r MUZEJSKI RAVNATELJ Ljubljana jucjoslavij Letnik Lil Ust ttfcaf* mU dan r3 tMMOC L 22.-, pol 4. 6.30 več. — Pos« t žirokostl 1 kolon ®tce. zahvale, posl de lika. Naročnina: ca 1 mmmm L itio L 75.—, v raotMuctvo st. — Oflasaiaa za 1 nun • in obrtne oglas« L 1.—« 3 oglase danarnih zavodov L 1—> strani L 2.— „j-* EDINOST Urodnaitro in upiavnUtvot Trst (3), ulica S. Franc esc o d'Aaaiai 20, Te-Uion 11-57. Dopisi na) se poiiljajo izključno urednUtvn, oglasi, reklamacija in denar pa npravniitvu. Rokopisi le ne vračajo. Nefranktrana plama se ne sprejemajo. -— Last, založba hi tisk Tiikarne »Edinost«. Fodnredniitvo v G o r i c i: ulica GiosuA Carducci it. 7, L n. — Telef. it. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. FUip Peric. m is lord Rothermere? Praga. 14. dec. 1927. Znana akcija lorda Rother-mere-a je naperjena v prvi vrsi i proti Čehoslovaški. Revizija irianonske mirovne pogodbe v prid Ogiski, kot jo propagira ta lord, bi se nanašala v glavnem na velik del sedanje Slovaške. Seveda pa bi ne bila eventuelna revizija omejena le na Slovaško, temveč bi se odrezali lepi kosi ozemlja tudi Jugoslaviji in Romuniji. Kakor po drugih naslectetve-,, u državah, tako je tudi na Če-tv&slovašk-em napravila ta akcija precejšen vtis na javno mnenje. To pa ne pomeni, da bi bila prevzela tukajšnjo politično javnost kaka bojazen pred morebitnimi uspehi Rothermere-ove akcije. En uspeh pa je angleški nemirni lord vendar le dosegel: Postal je zanimiv gospod, tako da je hotela čelioslo-vaška javnost na vsak način vedeti, kdo je, kje je doma in kako se mu godi tudi v njegovem zasebnem življenju. In tako je odbor čehoslovaške socialno-de-ntokratske stranke brez dvoma ustregel radovednosti občinstva, ko je naročil pariškemu dopisniku svojega gasila «Pravo Li-du», naj gre v London, da se na licu mesta informira o revizio-nšstičnih namenih nemirnega loi*da in nekaterih krogov angleške javnosti. Poročevalec dr. \Vinter. ki je ibrail svoje informacije predvsem pri odgovornih čini tel jih angleške delavske stranke, je poslal svojemu listu zanimivo poročilo, v katerem podaje vsestransko sliko tega angleškega velikaša. To je — pravi dr. Whiter — starejši gospod s svojimi 60 leti, brat znamenitega časopisnega velikana lorda Northcliffe, ki je umrl pred par leti. Iz njegovega zasebnega življenja sem zvedel, da je imel tri sine, od katerih je dva zgubil v vojni, in sicer tudi onega, ki je v resnici' mnogo o-betal in na katerega je bil lord Rothermere nabolj ponosen. To pa ni edina nesreča v njegovem zasebnem družinskem življenju. Znano je, kako išče gospa Bolh ermere-ova vedno nove in nove umetniške vtise na enem koncu Evrope, medtem ko potuje lord sam po drugem koncu ter išče nadomestilo za toplo domače ognjišče, kakor nanesej0 prilike. Ljudje, ki pretrpijo velike družinske potrese, pa postanejo trdi, če nimajo dovolj globoke moralne podlage, v kateri naj najdejo uteho in oporo. In kot izgleda — lordu Rotherme-re-u taka moralna podlaga popolnoma manjka. Lord Rothermere je eden iz-ned največjih bogatašev Anglije in njegovo premoženje se ceni na 15 do 20 milijonov šterlin-gov. Strah za to premoženje je njegova najznačilnejša lastnost. Ta časopisni magnat se boji spati v svojem zasebnem stanovanju ima več palač v Angliji in Franciji, a prenočuje najrajši po hotelih, kjer se čuti najvarnejšega. Neprestano pa ga preganja strah, da bo prišel ob svoje premoženje in da bo moral u-mreti kot siromak. Odtod njegova naravnost strašna groza pred boljševizmom. In v tej maniji, ki je ne blaži družinska sreča, se najbrže nahaja ključ za razlago vseh političnih zamisli lorda Rothermere-a. Danes je lord Rothermere lastnik nekoliko najbolj razširjenih listov na svetu, toda novinar ni in ni nikdar bil. Dokler je bil lord Northcliffe še živ, je bil Rothermere načelnik uprave njegovih listov, toda brez vsakega vpliva na urejevanje. Dokler je živel njegov brat, se mu o politiki ni niti sanjalo. Nima torej in ne more imeti nikake politične izobrazbe, ne političnega smisla. Šele tedaj, ko je podedoval «Dailv Mail» in druge list^, je začel misliti. da mora tudi on nastopati v politiki. Ker pa ni niki'ka tajnost, da se lord Rothermere na politiko ne razume, so njegovi i>otitični članki brez vpliva. On bi mnogo dal, da bi bil podedoval po svojem bratu tudi njegov politični ugled... Tako pa ga ima v žepu oni, ki se mu zna laskati, ki ga proglaša za političnega genija, ki ga smatra za resnega politika itd. Take so informacije, ki jih. je Poroiilo on. Mussollnlla na včerajšnji seji ministrskega sveta Notranji položaj - Brezposelnost - Francosko-jagoslovenski in italijansko-albanski