11414 jg
Celje - skladišče D-Per
S VSEBINE:
m
cobi ss e kupščinske volitve 1986
•	Kako do čistega mleka
•	Cestno-vzdrževalna in zimska služba
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Uspeh naših zborov
O KULTURI
Kot rečeno, v letošnjem letu ne bomo samo tarnali in kritizirali. Veliko več prostora kot do sedaj bomo namenili pozitivnim dogajanjem, delovnim uspehom, ki bodo vsem nam v vspodbudo in dokaz, da se da marsikaj narediti. In veliko naredimo, lahko naredimo predvsem sami s sabo. S svojo kulturo! Pa ne mislimo samo na Prešerna in Cankarja. Mislimo na naš odnos do dela, do izobraževanja, do skupnih materialnih dobrin, do sočloveka, mislimo na prispevek vsakega posameznika v razvoju naše družbe.
Res je, da imamo za naše videnje prihodnosti silno malo denarja in da smo — moramo biti v primerjavi z večino ostalih občin v Sloveniji pravi čarodeji. Šentjurski občan mora biti >kulturen< čeprav ima zato štirikrat slabše materialne možnosti kot Celjan ali sedemkrat slabše kol Ljubljančan. Izgleda pa, da tudi »kulturna ravem Krajncev in Gorenjcev pada, saj nam na vseh področjih odrekajo še tiste nekaj solidarnosti, ki smo jo bili deležni do sedaj. Žalostno, da jim ne moremo dopovedati, kako tudi naš kozjanski človek prispeva za njihove obvoznice, predore, bolnišnice in konec koncev tudi za Cankarjev dom. Solidarnost ni samo enosmerna cesta.
Dobro, 'pustimo to vprašanje odprto za argumentirano razpravo, podprto z dejstvi in številkami. Ze v uvodu smo zapisali, da lahko veliko storimo sami s svojo kulturo. Ampak za to so potrebni LJUDJE, takšni, ki jim posluh za kulturo ne seže samo do želje po ogledu kakšne prireditve, ampak takšni, ki bodo poskušali dvigniti tudi materialno plat kulture na višjo raven.
Letošnja pomlad je v znamenju volitev. Je- tudi zg » kulturne ljudi« kakšen stolček prost?
UREDNIŠTVO
Izročena državna odlikovanja
V' četrtek, dne 16. januarja je bila v prostorih občinske skupščine slovesnost, na kateri je predsednik občine tovariš KNEZ Peter izročil devetim občanom naše občine državna odlikovanja.
Predsedstvo SFRJ je z Ukazom številka 107 z dne, 7. decembra 1985 odlikovalo:
KRAMPL Franca in VODEB Dušana z MEDALJO DELA
ERJAVEC Florjana, KROFL Daniela in KUNDIH Dušana z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD
HORVAT Ivana in JAZBEC Staneta z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM
BOROVNIK Jerneja z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM
in tovariša SALOB1R Ivana z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM.
VSEM ODLIKOVANCEM ISKRENO ČESTITAMOI
SEJA ZBOROV SO
4. februarja bodo zasedali vsi trije zbori občinske skupščine.
Med drugim bodo delegati obravnavali:
1.	predlog Družbenega plana občine ŠENTJUR za obdobje 1986 — 1990
2.	osnutek Resolucije o izvajanju družbenega plana za obdobje 1986 — 1990 v letu 1986
3.	informacijo o prispevkih in davkih iz bruto OD, dohodka in čistega dohodka v občini Šentjur
4.	osnutek odloka o pokopališkem redu
5.	osnutek odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šentjur
6.	osnutek odloka o zazidalnem načrtu DOBJE
7.	osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur za leto 1985
Pričakuje se, da bodo delegati največ pozornosti namenili
obravnavi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje!
Zaposlovanje in štipendije
RAZGOVOR O MOŽNOSTIH ZAPOSLOVANJA IN ŠTIPENDIJSKI POLITIKI
Občinska konferenca ZSMS Šentjur pri Celju je podobno kot že večkrat doslej organizirala 27. 1. 1986 razgovor s Šentjurskimi dijaki in študenti, ki prejemajo kadrovsko, oz. štipendijo iz združenih sredstev.
Zal je bil odziv razmeroma skromen, pa tudi razprava ni stekla tako, kot je bilo pričakovati. Kljub temu so predstavniki odgovornih skupščinskih in družbenopolitičnih struktur v občini predstavili mladim trenutne možnosti za zaposlovanje, ki pa seveda niso ravno razveseljive. Ne gre prezreti dejstva, da je šentjursko gospodarstvo v letu 1986 pripravljeno zaposliti skupno le 36 pripravnikov, čeprav jih bo iskalo prvo zaposlitev gotovo več. Nekoliko ugodnejši je podatek o razpisu kadrovskoh štipendij 86/87 vendar tudi ta le po številu, ne pa po strukturi.
Mladim je bil predstavljen tudi nov Samoupravni sporazum o štipendiranju, ki prinaša predvsem to novost, da se bo višina štipendije odmerjala predvsem od učnega uspeha in kraja bivanja v času šolanja. V sporazumu se daje možnost — skrb za izrazito nadarjene učence. Prav tako se predvideva, da bo višina vrednosti točke hitreje sledila povišanju realnih življenjskih stroškov.
Kdaj bo predlog novega sporazuma možno uporabiti v praksi še ni znano, vsekakor pa je v interesu mladih, da čim prej.
Mirko ČANDER
KADROVSKA SPREMEMBA
Na petkovi konferenci, 24. januarja 1986, je OK ZSMS dobila novega predsednika STOJAN STANETA. Podrobno o konferenci bomo poročali v naslednjem Utripu.
POPRAVEK
V zadnji številki UTRIPA so bili objavljeni rezultati o glasovanju samoprispevka po KS. Za KS Dramlje je bilo objavljeno, da je bila skupna udeležba 100 %, kar pa ni res. Pravilni podatek za udeležbo je 96,2 %.
