se moramo obnašati v prihodnje in kaj moramo odpraviti, da bo šel razvoj hitreje v korist naših delovnih ljudi. To so ugotovitve kongresa, to je resnica. Še nekaj označuje celotno delo kongresa in njegove sklepe. Temu bi na kratko lahko rekli: izrek zaupnice samoupravljanju, zaupanje v lastne sile, v moč humanizma in demokracije, v moč socializma in delovnega človeka. Prav gotovo so to pomembni zaključki, zato nas še toliko bolj obvezujejo. LETO 10 CELJE, 30. MAJA 1971 ŠT.2 OTVORITEV NOVE SELO HALE 29. aprila dopoldne je bila slavnostna otvoritev naše nove Selo-hale v Šempetru. K temu slavnostnemu in pomembnemu dogodku so se zbrali člani našega delavskega sveta, upravnega odbora, sekretariata osnovne organizacije ZKS, odbora sindikata, vodje sektorjev in številni gostje, med njimi predsednica celjske občine Olga Vrabič, predsednik žalske občine Joško Rozman, sekretarja občinskih komitejev ZKS Celje in Žalec, Korošec in Gorišek, zastopniki obeh občinskih konferenc SZDL, sindikatov, direktorji večjih gospodarskih organizacij in še drugi gostje. Slovesnost je pričel predsednik delavskega sveta Lojze Banič, ki je pozdravil goste ter opisal vlogo in pomen te investicije (njegov govor objavljamo posebej). Za njim je govoril direktor Rado Jenko, ki je orisal razvoj našega podjetja od njegovih začetkov do današnjih dni, še posebej pa razvoj proizvodnje Selotejpa. Nova hala bo omogočila ne samo povečano, temveč tudi najsodobneje organizirano proizvodnjo. Poudaril je, da imajo največ zaslug da smo ta objekt zgradili, člani našega kolektiva ing. Nada Stojan, ing. Alojz Zupanc, ing. Martin Stojan, Lojze Banič, Viki Zupanc, Alojz Herman, Viktor Dobovičnik, pa seveda projektant ing. Mlakar, nadzorni inženir Stane Ravnak ter izvajalci, podjetja "Ingrad", "Klima", "Elektrosignal" "Ceste in kanalizacija", Komunalno podjetje Laško in še nekateri. Za direktorjem Jenkom je spregovoril predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman, ki je izrekel našemu kolektivu priznanje in mu čestital k tej pomembni delovni zmagi. Še posebej je poudaril, da je kolektiv AERO pomemben či-nitelj uspešnega medobčinskega sodelovanja celjske in žalske občine. Po končanem slavnostnem delu so si prisotni z zanimanjem ogledali lepe in sodobno urejene nove prostore naše Selo-hale. Naj se s čestitko vsem, ki so pripomogli, da smo ta objekt zgradili, pridruži tudi naš časopis! Naša nova Selo-hala tik pred slavnostno otvoritvijo. Foto Fotolik. ZA NAŠ LEPŠI JUTRI Beseda predsednika DS Lojzeta Baniča ob otvoritvi Selo hale v Šempetru Spoštovani gostje, cenjene tovarišice in tovariši! Imam prijetno dolžnost, da vas vse, ki ste se danes ljubeznivo odzvali našemu vabilu in ste danes tu med nami, prav prisrčno pozdravim in vam zaželim iskreno dobrodošlico. Še posebej velja naš pozdrav predsednici skupščine Celje, Olgi Vrabič, predsedniku skupščine občine Žalec, Jožku Rozmanu, sekretarju občinskega komiteja ZKS Celje, Štefanu Korošcu in sekretarju občinskega komiteja ZKS Žalec, Stanetu Gorišku. Z današnjo slovesnostjo želimo počastiti mednarodni praznik dela in V razgovoru s predsednico celjske občine Olgo Vrabič, predsednikom žalske občine Joškom Rozmanom in žal-'' Od desne proti levi: predsednica občine Celje Olga Vrabič, direktor Žične Stane Kokalj, direktor EMO Rado Bremec, sekretar Občinskega komiteja ZK Celje Štefan Korošec, profesorica Milena Štiftar, direktor Rado Jenko in načelnik Ivan Petauer. Foto Fotolik. **6i I Ogled novega stroja za proizvodnjo Selotejpa, ki smo ga v glavnem izdelali doma. Foto Milena Šeško ni jo novi ustavni amandmaji ne samo večje pravice naših narodov, ki želijo živeti v jugoslovanski socialistični skupnosti, marveč tudi osnovo za nadaljnji samoupravni razvoj. Naj mi bo dovoljeno, da še enkrat izrečem zahvalo in priznanje vsem, ki so dali svoj delež, da ta lepi novi obrat stoji ter da v njem že obratujemo. Še posebej se zahvaljujem direktorju Radu Jenku, ki je iniciator in organizator našega celotnega razvoja in dosleden izvajalec sklepov naših samoupravnih organov. Želim, da bi tudi ta obrat pripomogel k novim uspehom kolektiva AERO ter slovenske in jugoslovanske soci alistične samoupravne skupnosti za naš lepši jutri. odpreti naš novi obrat Selotejpa, ki mu pravimo po domače kar Selo hala. Naj se s tega mesta v imenu delavskega sveta iskreno zahvalim vsem, ki so tako ali drugače prispevali svoj delež, da smo ta obrat zgradili. Ne morem tudi mimo dejstva, da nam je uspelo vse to izključno z lastnimi sredstvi, kar pomeni, da je naš kolektiv doslej dobro gospodaril. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo tako tudi v prihodnje. Ko tečejo ta čas po vsej naši državi razprave o novih ustavnih amandmajih, lahko trdim, da so naši delovni uspehi odraz našega samoupravnega sistema, ki mora ostati tudi v prihodnje osnova in prvina našemu razvoju in sistemu. Naj nas pri tem vodi nedavno izrečena misel predsednika Tita, da pome- Naša delavka Marija Divjak pozdravlja predsednico celjske občine Olgo Vrabič in predsednika žalske občine Jožka Rozmana. 