pakt - Odnošaji s Francijo RIM, 15. Danes predpoldne so se zbrali ministri v palači Vi-minale na novo zasedanje. Načelnik vlade je podal naslednje poročilo o notranjem položaju: ; «Od zadnjega zasedanja ministrskega sveta pa do danes ni zabeležiti, kar se notranje politike tiče, nič posebnega. Kakor v poslednjih petih letih, tako je narod tudi sedaj nadaljeval svoje mirno in disciplinirano delo. Proslava pete obletnice fašistovske revolucije se je izvršila povsod z velikimi slovesnostmi in brez najirsamj-šega indicenta. Tudi dijaške demonstracije, ki so se izvršile v univerzitetnih mestih v prvi polovici novembra, niso dale povod za motenje javnega reda. Lahko z zadoščenjem ugotovimo, da je v fašistovski dobi najbolj vneto navdušenje med italijanskimi dijaškimi množicami spremljano od najbolj resne in zavestne discipline. Vprašanje brezposelnosti «Dočim je bilo v mesecih o-ktobru in novembru opaziti splošno boljšanje italijanskega, rcai-odnega gospodarstva, je faši-stovska vlada ukrenila vse one mere, ki za morejo ublažiti pojav brezposelnosti. V parlamea-tu se bo primerno in obširno dokazal napor, ki ga je izvršila fa?-šistovska vlada v vsaki posamezni pokrajini v svrho odločnega pobijanja brezposelnosti. Drugi ukrepi, ki se pripravljajo oz. že izvajajo., upravi čuje jo upanje, da bo brezposelnost, ki ni nikoli zadobila katastrofalnega obsega, začela v najbližjem času padati. Pomilostitve «Ker je narod popolnoma mire ri\ in ne morejo ostanki proti-fašizma očividno na prav noben način škodovati, sem mislil, da bi režim lahko dal nov dokaz svoje moči s tem, da se pokaže velikodušnega s svojimi- nasprotniki, ki so se izkazali kot vredne takšne velikodušnosti. V prihodnjih dneh bo izpuščenih, na svobodo 250 konfinirancev izmed onih pribl. 600, ki se še nahajajo na otokih. Odredil sem tudi, da se morajo tekom tekočega meseca izpustiti pogojno na svobodo vsi oni, ki so bili obdol-ženi radi žaljenja prvega ministra. Število teh je malenkostno, odkar je stopil zakon v veljavo, torej od 1. 1925. dalje. Ti ukrepi morajo pokazati svetu, da se fa-šistovska revolucija, zavedajoča se svoje bodočnosti, brani s svojimi zakoni in s svojim duhom, a ne divja proti svojim nasprotnikom, kakor se to morda dogaja drugod.« PariSKn In tiranska poMa Načelnik vlade on. Mussolini je nato podal naslednje poročilo o zunanji politiki: «Posled-nja dva meseca sta bila precej živahna, kar se mednarodnih dogodkov tiče. 11. novembra je bila sklenjena tfrancosko-j ugoslovenska prijateljska pogodba. Francosko- jugoslovenska pogodba je z mednarodnega in z diužbarskega stališča popolnoma korektna; način pa, kako so tolmačili to pogodbo odgovorni in neodgovorni krogi v Beogradu, je napravil gotov vtis v svetu, razen v Italiji, ki ni izgubila svoje hladne krvi in svoje discipline. Enajst dni pozneje je bila v Tirani podpisana zvezno-obrambna pogodba med Italijo in Albanijo, o kateri sem že imel priliko poročati ministrskemu svetu na prejšnji seji. Pogodbi nista« v medsebojni vzročni zvezi, kakor se je zdelo nekaterim, ki so presojali dogodke zgolj s kronologičnega vidika. Francosko-jugoslovenski pakt je bil 16 mesecev star in tudi italijansko-albanski se ni pripravil v času od 11. do 22. novembra! Že v uvodu v ta pakt in v ' poročilih, s katerima ^m ga ro-j spremil, ko sem ga predložil i zbornici in senatu, sem obrazložil in naglasil 'rogo miro- zbral o tem nemirnem lordu i-menovani češki novinar v samem Londonu. ljubni Enačaj tega pakta, ki spravija v sklad in urejuje potrebe k* interese obeh narodov, ki žive ob istem morju. Odnoiaji s Francijo «V zvezi s .tema dvema pogodbama je prišlo spet v razprai-vo vprašanje odnošajev med Francijo in Italijo. Ne upoštevajoč izmišljotine, prenagljenosti in fantazije mnogih listov, ostajata dva fakta, ki dovoljujeta u-panje v razjasnitev odnošajev med obema deželama: zelo prijateljski govor ministra za zunanje zadeve Brianda in sklenitev « modusa vivendi». Jas mislim, da je na široki podlagi zasnovana, prisrčna in trajna zveza med Francijo hi Italijo možna, koristna in, dodal bi, potrebna. Vendar pa se ta zveza, če hoče btfti trdna, ne sme naslanjati na zgolj literarne ali zgolj sentimentalne motive, marveč na odstranitev vseh onih točk, kjer se obe državi nekako drgneta med seboj. Normalna diplomati£a& zastopstva se bodo v najbližji bodočnosti lotila teh problemov, ki niso niti težki niti nerešljivi, marveč samo delikatni, kakor so sicer vsi problemi, ki se nanašajo na življenje in odnoSaje med narodi. Ko bodo diplomacije dovršile svoje pripravljalno in potrebno delo, bo logično sledil sestanek med odgovornima ministroma, katera