Uredništvo

• BLAGOVNA
Gasilsko društvo Lokarje je v novem gasilskem domu organiziralo silvestrovanje. Na silvestrovanju je bilo 120 ljudi, ki so veselo pričakali novo leto 1986 ob dobri hrani in pijači. Zabaval jih je ansambel »Domino« iz Krškega, ki je bil pravo presenečenje na silvestrovanju z odličnim igranjem. Pravijo, da bo silvestrovanje odslej tradicionalno, če jim bo le uspelo urediti centralno ogrevanje v novem domu. Pripravljajo tudi pustni ples v soboto, 8. 2. 1986.
• ŠENTJUR — V petek, 10. 1. 1986 so si šentjurski otroci (in njihovi starši) lahko ogledali igrico »Kaj prinaša srečo«, ki jo je napisala pa tudi režirala Ivana Podgajski.
Lep kulturni dogodek tako za tiste, ki so si igrico ogledali kot tudi za nastopajoče, ki so nam tako prisrčno pripovedovali o sreči. Nesreča pa je, da na naših šolah ni več takšnih tovarišic kot je tov. Podgajski.
— V okviru tradicionalnih novoletnih srečanj, so tudi v letošnjem letu predstavniki krajevnih organizacij ZB v svojem kraju obiskali svoje bolne ter nepokretne tovariše — člane ZB. Ob tej priložnosti so jim voščili srečno in zdravo 1986. leto ter jim izročili skromna novoletna darila — darilne bone.
Podobna pozornost je bila dana tudi posameznim bolnim in zaslužnim članom ZB, ki so jih skupaj s člani predsedstva občinske borčevske organizacije obiskali najodgovornejši predstavniki občinskih DPO ter SO Šentjur.
Pozitivne izkušnje, ki smo jih pridobili z organiziranjem takšnih in podobnih srečanj z borci NOV so pokazale, da je potrebno ustaljeno prakso nadaljevati tudi v bodoče.
— 19. januarja je bil razgovor s študenti in koristniki štipendij iz združenih sredstev. Osnovne teme razgovora so bile družbeno ekonomski položaj mlade generacije, zaposlovanje in štipendiranje. Sklicatelj razgovora je bila OK ZSMS, na istem pa so sodelovali predstavniki DPO, SO Šentjur ter kadrovski delavci.
— V občinski knjižnici Šentjur bo 30. januarja 1986 ob 16. uri ura pravljic »Nina v čudežni deželi«.
— V okviru kulturnega praznika bo v Knjižnici Šentjur razstava slikarja Iva Brodeja v četrtek, 6. 2. 1986.
— V petek, 24. 1. 1986 smo s pomočjo KUD Anton Tone iz Laškega obujali svatovske šege in navade, ki so bile v rabi pred 100 leti na območju Kozjanskega. Prireditev pod naslovom Ohcet bo, ohcet je bila v kulturnem domu v Šentjurju.
—- OK ZSMS evidentira pohodnike za pohod po poteh borcev XIV. divizije, ki bo 8., 9. in 10. februarja 1986. Pohod je tradicionalen, sestavljen iz štirih etap. Pohodniki šentjurske enote sestavljajo skupaj s celjskimi in konjiškimi pohodniki drugo etapo na poti od Gračnice do Dobrne. Vsi, ki si želite obujanja spominov na slavno XIV. divizijo, pesmi in tovarištva, se lahko do 7. februarja prijavite na OK ZSMS Šentjur.
• KALOBJE — V nedeljo, 19. 1. 1986 so prizadevni člani KUD Kalobje uprizorili igro »Zenska kmetija« v režiji Elice Vodeb.
Šentjurski portret
Skromnost, doslednost in marljivost so značilnosti Ivana SALOBIR-JA — direktorja Toprovega tozda MODA v Šentjurju.
Z izrednim čutom odgovornosti, poštenim in tovariškim odnosom do vseh in vsakega, je med glavnimi nosilci razvoja delovne sredine. Njegovo ime je ozko povezano z ustvarjanjem razvoja širše družbenopolitične skupnosti na različnih področjih.
Rodil se je v Dobju pri Planini v delavski družini. Po končanem šolanju leta 1942 se je izučil za krojača in se leta 1945 zaposlil pri zasebnem obrtniku. Leta 1952 je postal poslovodja v krojaški delavnici v Šentjurju, katera se je šele leta 1959 poimenovala v obrtno podjetje Moda.
, Razvojna pot tedanje obrtne delavnice, do danes uspešne temeljne organizacije DO Toper — MODA,
Čas počitnic, čas...???
Vsak otrok, mladinec, delavec ... si po napornem delu, včasih bolj, včasih pa malo manj uspešnem želi počitnic. Nikakor pa ni vseeno kako preživiš svoje počitnice, saj je le-to v veliki meri odvisno, kakšni bodo tvoji nadaljni uspehi, ko se vrneš nazaj v delovno okolje.
Sedaj, ko so pred vrati zimske počitnice lahko ugotovimo, da smo skupno za organizirane počitnice v naši občini naredili na žalost tudi letos bolj malo; čeprav smo med letom na raznih sestankih veliko razpravljali — kako najbolje izkoristiti PROSTI ČAS MLADIH.
Vse preveč se namreč organizacija — prostega časa mladih prepušča samim društvom po krajevnih skupnostih (kjer so sploh ustanovljena) in vse premalo se v vseh sredinah zavedamo izreka, katerega je tovariš Tito često izgovarjal iOTROCI SO NASE NAJVEČJE BOGASTVO*. In, če bomo več naredili tudi na izkoristku prostega časa mladih in nam za ta namen ne bo žal časa, včasih tudi prostorov in finančnih sredstev (ko nastopamo in odločamo kot delavci — starši — nosilci funkcij ...), bo tudi uspeh zagotovljen in dobro poplačan.