0 ae?u se 5az»/».vZ. NOV/ IDOBITEV TOVARNE AERO, CELJE _____ l/itev 3o/v f/ o večali bodo proizvodnjo » v v Mi.SZtiZSttUZŽ* “ “ r ----- Ko se je direktor Rado Jenko Goste je najprej pozdravil pred-! sodnik delavskega sveta Lojze Banič, nato pa je govoril o razvojni poti Aera ter o gradnji novega objekta in o proizvodnji, ki je stekla v njem, direktor pod- d-uivu uutivv - -------- - da pomeni nova hala veliko pridobitev. „ .. . Po tej uvodni svečanosti so si I jeti« Rado Jenko. Slednjič Je delovni .kupno«# čpstltal k uspehu [ predsednik občtSke »kupSčlne Žalec Jotko Rozman. Poudaril Je, da pomeni i dobitev. | Po tej uv 1P Sčih. Doslej Je bila prodaja v ce- spodarjenjem in nadaljnjo perspektivo tovarne Aero. Gradnja nove hale Je stala 20 milijonov dinarjev, dosedanje skupne naložbe v obratu Šempeter pa že presegajo 30 milijonov dinarjev. Za delovno skupnost Aera je vsekakor pohvalno, da Je bil novi objekt zgrajen z lastnimi sredstvi (to je sicer v tem podjetju že ustaljena praksa). Prvi stroj za impregnlranje traku so v šempetrškem obratu mon-toll le pred »Urlml l.tlL dru^deln^ ^ ^ loti usmerjena na jugoslovanski trg. V lempetrskem obratu Aera je sedaj zaposlenih 120 ljudi, od tega precej delavk in delavcev iz bivšega tekstilnega obrata. Značilno je, da lempetrski obrat kljub tako povečani proizvodnji ne potrebuje novih delavcev, marveč jih bo nova najsodobnejša tehnologija celo' nekaj sprostila in Jih bodo lahko usmerili v zahvalil izvajalcem gradbenih in ostalih del, ni pozabil podčrtati, da ga posebno veseli, da so ped vodstvom Alojza Zupanca, dipl. inž., skoraj polovico velikega im-pregnirnega stroja izdelali sami in si tako prihranili mnogo deviz. Slednjič naj zapišemo, da šem-petrski obrat Aero VZgledno sodeluje s krajevno skupnostjo in z ostalimi dejavniki V Šempetru. -It ■ a ■ 7>eZp 11/Jo 100 W Uptrj. ^d^r^kiprepre4ui' %%% '-IbSSSIbSSsSSS Svvrr asi lotejpu, tem nsiem artiklu,- k"* sl ?frS=s šas swrSLts - -SSt jtss ^odoi oh^. y V*U pvo^re todal Mn£ T° več kot » » gledali n* k pomenil «* w<}tu na. »o * Je potrdi- mo to, da i* proizvod- ta lh vrtzadevanJ k®- mena ”®v ®b£L.“ \etotejp. tov eph-SnU. V«*™ ** Wdl To l«P bl,mZlku ta vem*°okotk SShov. - f-gSS^C te «"Jf .“S-"-. sssrss’*« Fjssrv**«"* » Vinje. Nov- hito P-mo nov lrnpreskrm m-rveč bodo v ™ polovici leg- mesec-me-tUl S« »t-reg-- 40W1 Novi proetori imajo kvadratnih metrov »ovrštn^ V njih bo dobil ,voj ^ bo. iinar. tudi sodobno opremljen llb^ x) In- "j^otevodnja v novlb J’r^e 'edst. »torih in n. novem •‘"plinar. trsi^v,. je riačun-k. d. tun povetane J, . tvne ločene količine Wdl 1-vo pJpa ŠTEHŠ3U ^.Olg-Vtablč Jodho ^-l man, Stel«. ta W Gorišek, Janko |ajp drugi SELOTEJPA i5S, Celje «0 20- aprila - j v Poda- I jtevart m Tj" VA BOŽIC Fe \\ E gOSlaVlJl OOIJ BU iuen.j Aero ostaja zvest proizvodni usmeritvi taktne papirje, selotejp, karbon papir in samolepiU| etikete. Potrošnja teh Je sedaj večja od razpoiožljh proizvodnih zmogljivosti, to n. pr. letno povečuj proizvodnjo samolepilnih »kanih etiket za 100 o kov. To bodo dosegli z i__ stitvijo novih, visoko pro« tivnih avtomatov. Tudi kontaktni papir, birotehniko vedno bolj jajo tržišče. Nova. inč tali/ zmogljivost bo dajala I______ ton takšnega papirja na stltev" DrMn,» -Za letos napovedujmo noro ™ta odprti I novost - papir sa darilc/ nlh lr^m° selotejp celjska tovarna JLJe 2grad,]« /llov- - vtiskovanje vsorcov | «« - « skanje že kupujejo. Nekoliko manj z sodelovanje Aera s cel—™" nora« M iadelo™^7'T'Istdu-podjetjem Cetis. Tu ji pUnih trakov v ® I »Ko- Aero priskočU na poj Prostorih opuAčenm^,tolh /prvih 6.000.000 dinarji kot sl ‘»vame SeSpeTe“8 •rS“Uln« - Je cer pri nakupu stroja I trebe po ieDlln,h \ T®™ Po- L 100 delovanje takohneij Široki potrošnu , ralcovtil v /aterlh neskončnih papirjev i so sadnfa “ tadustrtil Itrebne hanogratijo. Tudi pros rasle >rat a w maja no povedano, cveti in ’ J/no te- je uspelo kupiti Se d< Proizvodne zmovin I sluibo na stroja. Toda, že st v® tovarne z osnoiHT®8 * no' le »pojavile težave s proste Jem za nanaSan^Cr" ,tra /elu m-danje garaže Prevozn gočajo letnTTJLJP11® °™a |i preda-Mariborski cesti so : vodnje za več ATE* Protz- /a bosta. Kolektiv Aera je pr nov dinarleT T 1° milijo /delovala na stari lokaciji I I fslovanje Cetisu z 2,000.000 d I I ^ ^ / V. L. kaj več irrvg «« ”Aero« a ne- /»trti DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV ZGODOVINSKA ODLOČITEV ZA »AERO«: GREMO V EKSPANZIJO (Seja delavskega sveta dne 24. maja 1971) V ponedeljek, dne 24. maja, se je zbral naš delavski svet k svoji 3. redni seji. Od 29 je bilo prisotnih 24 članov, kar pomeni 83%no udeležbo. Prisotni so bili tudi direktor Rado Jenko, vodje sektorjev in še nekateri drugi članov kolektiva, tako da je bilo vseh prisotnih kar 45. Sejo je vodil predsednik Lojze Banič. Najprej je delavski svet potrdil zapisnik zadnje seje, nato pa izvolil 17 delegatov za skupščino socialnega zavarovanja ter delegata za občinsko konferenco SZDL, kjer nas bo zastopala Jožica Bratuša. Sprejet je bil tudi sklep o ustanovitvi tovarniške gasilske enote v Šempetru. Člani so z zanimanjem poslušali komentar k poročilu o poslovanju v I. četrtletju. Rezultati so dobri, saj smo proizvodnjo uspeli kljub težavam povečati za 20% napram lanskemu istemu časovnemu obdobju, vrednost proizvodnje pa je znašala 40, 722. 