v kratkem času enega razgovora ne bosta motrala šele iskati v naglici sporazum, marveč ga bosta samo svečano potrdila. «Dogodki poslednjih tednov so pokazali, da ne vleče Italijo za seboj nobena druga država, ko so v igri njeni življenski interesi in da Italija ne bo izhodišče iniciativ, ki bi zamogle kakorkoli motiti svetovni mir. JMInl trenutek" Kncnje rimskega «Giornale d'Italia» RIM, 15. Današnji «Gioinaale dTtalia» prinaša pod naslovom: «Od ločilni trenutek«, kratek u-vodni članek, v katerem pravi; da bodo našle današnje izjave načelnika vlade o italijansko-francoskih odnosa jih gotovo takojšen odmev. Z njimi je Mussolini javno potrdil svojo prfc-pravljenost, razčistiti odnosa je med obema latinskima narodoma. Za ureditev italijansko-francoskih odnošajev pa sta predvsem potrebni iskrenost namenov in dejanj in jasnost be^ sed. Mussolini j eve izjave nudijo Briandu priliko, da z dejanji potrdi svoje lepe besede, katere je spregovoril v svojem poslednjem govoru na račun Italije. MljudteTzaseM visoke zbornice RIM, 15. Na svoji poslednji seji v tekočem zasedanju je odobrila visoka zbornica spet mnogo zakonskih osnutkov in v zakonita več ukazov in naredb. Med glasovanjem se je pripetila senatorju Lucchiniju majhna nesreča. Ko je del svoje poelecl-Dfje kroglice v glasovalno žaro, se je zdrsnil po stopnicah in se prevrnil, pri-čemer je zadobil na levem sencu neznatne poškodbe. Po končanem glasovanju je predsednik on. Tittoni ob 17.35 zaključil sejo. Istočasno z visoko zbornico je zasedala tudi poslanska zbornica., ki je ravno tako odoteila večje število zakonskih načrtov in vzakonitev raznih ukazov in odredb. Jutri se bo vršila poslednja seja poslanske zbornice v tekočem zasedanjii. 148 milijonov lir med plameni RIM, 15. Danes ob 14.30 so bile v plinarni na ostijski cesti sežgane razne državne obligacije v znesku 148 milijonov lir. Sežgane bi morale biti tudi obligacije državnega dolga za 150 milijonov lir, pa je bila upepe-litev odložena, ker še ni dokončana kontrola, ki je zelo stroga. So to državne obligacije, ki so bile amortizirane^ odkar je pričela poslovati amortizacijska blagajna za državni dolg. Jadranski pomika Italije člcvik «TiUrum> RIM, 15. Pod vplivom včerajšnjih razprav v visoki zbornici o obeh tiranskih pogodbah se vrača v današnji «Tribuni« njen ravnatelj Forges Davanzati spet k jadranskemu vprašanju. « Včerajšnja razprava v senatu,« pravi člankar, a je dokaaala, če je to sploh bilo potrebno, da obe pogodbi nikakor nTsta morda plod Ipogojnega političnega položaja in še manj posledica spremenljivega položaja na Balkanu. Ne, obe pogodbi sta posledica osnovne, bist vene in zgo-deVtorske politike Italije: jadranske politike. Niti stari režim z vsemi svojimi slabostmi ni mogel iti preko te italijanske politike, katero je potem fašistov-ska vlada mirno in brez izzivanja uredila z aneksijo Reke in prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo, z obema tiranskima pogodbama in odločnim krfskim nastopom. Da, Mussolini jeva politika potemtakem ni nikaka improvizacija in nima primerov v zgodovini, a tudi ni nikaka diplomatična zgradba starega sloga, kateri manjkajo zemljepisni ki zgodovinski temelji. Istotako se ne da reči o njej, da je tvorba borbenosti, ki išče na nemirnem vzhodu casus beli i. Ne, Mussolinijeva politika, ki je bila izvedena s fašistovsko jasnostjo, temelji na ureditvi odnošajev, ki bi naj bili stalni. «Rrfski nastop je bil skrajno miroljubno dejanje, ter je zna-čil opozorilo, da Italija ne more več trpeti umorov, kakor je trpela umor poveljnika Gullija in motorista Rossija v Splitu. Podobna svarila so zdravila ter vplivajo dobrodejno tudi v prizadetih državah, ki bi utegnile smatrati najdrznejša izzivanja kot dovoljena. Krfski nastop pomeni tudi opozorilo, da Italija, edina velesila na Jadranu in u-•žaljena na istem Jadranu, sama obračunava, ne da bi čakala na Družbo narodov. Tudi to opozorilo je dobrodejno, ker bi v drugačnem slučaju postala Družba narodov nekak alibi za vsako premišljeno nasilje, izvedeno od manjših držav. Z aneksijo Reke in sklenitvijo prijateljske pogodbe z Jugoslavijo je hotela Italija rešiti preostale jadranske spore ter preprečiti nedovoljeno in sebično vmešavanje tretjih držav, ki nimajo na Ja^ dranu ničesar opraviti. S tem je bi*a dana Jugoslaviji možnost, da postavi brez slehernega va-rus.tva potom direktnih pogajanj temelje svojih odnošajev z njeno edino veliko sosedo za ureditev položaja na Jadranu, katerega bi mogla samo največja balkanska blaznost spremeniti na škodo Italije. Ozdraviti to blaznost, ki se je znova pojavila baš po sklenitvi fran-cosko-jugoslovenske