V izvršnem odboru DPM KS — Center smo tudi za letošnje počitnice pripravili eno-tedenski program za otroke (zaradi omejenega
je tesno povezana s tov. Salobir-jem. Pod njegovim dolgoletnim vodstvom je iz obrtne delavnice s 25 zaposlenimi nastal kolektiv s 15i. V pogojih nizkoakumulativne in neperspektivne proizvodnje, ki je bila dolga leta značilna za tekstilno industrijo, je s svojo vztrajnostjo, organizacijskimi sposobnostmi in s pravilno motivacijo zaposlenih, zagotavljal nenehno rast in širitev organizacije. S svojo vztrajnostjo in ob popolni podpori sodelavcev je uspel zagotoviti obstoj organizacije v najbolj kritičnih obdobjih tekstilne industrije. Z lastnimi sredstvi so si sami zagotavljali svoj razvoj.
Ivan SALOBIR je dosleden svojim opredelitvam in kot aktiven družbenopolitični delavec veliko prispeval za razvoj zaostalih krajevnih skupnosti. Njegova zasluga je postavitev obrata v Dobrini, ki proizvaja pleteno elastično blago.
Delo vodilnega delavca v združenem delu je ozko povezoval z družbenopolitično aktivnostjo. Deloval je v organih občinske konference ZK in v IS SO. Zmeraj je delal razumno, odgovorno in racionalno razpolagal z družbenimi sredstvi in opozarjal na negativne posledice za razvoj delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti.
Ivan SALOBIR je s svojim neposrednim delom, kot odgovoren član naše družbe zgradil trden in samoupravno zrel kolektiv, kar potrjujeta tudi srebrni znak ZS, srebrni znak OF, ki ju je TOZD MODA dobila kot priznanje za svoj prispevek pri razvoju naše občine.
Za svoje predano in uspešno delo je tov. SALOBIR leta 1969 prejel občinsko nagrado in vrsto drugih javnih priznanj. Letos ga je Predsedstvo SFRJ odlikovalo z Redom dela z zlatim vencem.
števila samo za nižjo stopnjo) — od varstva otrok, ogleda filmov, iger na snegu, obiskov v občinski knjižnici, obiskov v delovnih organizacijah naše občine in še mnogo drugih zanimivih aktivnosti, ki bodo otrokom vsaj malo popestrile počitnice. Otrokom bo zagotovljeno kosilo v OS Šentjur in to je tudi edini strošek, ki ga bodo plačali starši. Varstvo otrok pa bosta vsak dan prevzela po dva naša člana, po potrebi pa tudi več.
Organizirano varstvo otrok je prav gotovo izrednega pomena, nič manj pomembna pa ni prehrana odraščajočega otroka ter pogoji dela za določene interesne dejavnosti, za katere otrokom in mladim med letom, ko so obremenjeni s prenatrpanimi šolskimi programi zmanjka časa. In čas počitnic je čas, ki bi ga mladi lahko zelo koristno izkoristili za te dejavnosti.
V izvršnem odboru našega društva menimo, da bi v bodoče bolj kot doslej morali (vsaj na ravni KS) programe društev uskladiti, se dopolnjevati, skupno nastopati in razširiti; da bi imeli možnost koriščenja kvalitetno organiziranih in strokovno vodenih počitnic in sploh prostega časa mladih vsi otroci in mladinci, ki bi si le-tega želeli... potem bi bilo delo veliko lažje, bolj kvalitetno in veliko ceneje, kar pa je najpomembneje — uspeh bi bil zagotovljeni
Irena Erjavec
Skupščinske volitve 1986
Vsebinske priprave na volitve smo pričeli izvajati v pomladanskih mesecih leta 1985, organizacijske in kadrovske pa v jesenskih mesecih leta 1985.
Aktivnosti so različno potekale v posameznih • sredinah, soupadale so s pripravami srednjeročnih programov 86 — 90 ter s pripravami referenduma za samoprispevek v mesecu decembru 1985.
01» pripravah na volitve se pojavljajo različna razmišljanja o delu delegatskega sistema, vendar pa želimo ob teh volitvah opraviti kvalitetne spremembe, ki bodo omogočale boljše delovanje vseh delegatskih skupščin in s tem izvajanje srednjeročnih programov. Do veljave naj pride znanje, poštenost in pripravljenost ljudi za razvijanje naše socialistične samoupravne ureditve.
Kvalitetne kadrovske priprave na volitve zahtevajo torej široko demokratično frontno evidentiranje in usklajeno aktivnost vseh dejavnikov pri kadrovanju. Evidentiranje je stalna naloga vseh dejavnikov, vendar .to začnemo le ob pripravah r.a volitve. V temeljnih sredinah je bilo evidentiranih veliko število posameznikov za delegatske dolžnosti, ter za najodgovornejše funkcije v občini. Za delegate v skupščino občine je bilo evidentiranih 623 ob-
PREDSEDNIK SO:
PREDSEDNIK ZZD SO: PREDSEDNIK ZKS:
PREDSEDNIK DP Z SO: PREDSEDNIK IS SO: PODPREDSEDNIK SO: PODPREDSEDNIK ZZD:
PODPREDSEDNIK ZKS:
PODPREDSEDNIK DPZ: PODPREDSEDNIK IS:
MLEKO! Kako enostavna in čudovita hrana je! Njegova vrednost je bila nekdaj enostavna in absolutna, njegova pot od molznice do človeka pa kratka.
Danes je vse bolj zapleteno: večina naših otrok komaj, da še ve, da ta bela slastna tekočina ne nastane v trgovini, ampak da izvira iz sonca, trave in krave ter da so le posredniki med naravo in nami TOK, Mlekarna in trgovci. Mleko ni več enostavna in absolutna vrednota, temveč je roba. Vredna je toliko kot vsebuje hranilnih, pa tudi tistih, nezaželjenih snovi, kot so
čanov, za delegate v SIS pa 1360 občanov. Za odgovorne dolžnosti v skupščini občine je bilo evidentiranih 59 občanov, za odgovorne dolžnosti v SIS pa 249 občanov.