984 din. Ena najvažnejših točk dnevnega reda je bila priključitev Cetisa k AERU, ki jo terja dosedanje sodelovanje pri neskončnih obrazcih, še posebej pa perspektivni razvoj grafične industrije v. obeh podjetjih in v Celju. Za ta predlog so člani delavskega sveta glasovali po daljši razpravi, v kateri so izmenjali številna mnenja. Regresi za dopuste so ostali nespremenjeni, t. j. vsak zaposleni dobi 300 din takoj, 300 din pa potem, ko predloži račun ali potrdilo, da je bil res na dopustu. Delavski svet je priporočil sindikalni podružnici, da omogoči dopust družinam z najnižjimi prejemki in večjim številom otrok. Odobril je podaljšanje licence s podjetjem Sel-lotape, London, za proizvodno Se- lotejpa, nakup nove licence pri angleški tvrdki Norprint za etikete in strojev za tisk cen nanje, pri tvrdki Gestetner nakup proizvajalnih pravic za elektrostatični kopirni aparat in v Franciji nakup ba-krotiskarskega stroja za proizvodnjo Amor in darilnih papirjev. V zaključnem delu seje je delavski svet obravnaval ustanovitev lastnega inženiringa in se za to tudi odločil. Govorilo se je še o dveh novih delovnih mestih in navodilih za izplačevanje stroškov za prevoze na delo ter o podaljšanju sklepov in meril za izplačevanje osebnih dohodkov do sprejema novega družbenega dogovora in o ustanovitvi obratne ambulante, ki bi jo podjetje imeli skupaj z "Metko" in "E-tolom". Naj dodamo samo še to, da je bila to izredno pomembna seja za nadaljnji razvoj AERA. Ta zapis naj zaključimo z izjavo, ki je bila izrečena na tej seji: "To, kar smo sklenili danec, so za AERO zgodovinske odločitve in pomenijo razvoj in ekspanzijo AERA. " DELO OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV 20. maja'1971 je.bil sestanek članov ZK tovarne, na katerem smo obravnavali aktualna gospodarska in politična vprašanja in zaključke 17. seje predsedstva ZKJ in deloma II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Na sestanku je bilo tudi kritično ocenjeno delovanje članov ZK v podjetju in sprejet sklep, da posebna komisija oceni aktivnost posameznih komunistov in o svojih ugotovitvah poroča na prihodnjem sestanku. Člani ZK so poslušali tudi informacijo tovariša direktorja o integraciji s Cetisom. To združitev bo dne 24. maja 1971 obravnaval delavski svet. Posredovana je bila tudi informacija o ustanovitvi inženiring biroja. Osnovna organizacija je imenovala posebno komisijo, katere naloga je, da pripravi akcijski program za delo samoupravnih in družbeno političnih organizacij in določi tudi konkretne nosilce tega programa. Ta program upošteva naloge, ki so pred nami in bo predložen v obravnavo osnovni organizaciji na prihodnji seji. Obravnavan je bil tudi predlog, da se sprejme v Zvezo komunistov Franc Nežmah, tiskar II. Člani so se soglasno strinjali z njegovim sprejemom. Gospodarska in politična situacija postavlja komuniste pred resno preizkušnjo. Tokrat bo dobil vsak član ZK točno določeno nalogo, zato bo potrebna resnična zavzetost, da bomo lahko vse to uspešno opravili. Delo odborov in komisij Meseca maja so bili organi našega družbenega samoupravljanja zelo aktivni. Seje so imeli: odbor za kadre, odbor za odpis in ocenjevanje sredstev podjetja, komisija za zaščito delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov, komisija za varstvo pri delu in stanovanjska komisija. Na sejah so obravnavali tekoče zadeve. Tiskovna konferenca Na dan otvoritve nove Selo-hale v Šempetru je bila tudi tiskovna konferenca, ki so se je udeležili novinarji: Milan Božič (Radio Celje in "Novi tednik"), Srečko Pratne-mer (Radio Ljubljana), Peter Kavalar (Ljubljanski dnevnik), Franc Krivec (Delo), Lojze Trstenjak (Večer). Novinarje so informirali o gradnji nove Selo-hale in o delu našega podjetja direktor Rado Jenko, vodja tehniškega sektorja, dipl. ing. Nada Stojan, predsednik delavskega sveta Lojze Banič in predsednik upravnega odbora Milan Rudnik. razgovor s predsednikom delavskega sveta in upravnega odbora V-"Našem Aeru" objavljamo razgovore s člani delovnega kolektiva. Menimo, da se bomo tako med seboj spoznali, zvedeli za različna mnenja in predloge, kar nam lahko pri našem delu samo koristi. Danes smo izbrali za sogovornika predsednika delavskega sveta Lojzeta BANIČA in predsednika upravnega odbora Milana RUDNIKA. Lojze Banič Predsednik delavskega sveta Lojze BANIČ Bi nam za uvod povedali kaj o sebff Iz Broda pri Kostanjevici sem prišel v Celje in se izučil za finome-hanika leta 1950. Želja po znanju me je pripeljala v večerno tehniško šolo v Celje, kjer sem leta 1954 končal strojni oddelek. S študijem sem še nadaljeval in leta 1969 končal višjo šolo za organizacijo dela. V Aero sem prišel za konstruktorja leta 1961, po dveh letih pa sem postal vodja mehanične delavnice, kjer delam še danes. Kako se počutite v funkciji predsednika DS? Kot predsednik delavskega sveta se trudim, da bi zaupano dolžnost kar najboljše opravljal. Spoznavanju problematike v podjetju bom v bodoče posvetil še več časa, čeprav ga imam malo, če hočem svoje službene in ostale dolžnosti v redu izpolnjevati. Vesel sem dejstva, da so člani delavskega sveta aktivni in da nimamo težav s sklepčnostjo. Kaj menite o samoupravljanju v našem podjetju? V sedanji mandatni dobi so se naloge delavskega sveta precej spremenile. Vrsto kompetenc smo prenesli