pogodbe, in urediti položaj na Jadranu, to je stremljenje Italije. Ni krivda Italije, če Jugoslavija ni ratificirala nettunskih konvencij, ki so združene s prijateljsko pogodbo, in če se je poskušala potom zveze s Francijo, ki ji ni soseda, izogniti spričo znanega stremljenja po nedopustnih spremembah na Jadranu ureditvi odnošajev s svojo sosedo Italijo. * «Ravno tako sta skrajno miroljubni obe tiranski pogodbi', ki stremita izključno le za absolutno neodvisnostjo Albanije, ki je pogoj jadranskega ravnovesja in temeljna točka italijanske neodvisnosti na Jadranu. Isto vlogo je igrala Albanija za časa vojne z Avstrijo, v težkih odnosa jih med Italijo in Avstrijo za časa trozveze in ista vloga ji pripada v dobi povojne ureditve. Italija nikakor ne namerava u-stvariti iz Albanije operacijsko bazo za balkanski vzhod, ampak hoče s tem samo odločno poudariti, da Albanija ne sme v nobenem slučaju služiti za poskusno ozemlje raznih balkanskih podjetij, ki težijo na Jadran. Nihče 'ne more odreči Italiji te pravice in dolžnosti. «Razprava v senatu je spet odkrila logične in zgodovinske potrebe, katero Italija io namerava deliti z nobeno drugo velesilo, ker je ta politika jadranska in ker je na Jadranu Italija e-dina velesila, ki mora urediti od noša je s svojimi sosedi. Kdor noče razumeti te nujne resnice, sprejema nase vso odgovornost in'Ogroža oziroma dopusti ogrožanje onega miru na Jadranu, ki je bil dosežen po - poslednji vojni. Če vzamejo v Franciji v roke skromen zemljevid, tedaj bodo videli, da nimajo ničesar opraviti na Jadranu, kjer bo fa-šistovska Italija sama skrbela za mir, da bo potem lahko pr svertrla svojo pažnjo porens ^ meji, kjer je prevzela, sledeč duhu solidarnosti iz 1. 1914. in 1915. vlogo garantinje. Tedaj bodo uvideli v Franciji, da je vprašanje francosko-italijanskih odnošajev predvsem zemljeprs-no-zgodovinskega značaja- Vsa zadeva je zelo enostavna, a baš morda radi tega je tako težko razumljiva. Mi pa smo jo razumeli.« Trst in Genova Pripravljanje predpisov o prostih lukah RIM, 15. 13. t. m. se je vršil v prostorih prometnega ministrstva sestanek obeh komisij, katerima je bilo poverjeno izdela-nje predpisov o poslovanju tržaške in genovske proste luike. Poročevalca obeh komisij sta poročala na tem sestanku, ki s se ga udeležili tudi zastopnL obeh mest, o uspehih delovanja obeh komisij v svrho izdelave omenjenih predpisov. Kakor se doznava iz zanesljivih virov, bosta prosti luki v o-beh mestih tako obsežni, da bodo zapopadeni v njih vsi deli pristanišča. V prostih lukah se bo izvajalo nadzorstvo samo nad onim domačim blagom, ki bo določeno za prevoz v druga italijanska pristanišča. V ostalem pa bo pomaknjena carinska ar.t a v toliko nazaj, da bodo prosti vsi deli pristanišča. si ter mednarodni sestanki in kongresi RIM, 15. «Lavoro d'Italia» se je v uvodnem članku svoje včerajšnje številke pritoževal, da je nekaterim udruženjem dovoljeno pošiljati svoje zastopnike na mednarodne sestanke in kongrese, 'dočim je to delavskim udruženjem prepovedano. List je zahteval, naj velja v tem o-ziru za vse enako merilo. Na ta članek je odgovorilo ministr-stv korporacij, da se je na onih mednarodnih kongresih, na katerih so nastopali zastopniki nekaterih udružen j, razpravljalo izključno o tehničnih, a ne o razrednih vprašanjih. Udeleževati se takih mednarodnih kongresov in sestankov pa jo dovoljeno tudi zastopnikom delavskih organizacij. Navzlic temu pojasnilu ministrstva vztraja «Lavoro dTtalia» v tozadevnem članku, ki je bil piiobčen danes, še nadalje pri svojih včerajšnjih pritožbah in izjavlja, da se položaj organizacij italijanskih delodajalcev v mednarodnem pogledu ni prav nič izpremenil, ker se njihovi zastopniki še vedno udeležujejo tudi mednarodnih razrednih sestankov in torej predstavljajo še vedno člane mednarodnih razrednih organizacij. Pač pa se vodi v tem pogledu ostra in nezaslužena gonja proti fašistovskim delavskim sindikatom. Zato zahteva list, da se to vprašanje razčisti. Sefa osrednjega roedsindikal-nega odbora RIM, 15. Davi se je vršila pod vodstvom on. Turatija v palači Littorio seja osrednjega med-sindikalnega odbora, ki je razpravljal o sindikalnem položaju in zaključil diskusijo o številčnih seznamih življenjskih potrebščin. Delokrog šolskega skrbništva v Trstu RIM, 15. «Gazzetta Ufficiale« prinaša v svoji današnji številki med drugimi tudi kr. ukaz, s katerim se preurejujejo z ozi-rom na spremembo pokrajinskih okrožij tudi delokrogi posameznih šolskih skrbni štev. Delokrog šolskega skrbništva za Julijsko Benečijo s sedežem v Trstu, tvorijo glasom tega ukaza pokrajine Trst, Gorica, Reka, Pula, Zadar