Koordinacijski dobor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Šentjur, ki je odgovoren za spremljanje in uresničevanje načel in meril kadrovske politike, le-te je podal vsem samoupravnim sredinam, je predlagal predsedniku OK SZDL in OS ZSS Šentjur, da oblikujemo listo možnih kandidatov za prevzem odgovornih dolžnosti v skupščini občine in SIS.
Na osnovi predloga in skupne seje predsedstev OK SZDL in OS ZSS ie bil podan predlog možnih kandidatov, s katerimi so bili opravljeni razgovori o pristanku za kandidiranje na funkcije. V več primerih so posamezni možni kandidati odklonili svoje sodelovanje. Zaradi tega so nekatera mesta odprta, ker ni bilo doseženih soglasij. V nadaljnjih postopkih priprav na volitve je potrebno dogovoriti možne kandidate za prevzem posameznih odgovornih dolžnosti v SO in SIS.
Danes objavljamo predloge za posamezne odgovorne dolžnosti v občini Šentjur v javno razpravo, da o njih razpravljate in podate svoja mnenja na TKK.
Možni predlogi so:
GORJUP Vlado
PUŠNIK Janez in KRUMPAK Božo ZATLER Vili in MASTNAK Jože KRAMPL Franc
ŠEŠERKO Sergej in MAROT Rado
URATARIC Bogdan in RECKO Alojz
PUŠNIK Rado in ZABUKOSEK Martin
ARTNAK Jože in GODUNC Jelka BEVC Mirjan
bakterije in nečistoča. Vse je treba izmeriti in plačati.
Naši načini ocenjevanja vrednosti mleka so primerni naši proizvodnji in so predpotopni. Hranilno vrednost merimo le z odstotki vsebovane tolšče, higiensko kakovost pa z razmeroma enostranskim re-duktaznim preizkusom. Prvo so naši proizvajalci in organizator (TOK) zaupali kupcu, to je Mlekarni, drugo pa veterinarski službi. Do nedavnega je bilo tako.
Veterinarska postaja je skoraj dve desetletji opravljala enkrat mesečno ta reduktazni preizkus, v začetku le po zbiranlicah, v zadnjih
letih pa tudi individualno in po rezultatih preizkusa delila pravico proizvajalcem. Lastniki in organizator odkupa so za oporečno mleko izgubljali premije. Nižje kot so bile premije manj denarja se je izgubljalo, manj je bilo konfliktov in problemov in več je bilo higijensko oporečnega mleka. 31 % vseh odvzetih vzrocev in meka je ostalo higiensko oporečnih, kljub temu, da sta TOK in Mlekarna izgradila \ eliko mrežo hladilnih bazenov skoraj po celi občini.
Za načrtno temeljitejšo delo z rejci razen izobraževalnih akcij ni bilo nikoli denarja.
Pred dvema mesecema nas je TOK s kratkim telefonskim kontaktom, z obvestilom administratorju, obvestil, da bodo odslej kontrolo higiene mleka opravljali sami, jo postavili na nove, seveda boljše temelje, ki naj bi dali tudi rezultate. V naknadnem razgovoru smo izvedeli, da bo TOK deset strokovnih delavcev, pospeševalcev in mlečnih kontrolorjev preusmeril v živilske delavce, jih primerno izobrazil in opremil in ti bodo Odslej jemali vzorce, jih nosili v Mlekarno v Arji vasi in tudi strokovno delali na higieni mleka pri proizvajalcih. Mlekarna jim bo nudila laboratorijske storitve zastonj, bo pa odtegovala po pet din od vsakega odkupljenega higiensko oporečnega litra mleka. Oporečno mleko bo šlo nor-
CQ CQCQ DE
Tako prično s klicom radioamaterji radio kluba YU3DSC »ALPOS« Šentjur. Med našimi občani je še veliko takšnih, ki ne vedo da imamo v občini radio klub.
Klub je bil ustanovljen leta 1980 in je vse skozi deloval v okviru društva ljudske tehnike ALPOS.
V letu 1984 se je radio klub preselil v prostore stare občinske stavbe jih s prostovoljnim delom lepo uredil, kar je prispevalo temu da je delo v klubu bolj zaživelo. V letu 1985 se je radio klub osamosvojil vendar še vedno ima naslov ALPOS, delovne organizacije, ki je do sedaj največ prispevala, da je klub lahko sploh obstajal.
Marsikateri občan začudeno gleda po zraku raztegnjene žice in druge antene to so antene radioamaterjev operatorjev, ki preko radioamaterskih postaj vspostav-ljajo zveze z drugimi operatorji po svetu. Za opravljene zveze pa si radioamaterji pošiljajo med sabo kartice kot potrdilo zveze.
Radio klub YU3DSC Alpos Šentjur šteje trenutno 23 članov, od tega jih ima 12 že položenih radioamaterskih izpitov oziroma radioamaterski razred. Tako ima radio klub 2 operatorja B razreda,
5 operatorjev C razreda in 5 operatorjev E razreda.
Na radioamaterskih valovih pa se ne sliši samo znak YU3DSC, ki je klubski znak ampak tudi znaki osebnih operatorjev članov kluba, ki so YU3VL, YU3HS, YU3AMB, YU3AJF in YU3AJG.
Da se radioamaterji ne okvar-jajo samo z vspostavljanjem zvez dokazujejo tudi priznanja članom našega kluba, ki jih podeljuje Zveza radioamaterjev Slovenije za konstruktorstvo.