na odbore in komisije, katerih delo pa delavski svet usmerja. Danes je funkcija delavskega sve- ta predvsem v tem,. da vodi politiko podjetja. Menim, da bo ta način dela v samoupravnih organih z zrelostjo samoupravljalcev postal še učinkovitejši. Ste zadovoljni s proizvodnjo? Kaj predlagate?? Proizvodnja se sicer uspešno širi in veča, z izvozom pa si bomo morali zagotoviti čim več sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala. Rodil sem se v Velenju, od desetega leta starosti naprej pa živim v Celju. Sem ekonomski tehnik, pri Aeru referent za izvoz. Ko sem prišel v podjetje, delo še ni bilo tako razdeljeno, kot je danes, saj smo bili še precej manjši. Morali smo poznati domače tržišče, reklamo in tudi izvozne posle. Delo na vseh teh področjih mi je pomagalo, da sem se hitro usposobil za vodstvo v prodaji, ki mi je bilo zaupano leta 1969. Vaše želje? Želim, da bi se podjetje tudi v bodoče uspešno razvijalo ter da bi uresničili zastavljene programe, Ste bili zadovoljni s prvo številko našega časopisa? Zadovoljen sem bil, ker je bila v redu in ker smo časopis pogrešali in ga težko pričakovali. Za kaj se zanimate v privatnem življenju? Delo in študij sta mi jemala veliko časa. Sicer pa rad fotografiram in hodim v naravo. Hvala za razgovor. Marsikaj ste mi še povedali. Pa o tem kdaj drugič. Kakšna je vloga upravnega odbora v našem podjetju? Upravnemu odboru pripisujem pomembno vlogo, saj je tisti organ upravljanja, ki razpravlja o vseh pomembnejših vprašanjih gospodarjenja in snuje konkretne predloge za njihovo reševanje. Mogoče bi bil lahko še malo bolj inicia-tiven.____________ Milan Rudnik Vaše želje in predlogi glede nadaljnjega razvoja podjetja? Naš perspektivni plan razvoja je zelo obširen in realen. S skupnimi napori si ga bomo prizadevali ures-PREDSEDN1K UPRAVNEGA ODBORA ničiti. To bi bil velik uspeh. MILAN RUDNIK , , . . . In vaš osebni konjiček? . Kakor vse ostale, s katerimi se -------------------1----- pogovarjamo, vprašamo tudi vas, Rad se smučam in če le morem, če nam hočete povedati kaj o sebi? hodim z družino na izlete. Adi Arzenšek: Sanjski svet OSEBNE STVARI PA ŠE KAI PRIŠLI V PODJETJE Od 15. aprila 1971 dalje so prišli v podjetje: 23. Dimeč Roman, transportni delavec 24. Bezjak Franc, obratni ključavničar 25. Premrl Štefan, obratni ključavničar 26. Florjančič Judita, posprav-ljalka 27. Mulej Marija, pospravljalka 28. Lampret Mijo, stiskalec papirjev ODŠLI IZ PODJETJA 7. Trglavčnik Zora, adjusterka - z odpovednim rokom 8. Franc Cilka, pomožna delavka - starostno upokojena 9. Repinc Franc, vratar - invalidsko upokojen 10. Car ing. Nada, kontrolorka surovin - z odpovednim rokom 11. Lah Miha, pomožni delavec - z odpovednim rokom 12. Rib4žl Dragica, adjusterka - po preteku poskusne dobe 13. Tkavc Štefanija, pospravljalka - po preteku poskusne dobe 14. Blaž in Dušan, transportni delavec - zaradi odsluženja vojaškega roka POROČILI SO SE (kolikor smo zvedeli, mogoče še kdo): Kramar Ivanka, previjalka in Dobravc Franc, mehanik, Ivkovič Jožica, laborantka in Zagoričnik Ivan, rezalec, S, Mavrič Metka, statistik in Jazbec Mladen, organizator IBM Čestitamo in želimo, da bi bili vsi zadovoljni in srečni! Prvi podatki popisa Na dan popisa prebivalcev nas je bilo pri AERU 613. Celje je imelo 35240, Slovenija 1, 725. 088, Jugoslavija pa 20, 504. 516 prebivalcev. 6 DO KONCA AVGUSTA PRAZNUJEJO PETDESETLETNICO Brezak Antonija, 'rojena 5. 6. 1921, v podjetju od 1. 1. 196 2, Petek Emil, rojen 8. 6. 1921, v podjetju od 1. 2. 196 2, Lipovšek Jakob, rojen 17. 7. 1921, v podjetju od 25. 6. 1960. Vsem želimo srečo in zdravje in jim kličemo: še na mnoga leta! ODŠLI SO V POKOJ CILKA FRANC Cilka se je rodila 9. 12. 1912 v Žiš-ku v Prekmurju. Delala je nekaj časa na zadružnem posestvu v Črensovcih. Leta 1947 ji je po dolgi bolezni umrl mož. Ostala je sama s petimi otroki v starosti od 2 do 9 let in se s težavo prebijala skozi življenje. V Celje je prišla leta 1950 in se zaposlila v našem skladišču surovin. Kakor so nam povedali njeni sodelavci, je bila vestna pri delu in ga je tudi nadvse skrbno opravljala. Navadno je bila prva na delovnem mčstu. Vzorno je skrbela za svoje otroke in jih izšolala, tako da imajo danes vsak svoj poklic. Čeprav ji v življenju ni bilo lahko - trdo je morala delati in se marsičemu odreči - je bila vedno vedra in se ni nikoli pritoževala nad svojo usodo. Kakor je večkrat izjavila, se je v Aeru prijetno počutila in se Cilka Franc bo vedno rada odzvala vabilu na srečanje s prijatelji in znanci iz kolektiva. V zasluženi pokoj je Cilka odšla 1. aprila 1971. Njeni sodelavci ji želijo še mnogo lepih, sončnih dni. Tem željam se pridružujemo tv 41 "si člani uredniškega odbora. FRANC REPINC 12. aprila letos je šel v pokoj naš sodelavec Franc Repinc, ki je bil član kolektiva od leta 1960. Najprej je sestavljal zaboje in bil pri tem delu tako spreten in marljiv, da je vedno visoko presegel normo. Ko si je pokvaril roko, je postal vratar. Rodil se je 24. 10. 