in Videm. Pred francosko Intervencijo v Beogradu za vzpostavitev normalnih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo? BEOGRAD, 15. Pariška agencija «Telegmphe Unione» javlja v zmislu razgovorov, ki so se rršiili med Briandom, Chamber-lainom in Burovom v Ženevi, da jo bilo tekoiu teh razgovorov po izčrpnih razpravah o položaju na Balkanu sklenjeno, da napravi Briaml prijateljski korak pri beograjski vladi in ji obrazloži potrebo pomirjen j a strasti in uvedbe normalniji odnošajev z Bolgarijo. Ta korak bo pod vzet v najkrajšem Času. Briand bo ob tej priliki obrazložil težišče balkanskega problema in koristi dobrih sosednih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki jih ne smejo kaliti nepremišljeni incidenti neodgovornih elementov. Z vzpostavitvijo normalnih sosednih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko se bodo ugodno rešili tudi vsi makedonski problemi. Po tej informaciji se priprav^ lja tudi Chamberlain, da v imenu miru podpre akcijo francoskega zunanjega ministrstva za sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo. Francoski korak v Beogradu bo izveden docela v duhu francoske politike napram Jugoslaviji. JEgtsIovšMka vlada bo ntjsla pojila v znesku dveh milijard dinarjev. BEOGRAD, 15. Dne 20. t. m. bodo izmenjani med jugoslovensko in nemško vlado dokumenti o ratifikaciji trgovinske pogodbe. — Istega dne se bogo izmenjalo tudi ratifikacijske listine o trgovinski pogodbi med Anglijo in Jugoslavijo. Kakor znano, je te dve trgovinski pogodbi jiigoslov. narodna skupščina pred kratkim ratificirala. Po izmenjavi teh listin bosta trgovinski pogodbi takoj stopili v veljavo. Nocojšnja «Pravda» poroča, da namerava j ugoslovenska vlada u-kreaiti vse potrebno za najetje velikega posojila v inozemstvu v znesku dveh milijard dinarjev. Velik del tega posojila se bo uporabil za južno Srbijo ter se bodo dali na razpolago posebni krediti ministrstvom prosvete, javnih del in narodnega zdravja za gradnjo novih osnovnih šol, cest in bolnišnic. Zakonski načrt o zrakoplovstva predložen jugoslovanski narodni skupščini BEOGRAD, 15. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9. dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je bilo javljeno, da je notranje ministrstvo predložilo zakonski predlog o nošenju orožja in osnutek državljanskega zakona. Takoj nato je skupščina pričela razpravo o zrakoplovstvu v Jugoslaviji, glede katerega ji je bil predložen poseben zakonski načrt. Vojni minister gen. HadŽić je v krajšem elespozeju naglasa 1 pomen zrakoplovstva v sedanjem času, ko predstavlja močno orožje za obrambo dižave in dovršeno prometno sredstvo. Omenjal je prednost, ki ;.o nudi mračni promet, in ugotovil, da imajo slične zakone že vse države razen Turčije, Grčije in Albanije. Zakonski načrt je bil izdelan na podlagi mednarodne konveneije, ki jo je Jugoslavija podpisala že leta 19*^). Končno je navajal načela predloženega zakonskega predloga. Zemljoradnički poslanec Vujić je V imenu svojega poslanskega kluba izjavil, da bo glasoval za zakonski predlog, kar je izjavil v imenu kmečko-demokratske koalici-tudi posl. dr. Krajač. Zakonski načrt je bil soglasno sprejet. Prihodnja seja narodne skupščine se bo vršila jutri dopoldne. Seja jugoslovenskega radikal-skega kluba BEOGRAD, 1."). Danes popoldne se je vršila seja radikalske«ra poslanskega kluba. Sejo je otvoril prvi podpredsednik Stevan Jan-ković ki je izjavil, da bi bil sejo že prej sklical, da pa je ni mogel radi finančnega ministra. Sedaj se je konrno dogovoril z načelnikom vlade ter dosegel dovoljenje za sklicanje seje. Poslanec Vojičič je v svojem govoru kritiziral postopanje Vpelje V u kič e vi ća. Natx> je klub prešel na razpravo o načrtu zakona za izenačenje neposrednih davkov ' planer Kuiundžić, ki je zastopal radikale v davčnem odboru, je podal poročilo o tem zakonu. Posl. Kojič je stavil konkretni predlog, naj se to vprašanje stavi z dnevnega reda, dokler se finančni minister ne povrne iz inozemstva. n. V Trstu, dne 16. decembra 1927. Istočasno se je vršila, tudi seja (kluba demokratske zajednice, na ■kateri se je razpravljalo o predlogu zakona za izenačenje neposrednih davkov. jogofilovensko>bolganks meja FEOGRAD, 15. Predsednik vlade Velja Vukičević je im*1! daljno konferenco z kitni župani iz jufene Srbije. Na tej konferenci se Je razprav':alo o ukrepih, ki se Imajo pod vzeti v t « i- v išn jih krajih. Ti ukrepi bedo večinoma političnega značaja. Vlada zavzema stališče, da .se meja napram BoJ- shingrtoma v Meksiko. Razdaljo 3300 km je premagal v 26 urah in 13 minutali. OdJeiel >e včeraj ob 12.26 m prispel na