V radio klubu delujejo sekcije za KV, UKV, ARG in konstruktorstvo. Da je delo v klubu pravil-
SIS
PREDSEDNIK
PODPREDSEDNIKI
IZOBRAŽEVALNA
SOV
OZS
KULTURA
TTKS
SAM. STANOVANJSKA ZAPOSLOVANJE SOC. SKRBSTVO SPIZ
KOMUNALNA SK. CESTNA SKUPNOST RAZISKOVALNA POŽARNA SKUPNOST KMETIJSKO ZEM. SK. SKUP. SOC. VARSTVA
ZUPANC Stanko
KOREN Miran VIRANT Gvido SLANA Janez URBAJS Franc
KNEZ Peter DOSEDLA Danica ZUPANC Jože POSPEH Jože ARZENŠEK Stefan ŽNIDAR Jože GRDINA Vlado JAGODIC Vinko OGRIZEK Franc
CEDE Ivan JELENKO Marjana LESKOŠEK Cvetka FERLEŽ Angelca RAUTER Irena KUNCIH Dušan RATAJ Anton BEVC Franc DOBERSEK Zdenka KRAJNC Marija ZUPANC Zlatko PLEVNIK Slavko KROFL Anton SOLINC Edi OSET Branko COKL Jože SLAKAN Marta
Predsedstvo OK SZDL in ZSS
Kako do čistega mleka
maino v predelavo in prodajo in Mlekarna bo samo iz naše občine iz tega vira nabrala okrog 8 milijonov dinarjev (seveda novih). S temi sredstvi bi res lahko tudi čisto konkretno skrbela za higieno hlevov in mleka!
Sprašujemo:
—	ali vendarle ta novi sistem nadzora higiene mleka ne pomeni po dolgoletnih prikritih ali očitkih Mlekarni in TOK-u, da sama krojita ceno mleka dodatni porok rejcem, ki zahtevajo nevtralni in kvalitetnejši nadzor nad trženjem z mlekom.
—	ail ta kampanjska sprememba ni v nasprotju z racionanejšemi rešitvami poenotenja, neodvisnosti in profesionalizacije nadzora?
—	ali ne bi bilo potrebno proučiti delo veterinarske službe, se spoznati z njenimi 20-letnimi izkušnjami in poizkusiti morda dograditi ta sistem, ki je vendarle tekel in je bil med rejci sprejet z zaupanjem, preden se ga omalovažujoče prezre in zruši ter nadomesti z enakim, oziroma slabšim?
—	ali 8 milijonov dinarjev in igra -z zaupanjem le nista pretirana cena za take poizkuse z mlekom, proizvajalci in veterinarsko službo!
za Vet. postajo Šentjur: mag. Franc Kovač dipl. vet.
YU3DSC
no usmerjeno in delovno, priča tudi to, da je prejel operator našega kluba srebrni znak Zveze ra-rioamaterjev Slovenije.
Svojo dejavnost je radio klub v letošnjih počitnicah opravljal tudi med mladimi, ki so obiskovali ZMDA Kozjansko 1985. V ta namen je bila tudi napisana skripta katere pisec je član radio kluba YU3DSC »ALPOS« Šentjur.
Želje članov radio kluba pa so, da bi v svoje sredine pritegnil» čim več mladih. Zelo zanimivo za mlade je »lov na lisico« tako namreč radioamaterji imenujejo to zvrst tekmovanja, ko se iščejo skriti oddajniki ali še drugače ARG.
V kratkem pričakuje radio klub še UKV radijsko postajo za katero je finančna sredstva prispevala delovna organizacija ALPOS, za kar so ji člani radio kluba zelo hvaležni. S to novo pridobitvijo pa bo delo v radio klubu še bolj zanimivo.
Zato vsi, ki imate želje in interes do radioamaterstva pridite v radio klub YU3DSC ALPOS Šentjur. Klubski dan je vsako sredo od
17.	do 20. ure.
In na koncu še to, ko je članek bil že napisan je prišlo obvestilo, da bo prejel radio klub YU3DSC »ALPOS« Šentjur najvišje priznanje Zveze radioamaterjev Slovenije to je zlati znak. Ravno tako pa bo podeljen članom kluba en sre brni in en bronasti znak. To je klubu veliko priznanje, ter dokaz, da je delo dobro zastavljeno seveda pa tudi obveza za takšno ali še boljše delo za v naprej.
A. R.
Cestno-vzdrževalna in zimska služba
Vzdrževanje in varstvo cest v SO Šentjur zajema vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest; to dejavnost opravlja CP CeUe TOZD Vzdrževanje in varstvo cest s svojo cestno vzdrževalno enoto v Šentjurju, Leona Dobrotinška 16. Odsek avtoceste vzdržuje Podjetje za vzdrževanje avto ceste s svojo izpostavo v Tepanju.
Odnos med izvajalcem in uporabnikom je izvršen na princip svobodne menjave dela. To pomeni, da uporabniki in izvajalci usklajujejo preko delegatskega sistema- svoje interese v delegatski skupščini. V SO Šentjur je formirana SIS za ceste, samoupravna interesna skupnost za ceste. Prav tako je med uporabniki in izvajalci sklenjen SS in še nekaj drugih aktov (normativi in standardi).
Vzdrževanje in varstvo obsega naslednja področja dela:
1.	Redni pregled cest (3,x tedensko regionalne, in 1-krat tedensko lokalne avtobusne linije, 1-krat mesečno lokalne, kjer se ne odvija avtobusni promet). To področje zajema stanje in prevoznost cest, je pa izrednega pomena v slučaju pravnih sporov. Za vsak pregled se izpolnjuje poseben obrazec.
2.	Popravilo gornjega ustroja ceste: krpanje udarnih japi, makadamskih in ostalih, odvodnjavanje, ojačitve.
3.	Zimska služba: nasip, odstranjevanje snega z vozišča, dežurna služba, signalizacija.
4.	Prometna signalizacija (vertikalna, horizontalna in talna).
5.	Vzdrževanje odbojnih ograj.
6.	Objekti: mostovi — zamenjava obrobnih mostnic, popravila — podporni zidovi, galerije, odbojni zidovi, dilatacijske rege ipd.