1909 v Macelu pri Rogatcu, osnovno šolo je obiskoval v Ptuju,kjer se je tudi izučil za sodarja. Delal je v raznih podjetjih, največ v Steklarni v Rogaški Slatini, pri "Mladinski knjigi ", v lesnem podjetju "Savinja", in nekaj let kot obrtnik - sodar. Vmes je bil 18 mesecev bolan, saj je postal leta 1941 vojni invalid. Svoje delovne dolžnosti je vedno opravljal marljivo, vestno in po- je vratarsko delo odgovorno ter da lahko vesten vratar marsikdaj prepreči nesrečo ali poškodovanje družbene imovine. In za to se je on vedno trudil, da je kar najbolj prizadevno izpolnjeval službene dolžnosti. IN MEMORIAM ŠTEFANIJA KOVAČ Spet je smrt iztrgala iz naših vrst eno naših nekdanjih marljivih in zvestih sodelavk. V 67. letu starosti je po hudi in dolgotrajni bolezni umrla konec aprila na svojem domu v Celju naša upokojena delavka Štefanija Kovač. V tovarni AERO je bila zaposlena celih 15 let, od leta 1945 do 1960. Bila je dobra, zvesta in poštena delavka; naj omenimo še, da je z veseljem in vnemo sodelovala v družbenih organizacijah v podjetju in v samoupravnih organih. Vsi, ki smo jo poznali in spoštovali, jo bomo ohranili v lepem spominu. Sporočilo Klare Planteu Ob odhodu v pokoj sem bila deležna tolikšne pozornosti, da tega še dolgo ne bom mogla pozabiti. Še enkrat vsem iskrena hvala. Klara Planteu DROBNE ZANIMIVOSTI IZ AERA Ogled nove Selo hale Meseca junija 1971 bomo organizirali ogled nove Selo hale v Šempetru za vse člane kolektiva, ki bodo to želeli. Podrobnosti bo objavil splošni sektor na oglasni deski. Poskrbel bo tudi za celotno organizacijo. Primerjava z republiškimi pokazatelji V prvem tromesečju se je proizvodnja v republiki Sloveniji povečala za 8%, pri nas za 20%, produktivnost za 2. 8% v republiškem merilu in za 9. 2% pri nas. Struktura proizvodnje v prvem četrtletju 1971 Proizvodnjo za prvo četrtletje smo planirali z zneskom 40, 234. 881 din, realizirali pa s 40, 722. 984 din, kar pomeni, da smo izdelali za 1. 2% več, kot smo predvidevali, ali v primerjavi z lanskim letom za 19. 5% več. Kdor pozna razvoj naše proizvod- Nesreče Služba varnosti pri delu v našem podjetju nas je obvestila, da je bilo v letošnjem letu že 8 nesreč, od tega ena hujša. Številka je visoka, zato naprošamo vse, da naj bodo bolj pazljivi in da ukrenejo, kar je v njihovi moči, da bi bilo število nesreč v našem podjetju čim nižje. nje, bo opazil bistvene spremembe, oziroma močno preorientacijo v Selotejp, samolepilne etikete, Jasnit papir in kopirne papirje, ki predstavljajo sedaj že večino naših izdelkov. Naj omenimo še, da so naši osebni dohodki višji za 9. 2% od lanskih v istem času in da za enak odstotek presegamo podjetniško akumulacijo. Gasilska ekipa v Šempetru Čeprav si je služba varstva pri delu zelo prizadevala, ji doslej ni uspelo ustanoviti gasilske enote in izpeljati tečaja za gasilce v Šempetru. Ker mora imeti obrat v Šempetru ekipo z izprašanimi gasilci, bo tečaj izveden v kratkem, udeležba pa obvezna. IZLET V ITALIJO Komercialni "Naš Aero" Ekonomsko-propagandna služba našega podjetja je izdala minuli mesec drugo številko komercialnih informacij "Naš Aero", ki je namenje na našim odjemalcem. Publikacija ima 4 strani velikega formata, v barvni tehniki pa so jo natiskali v tiskarni v Mariboru. Dodatne obremenitve Kakor vse kaže, se bodo naši stroški letos povečali za približno 10, 000. 000 din (milijarda starih dinarjev!). Zaradi devalvacije dinarja se je podražil uvoz za okoli 6, 750. 000 din, domače surovine za 1, 600. 000 din, električna energija za 100. 000 din, naftni derivati za 70. 000 din, prevozi za 120. 000 din, poštni in telefonski stroški za 300. 000 din in mogoče še kaj. Vse to bo povzročilo, da bo dohodek podjetja letos vsekakor manjši. Pomembna odločitev urbanistične komisije Urbanistična komisija pri celjski občini je dala načelno soglasje, da sezidamo upravno poslopje na zemljišču zapadno od naše nove hale med Dečkovo cesto in Cesto na Lavo. Med prvomajskimi prazniki je naša planinska sekcija organizirala izlet na Belopeška jezera, v Trbiž in Višarje. Bilo nas je 35. Pot nas je vodila čez Gorenjsko do Rateč, kjer so bile carinske formalnosti hitro končane. Od tod smo krenili do Trbiža in si ogledali vrvež na tamkajšnji tržnici in obiskali še Višarje. Marsikomu je bilo žal, da ni imel smučk, saj je bilo snega še zelo veliko. Na povratku smo si ogledali še zelo zanimiva Belopeška jezera, kjer je bilo še okoli 1 m snega. AERO na zagrebškem velesejmu Na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu je sodelovalo tudi naše podjetje. Propaganda je pripravila lepo urejen paviljon, ki je bil deležen splošnega odobravanja. Naši sodelavci, ki so delali v tem paviljonu, so prav zadovoljni s ko- Naj napišemo še nekaj izjav udeležencev: "izlet je bil zanimiv, saj smo se popeljali z gondolo na več kakor 1700 m visoke Višarje. Tudi Belopeška jezera so zelo lepa. " (Hribernik Alojz). 