cii-j danes ob 14.39. Letel je z brzino 125 km na ujo, taJto maio p>a radi tega, k»er je naletel na vsej progi na tefcke, posebno vremenske o-vtre. V Meksiku so ga. sprejeli z velrktm- navdušenjema. Krsspad komunlstsv na gtike pa-slansko zbornico ATENE, 14. Včeraj je pričela še ne mer r odfrrti. ker je j gr&ka poslanska zbornic«* rasj-bolgarska vlade s?, m. n nnogo- j prarvl jat i o predlogih, po katerih \ i.'; rila, da n« ! na^ bi se nekaterim k-omuni-st'čilim poslale©m odvzela imu-niietsu Medt 60-70, valerijana 180-240, bruseljske jrzote 360-380. ' 1 Sadje: pomarančf 35-45 lir za zaboj; pomaranče 90-140 lir za stot, kostanj 80-230, dateiji 300-650, limoni 15-40 lir za zaboj, mandarini 100-300, jabolka 65-400, orehi 340-400. hruške 120-280. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. P orota r fekednj* pred porotah Pfflfl zhan: Mlnstfi ili 7 Iz tržaškega življenja Dva samomorilna Včeraj! popoldne okoli 16. ure je gozdni čuvaj Ludvik Santin, idoč skozi borov gozdič pri Sv. Alojziju, našel nedaleč od ceste mladeniča, ki se je zvijal na tleh v hudih bolečinah. Poleg njega je ležala steklenica z ostanki neke temne tekočine. To je bilo čuvaju dovolj, da je uganil, za kaj gre, namreč, da se je mladi neznanec zastrupil. Zato je hitel telefonirat za pomoč rešilni postaji, odkoder je kmalu potem prihital na Hce mesta zdravnik, ki je ugotovil, da je mladenič izpil znatno količino jodove tinkture. Samomorilni kadidat je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so mu izprali želodec in ga tako rešili iz neposredne nevarnosti. Na podlagi osebnih listin, ki so jih našli pri njem, je bilo mogoče ugotoviti mladeničevo identiteto. Je to 19-letni zasebni uradnik Al-bano Germanis, stanujoč pri Sv. Alojziju-Chiadino št. 835. Pri njem so našli tudi dve pismi, — eno je bilo naslovljeno na Germani-sovega očeta, drugo pa na neko mladenko — iz katerih se da sklepati, da je Germanis storil obupni korak radi ljubezenskih neprilik. Njegovo stanje pa ni nevarno. Ce ne nastopijo kake komplikacije, si bo fant opomogel v kakih 10 dneh. — To solzno dolino, kakor nekateri imenujejo ta božji svet, je hotela včeraj zapustiti tudi 26-letna Antonija Berzenta, stanujoči v ulici Crocifisso št. 8. Do tega obupnega sklepa jo .je dovedel prepir, ki ga je imela včeraj pred-poldne s svojim ljubimcem Konstantinom Demetrio, 27-letnim težakom, s katerim živi v naravnem zakonu. Po prepiru, tekooa katerega jo je Demetrio tudi pretepel, se je Berzentova zaprla v sobo ter izpila precejšnjo količino s'olitrove kisline. Demetrio, ki je pmalu potem zvedel za njeno obupno dejanje, je poskrbel, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je Berzen-tovi izpral želodec ter jo dal nato« prepeljati v mestno bolnišnico. -Njeno stanje je zelo nevarno. Razne nezgode Ko se je 57-letni poštni uradnik Karel Hussak, stanujoč v ulici Giulia št. 69, včeraj popoldne vračal domov, se je v bližini doma spodrsnil na tramvajski tračnici in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v stegnu. Mož je bil prepeljan z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer bo moral čuvati posteljo približno mesec dni. — Včeraj opoldne je prišel iskat pomoči v meetno bolnišnico 30-letni težak Jakob Cerar, stanujoč v ulici Margherita št. 10. Dal si je izlečiti in obvezati 10 etn dolgo in precej globoko rano na ie- vi dlani, ki jo je zadobil pri razkladanju sodov vina pred neko trgovino v uliri F. Crispi. Ozdravil bo v 10 dneh. — Pri delu v tovarni prepečen-cev A. Gatti v ulici Media se je 16-letna dninarica Antonija Juri ch, stanujoča pri Sv. Mariji M. spodnji št. 841, včeraj zjutraj hudo ranila na desni roki. Dobila je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je podala v spremstvu neke tovarišice. — Včeraj zjutraj je neki avto, katerega šofer je ostal neman, podal v bližini dirkališča na Mon-tebellu 50-letnega težaka Adolfa Cesilin, ki se je pri padcu pobil po hrbtu in levi roki, a ne hudo. Mož se je zatekel na reSIlno postajo. kjer mu je zdravnik izlečil poškodbe. Oster boj med odvetniki. Včeraj se j« nadaljevala porotna obravnava proti Emiliji Šuman, vdovi Sancin, obtoženi umora lastnega moža Humberta Sancina. Sanci nova je že izpovedala in je videti mirnejša kot prvi dan obravnave. Včeraj so dobili besedo stariM pokojnika. Anton Sancin, oče pokojnika, opi&r nr doi*o Humbertovo življenje. LjuJsavno razmerje med njim in obtostenko se je začelo že v dobi ko je še prva žena pokojnikova živela. O zločinu samem ve ie kar mu je pokojnik povedal pred smrtjo. Dejal je, da je videl Saneinovo, ko je streljala nanj. Marija Sancin, pokojnikov* mati, pove, da sta se