7.	Vzdrževanje vegetacije; zagotovitev svetlobnega profila, krčenje in nega.
Cestni zamašek pred zapornicami na cesti za Jakob
ZIMSKA SLUŽBA
Opravljanje ZS obsega: postavitev prom. signalizacije, to je označitev dolžine mest, kjer je nevarnost poledice (znak snežinka, spolzko vozišče ter dolžina odseka), postavitev snežnih kolov (označujejo krivine, brežine, nevarna mesta ter širino vozišča, prepoved vožnje vozil v snežnih razmerah — priklopniki in polpriklopniki), obvezne verige.
Priprava opreme za izvrševanje ZS (čiščenje, popravilo in barvanje posipalcev in plugov).
Priprava in urejanje ter deponiranje materiala za posipavanje: gramoz, sol.
Izvrševanje dežurne službe: prične se s 15. novembrom in konča s 15. marcem in sicer: na Planini v nočnih urah po en delavec — CVE Šentjur. Ponoči dva delavca, podnevi pa eden. Zajema izredni pregled ceste: stanja, prevoznosti, vremenskih razmer. Dežurni je dolžan voditi knjigo dežuranja, vanjo se vpisujejo vsi dogodki v teku dne, ob koncu pa mora izpolniti obrazce za stanje ceste; vremenskih razmer na področju SO Šentjur, kateri so posredovani zbirnemu mestu v Ljubljani.
Posipavanje gramoza in soli proti poledici ter odstranjevanje snega z vozišča. To je najbolj obsežno, zahtevno in drago področje, ki ga izvršujmo.
Za izvrševanje ZS ima CVE Šentjur naslednjo mehanizacijo:
1	kom vozilo MAGIRUS 232 s plugom in posipalcem,
2	kom vozilo TATRA z motorjem Magirus 260 s plugom in posipalcem 2 kom vozilo TAM 175 s plugom in posipalcem
1 kom vozilo TAM 125
Za nakladanje posipnega materiala na CVE Šentjur 1 nakladalec
SKIP.
Za nakladanje posipnega materiala na področju Planine pa imamo dogovor z obrtniki. Za opravljanje ZS določenih odsekov lokalnih cest, ki so težje prevozne odnosno širina vozišča preozka, imamo dogovor z zasebnimi traktoristi. Za zimo 1985/86 smo deponirali 410 t soli ter okrog 2000 m3 gramoza granulacij: 8-12 mm, 5-8 mm, 16-30 mm. Gramoz za posip mora biti trd mineral, ker dolomitni materiali so drobljivi in absor-
berji vlage, zato moramo gramoz voziti iz Vel. Pirešice. Za izvrševanje ZS izdelamo plan ZS. Ta plan je predočen vsem, ki delajo v zimski službi in je obvezen za vse delavce, ki so vključeni v ta plan. Plan obsega seznam delavcev v ZS, seznam mehanizacije, prioriteto cest ter razvrščenost cest.
Po planu ima vsak delavec in vozilo točno določen odsek ceste, katero mora plužiti in posipati. V primeru defekta pa se odseki porazdelijo na ostale; če ni nadomestila. Iz opisanega bi radi predočili naslednje uporabnikom: da ta mehanizacija za svoje obratovanje, kakor tudi posip-ni material veže nase ogromna sredstva. Ta sredstva so nepovratna in cesta — cestno telo pa s tem ni nič pridobilo; samo za določen čas smo izboljšali vozne razmere. Kolikor v zimi prištedimo, toliko lahko več naredimo iz ostalih postavk rednega vzdrževanja. V SO Šentjur imamo tudi nekaj odsekov, ki imajo značaj gorskih cest (množina snežnih padavin, nadmorska višina, snežni zameti —- plazovi in veliki vzponi). Taki odseki so LC III 7229 Jezerce — Kalobje, RC II 345 Dramlje — Straža na gori; RC II 336 Črnolica — Jezerce — Jurklošter, RC II 326/a Dežno — Planina, RC II 326 Fužine — Zelenci. V teh odsekih ter še drugih se zahteva od uporabnikov oprema vozil v smislu prometne signalizacije na začetku in koncu odseka.
IV.
Na tem mestu apeliramo na vse uporabnike, da ta režim spoštujejo, ker le na ta način lahko zagotovijo svojo varnost, varno vožnjo sebe in ostalih udeležencev v prometu. Na tem mestu bi radi opozorili na določilo zakona o cestah; da v primeru, da organizacija za vzdrževanje cest ne more zagotoviti prevoznosti ceste, je dolžna cestni odsek zapreti, dokler ne usposobi cesto za prevoznost. Prav tako so organi javne varnosti dolžni izločati udeležence, ki nimajo ustrezne opreme iz prometa. Vendar teh določil se nismo pridrževali ne uporabniki in ne izvajalci, največkrat na škodo izvajalcev. Če je vsled navedenega prišlo do zastoja v prometu, smo izvajalci skušali zastoj čimprej odpraviti, (posuli — odstranili sneg z vozišča). Čeprav bi udeleženci v prometu z zimsko opremo zastoja ne povzročili. Pri tem pa takoj nastane strošek, ki pa bo zmanjšal obseg rednega vzdrževanja.
Prioriteta cest po planu ZS
—	regionalne ceste; ob tem izstopa odsek RC II 344 Celje — Rog. Slatina, ki ima približno tak značaj kot magistralna,
—	lokalne ceste, na katerih se odvija lokalni promet po gostoti,
—	lokalne ceste na katerih se ne odvija avtobusni promet in prevozne ceste,
—	za slednje velja, da se vzdržujejo, ko so vse ostile usposobljene za normalni promet, odnosno ko preneha snežna ujma.
Režim vzdrževanja
V	začetku sneženja se posipajo le odseki regionalnih cest. Pri prehodu na režim pluženja se opusti posip in se odstranjuje sneg z vozišča do prenehanja sneženja. Pluženje se vrši praviloma v jutranjih urah, pred pričetkom avtobusnih linij.