'Ko smo se odpeljali iz Celja, je bilo vreme slabo, v Trbižu pa nas je sprejelo sonce. Z izletom sem zelo zadovoljen. " (Orel Avgust). "izlet mi je bil zelo všeč. Škoda, da ni bilo več sonca. Želim si še več tako lepih izletov. " (Črepin-šek Blaž). l K merci&immi rezultati. Navezali smo nove poslovne stike, interesentom pa smo posredovali veliko informacij o naših proizvodih. Na sejmu smo pokazali vzorce našega novega izdelka, karbon papirja Solvent, ki je zbudil veliko zanimanje odjemalcev. Prikazali smo tudi prototip Aeromat-stroja za avtomatično etiketiranje. Dr. Fran Vatovec VTISI OB NOVI ŠTEVILKI LISTA "NAŠ AERO" V poosvoboditvenem obdobju, zlasti od uzakonitve samoupravnega sistema v naši družbi, so se glasila naših delovnih skupnosti in tovarn zelo namnožila ter vsebinsko in oblikovno nedvomno dokaj napredovala. Ni je pomembnejše delovne skupnosti, ki se ne bi ponašala s svojim glasilom, neogibnim informativnim občilom v samoupravni družbi. Dr. Fran Vatovec No, pred seboj imam prvo številko desetega letnika lista "Naš Aero", glasila celjske delovne or-' ganizacije AERO. Res me je prijetno presenetila. Oko kroži po posameznih straneh in uživa ob sijajni posrečenosti snovi, izraza ter oblike. Smiselno se dopolnjujeta kvaliteta smotrno obdelane tvarine in prikupne zunanje podobe. i Že naslovna stran priteguje brav-čevo pozornost. Iz uvodnega pojasnila na naslovni strani povze- mamo, da je list "Naš Aero" po krajšem premoru spet prišel na svetlo: ves prenovljen in pomlajen v novi obliki, v novem tisku ter novi grafični opremi. Spretno, s toplo vnemo urejena nova številka je živ odblesk celothe proizvajalne volje in vneme, ki navdaja delovno skupnost od ustvarjalnega direktorja Rada Jenka pa do poslednjega najmlajšega samouprav-ljavskega proizvajalca. Vsekakor pomeni ta številka lep dosežek na področju samoupravnega obveščanja in poučevanja. Res je urednikov prijem realen in zasnovan v skladu s proizvajalnimi značilnostmi AERA. Osrednja urednikova pozornost je osredotočena na bistvo aktualne tematike ter zgoščeno in prijetno podajanje. Tudi pravilni slovenski materinščini je posvečena prizadevna skrb. Posamezni prispevki so kratki in jedrnati, kar olajšuje branje in povečuje privlačnost. Nenavadno okusno je zasnovana grafična izvedba tako glede tiska, zelo estetskega vstranjevanja (metiranja) in posrečenih grafičnih poudarkov, ki povzdigujejo celotno zunanjo podobo lista. Odgovorni urednik Zoran Vudler je tudi ob "Našem Aeru", kakor že pri turističnem "Lepem mestu", izpričal zdrav posluh ter prožen smisel za smotrno, uspešno in prikupno urejevanje. Zato ni dvomiti v nadaljnji vsebinski, izrazni ter oblikovni napredek lista. Tudi tisk Aero zasluži pohvalo. TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI Občinskega tekmovanja se je ude- ra RK Celje, Znanje, ki so ga po-ležila tudi naša ekipa, ki je doseg- kazale članice ekipe, je bilo solid-la odlično drugo mesto in s tem no, saj so zaostale za prvoplasira-osvojila nagrado občinskega odbo- no ekipo vsega le za deset točk. OBISK IZ BEOGRADA V soboto, dne 24. aprila 1971, so naš kolektiv obiskali predstavniki beograjskega trgovskega podjetja "Šumadija", s katerim imamo že več kot 20 let dobre poslovne stike. Gostje so si najprej ogledali, kako poteka proizvodnja v obratu II in bili navdušeni nad sodobno opremo in veliko preciznostjo dela. Nato so si ogledali skladišče gotovih izdelkov. Tu so se razgovarjali o embalaži in oznakah na njej. Nato so si ogledali še obrat Šempeter. Od tam so se odpeljali na Golte, kjer jim žal vreme ni bilo preveč naklonjeno. Po vrnitvi v Celje so si ogledali mesto in stari grad, zvečer pa so bili na tovariškem sestanku z nami. Nad obiskom pri nas so bili navdušeni in so povabili predstavnike našega kolektiva in mladinske organizacije v Beograd. O njihovem zadovoljstvu priča tudi pismo, ki so nam ga poslali iz Beograda in ki ga citiramo v celoti: "Odazivajuči se vašem ljubaznom pozivu, u vremenu od 23. do 25. aprila 1971 u vašoj tvornici bora-vila je grupa naših trgovinskih radnika. Tom prilikom oni su i-mali priliku da po sete vaše proizvodne pogoje u Celju i Šempetru i upoznaju se sa savremenom tehnologijom proizvodnje robe, koju vaša tvornica proizvodi, a naše preduzeče plasira na trži-štu. Ova po seta je i organizova-na sa ciljem da se naši trgovinski radnici upoznaju sa proizvod-njom i procesima izrade robe, kako bi još uspešni je i stručnije prodavali. Ovom prilikom možemo konsta-tovati da su naši drugovi im-presionirani prijemom i orga-nizacijom boravka u vašoj tvornici. Ova po seta zbližava radne ljude i otvara nove perspektive saradnje sa vašim radnim kolektivom. U ime organa upravljanja i u moje lično ime zahvaljujemo se vašem radnom kolektivu, a posebno drugovima Franku i Žerovniku kao i vašem predstavniku u Beogradu, drugu Božoviču. U očekivanju naše još uspeš-nije saradnje drugarski vas pozdravljamo Direktor D. Krnjajič " VTISI Z ».KONGRESA SAMOUPRAVUALCEV V SARAJEVU ____________________ Kljub temeljitim in vsestranskim pripravam na II. kongres samo-upravljalcev sem bil tako, kakor večina delegatov, precej pesimistično razpoložen. Kongres je bil v času, ko nas pretresajo gospodarske težave, stare že nekaj let, ki jih do sedaj nismo uspeli rešiti, v času, ko je pred nami pomembna zgodovinska odločitev o izpopolnitvi našega družbeno političnega sistema, v času, ko je marsikdo zaradi neučinkovitosti pri razreševanju gospodarskih vprašanj, vse bolj zapadel v pesimizem. Notranje upanje, da se morajo nekatere stvari vendarle premakniti na boljše, so mi močno podkrepili govor tovariša Tita v Labinu in zaključki 17. seje predsedstva CK ZKJ na Brionih. Zdelo se mi je, da se nekaj dogaja in da se bo moralo zgoditi tudi na kongresu. To mojo domnevo je potrdila že prva plenarna