oba zakonca hodila pritoževat k njej eden črez drugega. O Udovičevi ve, da Je odšla v Jugoslavijo, ker je bila obtoženka ljubosumna nanjo. Precej važno je čitanje izjav pokojnika pred smrtjo. Iz tega zvemo, da sta se pred zločinom zakonca kregala radi gospodarskih zadev. Po prepiru je obtoženka šla v mesnico, kjer je nekaj j*zela. Ko je pokojni šel iz hiše je začutil, da je ranjen. Pravi,. da nima sovražnikov. Ker mu je denar osiai, smatra, da ga je mogla edino žena ustreliti. Obtoženka zanika razne točke tega zapisnika. Bruno Sancin, brat umorjenega. Ta ve o pištoli nekaj zanimivega. Tistega večera je prišla obtoženka k njemu na dvorišče in mu dejala, naj skrije samokres, katerega jo imela v usnjati torbici. Potem je sama vrgla samokres na senik. Tudi tu obtoženka zanika odločno to okolnost. Zaslišan je še en brat umorjenega, Karel Sancin, ki pravi, da so bili prepiri v pokojnikovi družini kot kinematografski pri-«ori. Tudi on ve; dt je obtoženka imela vedno samokres. O tem je izvedel od neke ženske, ki ima v Skednju prodajalno tobaka. Tej so povedali nekateri delavci iz livarne, da so videli po strelu bežati po klancu ženo umorjenega. POPOLDANSKO ZASEDANJE Pri popoldanskem zasedanjtu je kot prva priča zaslišan Marij Sancin. Usodnega večera je bil v gostilni in je slišal strel. Kmalu zatem je slišal tudi glas Humberta Sancina, ki je kričal, da je ranjen. Tekel je ven — Sancin mu je koj dejal, da je nanj streljala njegova žena. Njega je umorjeni poslal domov, da pozove ženo, naj zapusti hišo, ker hoče on vanjo. Povedal je tudi Sancinovi, da je mož dejal, da je ona streljala nanj. Odv. Robba: Priča ni vprašala ranjenega podrobnosti o zločinu? Priča: Ne I Saj ga niso vprašali ničesar niti v lekarni, kjer je dobil prvo pomoč. Tam je ranjeni izročil lekarnarju listnico z nad 6000 lirami, katere je — za slučaj njegove smrti — takoj določil bratu Mariju. Odv. Robba: Kako daleč je od va^e gostilne do kraja, kjer je Humbert bil ranjen? Priča: Kakšnih 30 metrov. Odvetnik Robba: In od vas do pokojnikove hiše? Priča: 200 korakov metrov. Predsednik čita zapisnik zaslišanja te priče, ko je v zadnji o-bravnavi bila radi krivega pričanja aretirana. V tem zapisniku stoje te besede: V moji gostilni je Sancinova razlila kozarec vina po mizi in umorjeni ji je v trenutni jezi hotel zalučati kozarec v obraz. Tega nisem na obravnavi povedal, ker mi je branitelj Sancinove, odv. Robba, v sobi za priče -dejal, da ne smem o tem nikomur ničesar ziniti. Odvetnik Roba skoči po koncu: Zakaj se mi tega ni prej povedalo? Prišel sem sem, da branim, a sedaj bi se moral braniti. Saj sem vendar jaz sam imel braniti to pridjo v kazenski razpravi ■ radi krivega pričanja. Državni pravdnik: Najel vas je brat obtoienke in vendar oba trdita, da nista med seboj prijatelja. Kako naj bi človek to razumel? Presednik da poklicati pri«o G ulica in mu pokaže pismo, v katerem ta poroča obtoženki o stanju .mesnice, ki je bila last i>b-toženke. Skedenjski lekarnar Ruggero Nicolich, je dal pokojniku, ko je bil ranjen, prvo pomoč. Tri ali fttiri osebe so prinesle Humberta Sancina v lekarno. To je bilo o-krog enajstih. Komaj je bil Sancin v lekarni, je začel siliti lekarnarja, da sprejme listnico s 6025 lirami, katere naj po njegovi smrti izrodi bratu Mariju Sancina'. Lekarnar ga je za silo obvezal in ga nato poslal na rešilno postajo. Vrnil se je sam okrog 1. ur« po pol noči in zahteval denar nazaj. Priča mu ga je izročil v naveočnosti gostilničarja Marija S ancina-Verbi ča. Odvetnik Turola: Ve li priča, če je pokojni bil delaven? Priča: Ne — Sancinova mi je večkrat tožila, da mož zapravlja denar, ki ga služi ona. Odvetnik Giannini: V lekarni ie II ________________»«■ .. .J teljsfcih mest lah. na trgovskih šo- bil prisoten tudi Marij Sancin-Verbič? Priča: Da. Odvetnik Giannini: Štiri priče so slišale, da je pokojni dejal, da ga je ranila žena. Ta priča pa to izključuje. In potem — ali se je priča še brigala za ta slučaj? Priča: Ne! Odvetnik Giannini: V zapisnik! Odvetnik Robba: Zamore Sancinova povedati, zakaj je pokojnik določi svoje stvari bratu Mariju? Obtoženka: Ker je Marij bil najboljši v družini. Karel Godina je bil usodnega večera v kavarni Benussi. Tja je prišel pokojnik ranjen in je koj dejal, da ga je ranila žena. Poslal je pričo po perilo domov, a sam ni hotel v hišo. Ko se je preoblekel, je hotel oditi v bolnico. Spal je tisto noč pri prijatelju Srebni-ku. Zjutraj je šel v bolnico. — «Je-H obtoženka že bila obveščena o nesreči?« — "Izgledalo je, da ni bila obveščena.