V	teh zimskih akcijah bi radi poudarili sledeče:
da smo izvajalci zelo obremenjeni, delo v nočnih razmerah, v hladu, snegu in da smo mi izvajalci predvsem vozniki, prvi ki se spopadajo s temi neugodnimi razmerami. To pa zahteva od delavcev, da so na nogah tudi po tri dni, prav tako tudi mehanizacija. Iz tega želimo opozoriti vse udeležence, da naj bodo v takih razmerah strpni in prepričani, da ni pozabljen nobeden odsek ceste. Cestarji si prizadevamo, da bi ob sneženju čimprej izpostavili normalne vozne razmere, ob tem pa si ne moremo privoščiti, da bi zadovoljevali potrebe vsakega posameznika. Ob tem bi še radi opozorili na nekaj. V letu 1985 smo bili priča velikemu vandalizmu na prometni signalizaciji. Na odseku RC II 345 Sele — Šentjur, RC II 336 Šentjur — črnolica (so bili poškodovani, zlomljeni smerniki; kažipoti, opozorilne table, škode cca 55 milj. S din).
Opozorili bi radi, da se tukaj vozijo udeleženci od vsepovsod in nas tudi po takih stvareh ocenjujejo — si ustvarijo mnenje v kakšnem kulturnem okolju živimo.
Za problematiko s področja vzdrževanja in varstva cest se naj uporabniki obračajo na CVE Šentjur 741-114, vsem udeležencem v prometu pa želimo srečno vožnjo.
ZIMSKA SLUŽBA V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU
•	Zimsko službo opravlja na regionalnih in lokalnih cestah uprav-ljalec cest Cestno podjetje Celje TOZD vzdrževanje cest. Zimsko vzdrževanje ureja SaS sklenjen med skupnostjo za ceste in upravljalcem cest v naši občini. Sestavni del sporazuma je tudi plan zimske službe, ki ga izdela upravljalec cest za vsako zimo posebej. S planom zimske službe so odrejene tudi prioritete zimskega vzdrževanja cest (kategorija ceste, avtobusne proge in podobno).
Zimsko vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest je na našem področju dobro urejeno. Upravljalec cest se pri vršenju zimske službe drži plana in z njim določenih prioritet. Na nekaterih manj pomembnih lokalnih cestah ima sklenjene pogodbe za pluženje cest z lastniki močnejših traktorjev, ker s svojo mehanizacijo ob sneženju v tako kratkem času ne bi mogel posredovati.
•	Zimsko vzdrževanje naselij na področju občine spada pod komunalno skupnostjo. Predvsem je pereč problem pluženja in posipavanje ulic v Šentjurju, Hruševcu in Novi vasi. Samoupravna komunalna interesna skupnost je uredila samo zimsko vzdrževanje Titovega trga in avtobusnih postaj v Šentjurju, ker za dejavnost v skladu z odlokom nima denarja.
Strokovna služba SIS materialne proizvodnje Strokovni delavec: Roman CENE
ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE V KOP ŠENTJUR
KOP Šentjur vrši zimsko službo, to je pluženje ulic in trgov ter soljenje in odstranjevanje snega na podlagi naročila. Na podlagi ponudbe z dne 9. 11. 1985 smo dobila naročila od SKIS Šentjur za zimsko vzdrževanje Titovega trga in avtobusnih postajališč (glavnih) in nekaj pločnikov. Prav tako smo dobili naročila od Merx Blagovnica Šentjur, Toper — Elegant, KK — Skupne službe, TOLO, EMO za čiščenje njihovih parkirnih prostorov. Od KS Šentjur — center smo imeli v letu 1985 samo ustmeno naročilo za čiščenje strmih ulic. Za leto 1986 nismo dobili naročila do 7. 1. 1986, ko smo prejeli naročilo za soljenje do 19. 1. 1986 naslednje ulice: I. celjske čete, ul. XIV. divizije, Pod Vrbco, Tičnica, Na Lipico, ul. V. Orožna in Na razgled.
Poleg ponudbe za zimsko vzdrževanje, smo posredovali samoupravni sporazum za letno in zimsko vzdrževanje za leto 1986, vendar do
8.	1. 1986 še nanj ni bilo pripomb in tudi ni podpisan tako, da dela v -letu 1986 izvršujemo le na podlagi naročila. Sporazum smo poslali SKIS Šentjur in Krajevni skupnosti Šentjur — center. Zaradi takšnega odnosa do problematike zimskega vzdrževanja in verjetno pomanjkanja denarja, imamo velike težave v organizaciji te službe, saj ne vemo kako organizirati to službo (dežurstvo), ker nimamo naročil. Prisiljeni smo, da ljudi razporedimo drugam in na takšen način ne moremo pravočasno vršiti te službe, takrat ko se nekdo spomni, da bi to bilo potrebno.
Upamo, da bodo ti problemi čimprej rešeni.
KOP Šentjur
IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE V KS-CENTER
Na območju krajevne skupnosti Sentjur-center se bo v letu 1985 izvajala zimska služba v skladu z odlokom o komunalnih dejavnostih, ki sicer velja za celotno občino Šentjur. Glede na specifične razmere za naše območje bo krajevna skupnost skupno s KCS dogovorila te aktivnosti že v mesecu januarju. Ker se sredstva iz naslova krajevnega samoprispevka načeloma ne smejo uporabljati za druge namene, bo sredstev za zimsko službo prav gotovo v letošnjem letu krepko primanjkovalo.
Krajevna skupnost bo do kompletne ureditve te problematike pri KOP Šentjur naročala 10 dnevno posipavanje cest in to samo v STRMIH ULICAH (I. c. četa, 14. divizije, Na Razgled, Na Tičnico, Pod vrbco, V. Orožna, Na Lipnico (samo strmi del).