seja. Uvodni govor tovariša Tita in referat tovariša Kardelja sta napravila med vsemi delegati takšno vzdušje in razpoloženje, da je pesimizem na mah splahnel. Sodeloval sem v komisiji za vprašanja nadaljnje izgradnje, razvoja in pospeševanja učinkovitosti samoupravljanja v organizacijah združenega dela. Izredno veliko število prisotnih - saj je sodelovalo, v njej 1200 delegatov in tudi veliko diskutantov - je potrdilo, da je bila vprašanjem na področju te komisije namenjena velika pomembnost. V obeh dneh je razpravljalo nad 80 delegatov, več kot 90 pa je zaradi pomanjkanja časa svoje razprave oddalo pismeno. Značilnost razprav je bila predvsem, da so odločno'zahtevali pristop k sistemskim rešitvam, k odstranitvi vseh težav, ki že leta ovirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Značilnost razprav pa je bila tudi v tem, da je večina delegatov navajala probleme lastnega podjetja ali panoge in terjala rešitve predvsem za sebe. Razumljivo je, da je bilo največ zanimanja za politiko dohodka in dohodkovne odnose, za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje kot temelj bodočih samoupravnih odnosov ter za kadrovsko politiko in izobraževanje. lahko resnično sam odločal o tem, kar s svojim delom ustvari. Mislim, da je kongres v vsem tem uspel. Resolucije so tako jasne, da ne more biti nobenih dvomov v njihova stališča. Še bolj pomembno pa je, da so jasno določeni tudi nosilci nalog in to od najvišjih forumov do nas delavcev v delovnih organizacijah, vsak seveda v okviru svojih pristojnosti. Posebno prijetno doživetje je bila zadnja skupna seja kongresa. Zaključni govor tovariša Tita je opogumil največje pesimiste. S svojo preprosto besedo, odkritostjo in zaupanjem v človeka, z odkritim Dvorana Skenderija, kjer je bil kongres samoupravljalcev Izredno veliko število pripomb in spreminjevalnih predlogov je dokaz, da so se delegati temeljito pripravili. Pri sprejemanju resolucij so svoja stališča vztrajno branili. To sem še posebej opazil, ker sem bil izvoljen v delovno skupino, ki je vsklajevala amandmaje in pripravljala dokončna besedila resolucij. V prid enemu ali drugemu stališču je bilo izrečenih precej ostrih besed. Praksa, da je v naprej pripravljena besedila resolucij težko spreminjati, je obveljala samo v toliko, da so morali biti vsi spreminjevalni predlogi dobro utemeljeni. Vse resolucije so doživele tudi pomembne vsebinske spremembe. Zdelo se mi je, da je ta kongres dogovor delovnih ljudi, ki jih vodi ena sama želja, kako odpraviti dosedanje napake, ki zavirajo hitrejši razvoj, postaviti na pravo mesto vprašanje odgovornosti in končno, kaj narediti, da bo delovnemu človeku jutri boljše in da bo poznanjem vzrokov za nastale težave je ponovno dokazal svojo globoko vero v sposobnost in pripravljenost delovnih ljudi, da se v tem težkem trenutku z vso odgovornostjo lotimo uresničevanja sklepov kongresa. Tovariš Tito je s svojim zaključnim govorom ustvaril razpoloženje, ki mu človek lahko reče, da je to enkratno doživetje! Omenim še, da je dvorana Skenderija, kjer je bil kongres, resnično veličastna. Organizacija je bila dobra in se v mestu skoraj ni opazilo, da imajo v gosteh nad 4000 delegatov. Z vsem, kar smo na kongresu doživeli, smo bili zelo zadovoljni. Najbolj pa bomo zadovoljni, ko se bodo uresničili njegovi sklepi. To pa je odvisno tudi od nas, zato mislim, da bi bilo prav, da se čim-prej dogovorimo, kaj od tega lahko storimo tudi v naši delovni organizaciji. Tone Erjavec LITERARNA PRILOGA BOJAN Bojan se vrne iz šole in sede v jedilni kot. "Mama, kaj imaš dobrega za kosilo? " "Se ti že spet kam mudi, da sprašuješ po kosilu? " "Jasno, takoj, ko si nadevam želodec, grem ven.1 Mama mu pripravi kosilo in ga da na mizo. "Oče je naročil, da se uči in ne postopaj samo pt> ulicah in lokalih! "Brigajo me očetova naročila. Dobim še kaj pijače? " Mama ga pogleda in v kuhinjo grede reče: "Radenske si natoči!" "Mm, hvala za odlično pijačo!" To so ti asi, pomisli in začne jesti. Hitro poje, se preobleče in odide -brez besed. Zunaj je že, ko se vrne v sdbo in zakliče materi: "Čuj, za cigarete nimam! Daj mi jur ja!" V majhnem pivskem prostoru je zakajeno in ko vstopi Bojan, se izza mize vlcotu oglasi njegov sošolec Aljaž: "Čudno Bojo, da si se le privlekel! Anita ni hotela zraven, veš! Kaj boš pil? " Bojan stopi k mizi. "Vrag te vzemi! Misliš, da bom zijal v zrak, če gremo plesat? Tončka, en vinjak prinesite, prosim! 11 Aljaž se hoče kako opravičiti in potolažiti Bojana: "Obžalujem, kolega! Kot vidiš, nas je malo od naše klape. Nočejo, priti. Eni se gulijo za knjigovodsko, nekaj pa jih je šlo k Maji obhajat rojstni dan. Gremo še mi tja? " "Kar izvoli, če ti paše! Jaz se bom nocoj tudi malo učil, sicer me bo stari doma spravil še ob živce. " Pozno zvečer se Bojan in Aljaž opotekata po pločniku. "Kako hudičevo je loviti ravnotežje! Greva pogledat še na postajo? " predlaga Aljaž. "Morda najdeva tam koga, ki bo plačal vinjak. " Vračata se iz kavarne, razdražena, ker ni tam nobenega znanca. Pred postajo čaka stara ženska na avtobus, obložena s prtljago. Bojan neumno zine: "Vprašajva tole gospodično starko, če naju kam povabi!" "Ne zganjaj neumnosti, greva! " ga prime Aljaž za roko in potegne stran. Čez tri dni. Bojan vstopi v dnevno sobo in zažene knjige na polico, ena skripta padejo na tla. Oče sedi v fotelju, kadi, srka pijačo in bere časopis. Ozre se vanj in vpraša: "Kako je, koliko si pisal? 