« Odvetnik Giannini: «Aha!» — «Vam je obtoženka dejala, da je spala ?» — «Da. V hiši ni biio luči.» —Pokojnik je na vaše vprašanje dejal: »Nisem videl, da je ona streljala name — toda morala je hiti ona, ker le z njo sem bil v družbi par minut pred strelom.» —»Preiskovalnemu sodniku ste dejali, da se je tisti večer pokojnik zelo bal žene?» —«Da, zelo, zelo.» , Odvetnik Robba: Se je li bal za denar ali kaj drugega? — «Ne, bal se je, ker je mislil, da ima žena še samokres. Prijatelj Srebrnik — po domače «Zgun» -— je moral preiskati pokojnico, da ga pomiri. Alojzij Srebrnik — po domače «Zgun» — je šel z Godino po perilo za Humberta, ki sam ni hotel domov, ker se je bal. «Ne grem», je kričal, «da ne ustreli še enkrat proti meni.» Ko smo skupaj s Humbertom prišli pred njegovo hišo in je obtoženka prišla nasproti gruči, se je ranjeni obrnil in hotel zbežati. Dvignil je tudi kamen na cesti in ji gaevea Formenti vzame njegov les ih> lir — ne pa po 50 kot so mu obljubili v Gorici. Miloš se je temu upiral. Cataneo pa je od svoje strani trdil, da ima z lesom ^e nad 10.000 lir škode, česar pa ni mogel utemeljiti. Nato so Miloša Mladena s silo in grožnjami prisilili, da je podpisal to pogodbo. Grozili da so mu z milico in da ne bo živ odšel iz pisarno, ako ne podpiše. Basili, ki je bii tudi z njimi, ga je baje tudi celo napadel. Ob tej priliki je tudi dobil na račun 3000 lir in pa Ček za 5000 lir, d očim mu ostalega sploli niso izplačali. Pozneje je izvedel, da je Cataneo prodal les družbi Formenti že pred nekaj dnevi. Miloš se je nato vrnil v Gorico in šli naznanil sodnijski oblasti. Pri razpravi se je Cataneo zagovarjal, da les, ki mu ga je Miloš Mladan poslal, ni bil isti. ki ga je bil kupil v Karlovcu. Priznal pa je, da denarja, ko je les kupoval, ni imel, mislil pa je. da ga v nekaj dneh od sorodnikov dobi. Zanika, da bi grozil Milošu^ Nastopilo je tudi več prič, ki pa niso prav nič razjasnile zadeve. Državni pravd u i k je dokazoval krivdo Catanea in ga pokazal v luči spretnega sleparčka, ki je hotel dobiti najprej les na podlagi čeka, ki ni bil krit, nato les v desetih dneh prodati in napraviti dobiček — ter šele potem plačati Miloš«, Mladena. Na podlagi tega je zahteval drž. pravdnik, naj ga sodišče obsodi na tri leta zapora. Oporeka mu odv. Paglilla, ki meče vso krivdo na Miloša, katerega nazivlje «divjaka preoblečenega v evropsko obleko«, kateri da je hotel ogoljufati Catanea, poslavši mu pi.;kav in slab les mesto onega, za katerega sta >e zmenila. Sodni dvor je na to po precej dolgem posvetovanju obsodil Catanea na (i mesecev zapora ter na 300 lir globe in na 2500 lir stroškov, na povrnitev škode ter na poravnavo sodnih stroškov. DAROVJ V počastitev spomina puk. Janka Dekleva daruje g. Fran Dokle-va iz Ležeč L 25 za Šolsko društvo. — Srčna hvala! BORZNO POROČILO Trst, 15. dec. 1927. Amsterdam 742-748, Belfdja 255./j0-259.50, Francija 72.40-72.70. Lonr don 89.87-00.07, New Vork 18.3fiK-18.42J4, Španija 303.50-309.50, Švica 355-357, Atene 24.25-24.75, Berlin 437-443. Bukarešt 11.20-11.60, Praga 54.45-54 75, Ogrska 319-325, Dunaj 257-203, Zacreb 32.32*-32.62J-*. Uradna cena zlata (14. 12.) 355.72; votnood>!kodn. obveznice 69.15. MALI OGLASI HERLITZ-SCH9GL vodi v vseh jezikih. Via Fabia Rizi 23, pouk io pre- 1542 PEKARNA, zelo dobro idoča, se odd* v najem oziroma proda v goriški okolici. Naslov pri goriški upravi. HIŠA v Devinu, 8 prostorov, lepa pozicija, se ceno proda. Ponudbe pod «Hiša» na tržaško upravništvo. 1674 trgovski pomočnik, vešč slovenskega in italijanskega jezika, išče službe. Nastop takoj. Via Istituto 40, III.( pri družini Šušteršič. 1675 Salon Elena - Lastnik L. Civant Lasnljar z« gospe Trst — Corso Garibaldi 25 — Trst ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Mazzlnl 40 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. PODLISTEK trni lovec Zgodovinski roman ls kanadska profilestl (73) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Mtgajna. Carbanasova navzočnost, njegova zgodba in dejstvo, da je zdaj t hiši skrit zločinec, medtem, ko pol mesta stika in voha za njim — vse to ni moglo pregnati znakov obupa in Žalosti 0 Petrovega obraza. Ko je bil končno sam z Davidom, je izza trpkih ustni e bruhnila na dani mrzla bela strast. »Ubogi hudič!» je rekel, nanašaj e na jCarbanaca. «Si li opazil, kake roke '"rna Carbanac?» je vprašal Peter, kakor da bi Davida niti ne bil slišal. «Prave čolnarjeve r/ko, ali ne?» «Da.» je dejal David in ^e čudil. »Pravil je. dR je trgoval po Ot-tawi vse tja do osrednjega vodovja?« «Dn. pravi! je 10.» «V Čolnu bi h«l on izboren mož,» je godrnja! Petor kakor najn s t-bi. »&koda bi bilo, če bi domovina izgubila tak^gp moža. Ve:t morda, kaj bi se zgodilo, oe bi ga na^li'