11 "Kaj sprašuješ. Saj veš, da bom cepnil!" Tebi nič, meni nič, Bojan odmaši steklenico s konjakom. Dvigne jo k ustom, oče zadaj vstane. Izpuli mu steklenico iz rok, Bojan začudeno pogleda, očetova roka zamahne, pest udari po bradi, še enkrat, . še močneje po ustih. Bojan se opoteče in komaj še oprime mize. "Tako, zdaj cepni še tretjič!" Mama vstopi v dnevno sobo in začudena obstane pri vratih. A "Tako ga pa res ni treba", reče vsa prestrašena. Potom molk. Bojan gre v kopalnico, izpljune zob in mnogo krvi. V mislih preklinja, prekleto, še ni dosti, da bom padel drugič v tretjem letniku, še ni dosti, da me je Anita pustila, še moram imet zbit zob in par majavih v ustih! Vrag vzemi še tako življenje! Odide v svojo sobo in razmišlja: "Bi. šel nazaj v kopalnico in si prerezal žile? Ne, sam ne morem, moral bi mi pomagati konjak, ali karkoli takega. Za enkrat nič drugega, kot vse je prekleto in za prekletimi bo morda bolje. " Prav gotovo bo bolje, če ne prej, ko bo Bojan - poboljšan! Za dežjem posije vedno sonce. Lini Mlad sem še in vendar hotel kmalu bi umreti. Rad umrl bi v samoti, z zvezdami nad sabo v temni noči. Ne sprašuj, prijatelj, me, zakaj, ne mogel bi me razumeti; morda bi razumele zvezde me na temnem nebu, če bi jim povedal, kaj me muči. Smrt bi ohladila rane mi boleče in grob krasilo trnje mi bodeče, namesto sveč svetile zvezde bi bledeče in več nihče ne našel mojega bi groba. MOJE SRCE M« i,J tli 'mLE Srce je kot razburkano morje, ki’vzvalovi, ko veter ga v to prisili. A jaz vzdrhtim kot plašna ptica, ko sem s teboj, ko me objameš. Je mar ljubezen to, kar čutim ali strah? ■ Ljubezen je. Zdaj čisto tiha. nežna, pa zopet silna kot vihar. Ljubim te, pa bodi dober ali grob z menoj. Dq$'9 Rpvere ŠpORT, ntfrfrt? in RE^f[^ciJ^ USPEHI V SINDIKALNEM ŠPORTNEM TEKMOVANJU V nadaljevanju sindikalnega športnega tekmovanja smo dosegli kar lepe športne rezultate. Šah Med 40 ekipami smo dosegli 2. mesto in se plasirali v republiško tekmovanje, ki bo od 28. do 30. maja 1.1. v Portorožu. Tega tekmovanja se bomo seveda udeležili. Nogomet Igramo v I. sindikalni ligi. Rezultati: AERO : CETIS 0 : 3 AERO : KLIMA 3 : 2 AERO : ŽELEZARNA 3 : 0 AERO : INGRAD 0 : 3 Smučanje V smučarskem troboju dne 9. maja letos na Okrešlju smo se med "Nivojem" in "Libelo" uvrstili na drugo mesto. Ekipa AERA: Od leve proti desni stojijo: Majcen, Koštomaj, HSnigman, Počivašek, Bajec, Steblovnik, Švab, Petek, Mulej, Praznik, Nunčič IZLET NA STORŽIČ Koncert Komornega zbora Kegljanje Člani so se uvrstili na 8. mesto med 41, članice pa na 2. mesto med 16 ekipami. Rekreacija Služba za rekreacijo v splošnem sektorju podjetja je že meseca aprila objavila nekatere možnosti za letovanje. Na to objavo se je prijavilo 38 članov našega kolektiva, od katerih smo dvaintridesetim uspeli preskrbeti ugodne penzione. Danes posredujemo še ponudbo dijaškega doma Koper, Vergerijev trg 3, ki nudi penzion s tremi obroki za 32 din za odrasle in 24 din za otroke do sedmih let. Prijaviti se je treba direktno. Za prihodnje leto želi naša služba za rekreacijo zagotoviti več možnosti za letovanje. Upamo, da bomo v bodoče lahko zagotovili vsem lepe in poceni počitnice. Vse ljubitelje planin vabimo na izlet na Storžič, ki bo dne 12. junija 1.1. Peljali se bomo z avtobusom do višine 1400 m, od koder je do vrha še 2 uri hoda. Ta izlet je izredno zanimiv, saj bomo videli lepo planinsko floro, z vrha Storžiča je lep razgled, hoja pa ne bo naporna. Vabljeni. Odbor SODELOVALI SMO V PARADI MLADOSTI V okviru dneva mladosti je bila tudi parada mladosti po celjskih ulicah. Sodelovali smo tudi mladinci in mladinke iz AERA. Bili smo v športnih dresih, planinskih uniformah in delovnih haljah. NA VOGLU Izlet mladinske organizacije na Vogel je uspel. Udeležilo se nas je bilo kar 20. Kljub temu, da nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smo se nasmučali in naplesali. Zadovoljni smo se vračali domov in si želimo, da bi se tako lepo imeli še večkrat. 7. maja 1971 je priredil Komorni zbor svoj letošnji koncert pod pokroviteljstvom našega podjetja. Koncert je bil v popolnoma zasedeni veliki dvorani Narodnega doma, na programu pa so bili ustvarjalci slovenske zborovske pesmi od Gallusa do Simonitija, pa še pesmi Gotovca, Simčiča in ruske ljudske pesmi. Zbor je pel ubrano, dinamično in imenitno uglašeno, posebnega priznanja pa so bili deležni solisti. Med odmorom sta dirigentu, prof. Egodnu Kuneju in predsedniku zbora, prof. Gustavu Grobelniku čestitala k uspehu tudi zastopnika našega podjetja. NAŠ AERO, glasilo tovarne Aero, Celje. Ureja uredniški odbor: Vilma Leskovar (predsednica), Zoran Vudler (odgovorni urednik). Maja Radišek (tajnica), Baldo Jenko (tehniški urednik), ing. Dušan Jarh, Dora Rovere, Zlata Zupančič, Jože Randl, grafična oprema Gregor Švab, umetniški sodelavec Adi Arzenšek. i isk aero^ Rokopisov ne vračamo, oddajte jih pri tajnici uredniškega odbora, oglasi po dogovoru. (kokotec mnmvrTTrj* m st^cagE $>š 7 A 5 š&a \ ...... Celje - skladišče D-Per 452/1971 35,2 1319712 COBISS e