Glede na dano stanje na področju zimske službe prosimo vse krajane, da tudi sami poskrbijo za čiščenje tistega dela pri svojih stanovanjskih objektih, ki so jih dolžni čistiti.
Krajevna skupnost bo v svojih prizadevanjih in moči vztrajala, da se zimska služba reši trajneje in to na podlagi samoupravnega sporazuma o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja naselij, avtobusnih postajališč in ulic ter javnih poti. Sporazum čaka na podpis pri komunalni skupnosti Šentjur. Torej je zimska služba vendarle od nekoga odvisna, zato naj krajani to upoštevajo.
Drago Slakan
IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE V KS-OKOLICA
Pluženje cest v KS je po vaških skupnostih različno organizirano, ker so vse vaške skupnosti različno k temu pristopile. Tako so v vaških skupnostih Grobelno, Jakob, Kameno in Vrbno nabavili pluge za pluženje snega in jih občani organizirano uporabljajo. Do sedaj so gorivo in storitve plačevali sami, kako pa bo v naslednjem obdobju pa zavisi od sklepov zborov občanov. Kategorizirane ceste II. kategorije vzdržuje in pluži Cestno podjetje Celje, enota Šentjur. V VS Nova vas pa so se v srednjeročnem planu opredelili za bolj organiziran pristop k pluženju snega kot je to bilo urejeno do sedaj, seveda v sodelovanju s Komunalno in skupnostjo za ceste Šentjur, tako kot v KS Sentjur-center. Izven zazidalnega področja te vaške skupnosti pa se bo zadeva urejala preko sklepov zborov občanov tako v ostalih VS. Ker pa kljub temeljitemu pristopu k reševanju tega vprašanja še vedno ne bomo mogli plužiti. vseh cest, ki jih občani in širša skupnost uporablja, bo marsikatera cesta bolje prevozna zaradi samoiniciative in požrtvovalnosti določenih krajanov, ki pa jih v naši KS ne manjka.	Alojz Arlič
OBVESTILO
V soboto, 21. decembra 1985, je bil ustanovni občni zbor delavcev zaposlenih na področju samostojnega osebnega dela občine Šentjur pri Celju.
Uvodno besedo je imel sekretar Občinskega sveta ZSS tov. Hinko Pap, ki je prisotne seznanil s pravilnikom o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev zaposlenih na področju samostojnega osebnega dela v naši občini.
Na tem zboru je bil izvoljen 9-članski izvršilni odbor ter za predsednika enoglasno izbran tov. Silvo Arzenšek.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur, je na svoji seji dne li. 1. 1986 sprejela DRUŽBENI DOGOVOR O SKUPNIH IZHODIŠČIH ZA OBLIKOVANJE STANARIN IN NAJEMNIN v letu 1986, na podlagi katerega se stanarine in najemnine v občini Šentjur povečajo za A3% in sicer od 1. 2. 1986 dalje.
Predsednik skupščine Stanko Arzenšek, l. r.
Predlogi so, posluha ni
Zanimivo je, da v naših krajevnih samoupravah najdemo Ì7 naslova samoprispevka vsemogoče dejavnosti od asfaltiranja cest, razsvetljave, kanalizacije, telefonije, vodovodov in tako dalje; z eno besedo povedano vrsto komunalnih dejavnosti, ki služijo dvigu materialnega stanja občanov. To je v redu, hkrati pa pozabljamo na drobnarije, ki so tudi sestavni del našega življenja. Da je temu tako izpričuje dopis Društva upokojencev v Šentjurju, ki ga je isto naslovilo na Komunalno obrtno podjetje v Šentjurju (KOP) ter KS Šentjur-center, Šentjur -okolica ter Blagovna in se glasi.
»Na seji izvršnega odbora Društva upokojencev Šentjur pri Celju z dne 21. 2. 1984 je bila sprožena misel, da bi bilo dobro, da bi za potrebe pogrebnih obredov nabavili kasetofon ali magnetofon z ozvočenjem. Temu ustrezno bi morali nabaviti eno kaseto s pogrebnimi žalostinkami, žalnimi marši godbe na pihala in eno kaseto z moškim ali me-
šanimi zbori z žalostinkami.
Izvršni odbor meni, da bi se ljudje v veliki meri posluževali tega ozvočenja in bi ga tudi rade volje finansirali. Godba na pihala in pevci niso vedno na voljo, hkrati pa so tudi precej dragi.
To kar predlaga naš izvršni odbor ni nobena noviteta, saj imajo take ureditve že panoge pokopališke uppäve.
Kontaktirali smo že s KS Šentjur-center in okolica ter Blagovna in ugotovili njihovo pripravljenost na sofinanciranje.«
Od tega dopisa od 27. 2. 1984 je minilo 21 mesecev. KOP, ki naj bi bil nosilec akcije na dopis sploh ni reagiral. Statistični podatki kažejo, da je na šentjurskem pokopališču letno povprečno od 70 do 90 pogrebov. Prepričani smo, da bi svojcem umrlih šli zelo na roko če bi to aparaturo nabavili. Za KOP ne bi bil to noben rizik, ker bi vse te storitve plačali »žalujoči ostali«.
Društvo upokojencev Šentjur pri Celju
Možnost zaposlitve
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO POTREBUJE DELAVCE
Na prošnjo predstavnikov Rudnika rjavega premoga Senovo obveščamo vse zainteresirane za ^možnost zaposlitve v tamkajšnjem rudniku. Potrebujejo večje število delavcev za naslednja dela in naloge:
dela in naloge	potrebna izobrazba	približni neto OD (oktobra)
vozač v jami	NK	53.000,00
kopač IV	PK	62.000,00
kopač III	KV	66.000,00
kopač II	KV	73.000,00
kopač I	KV	77.000,00
ključavničar II KV		58.000,00
ključavničar I	KV	61.000,00
Na vseh teh delih		in nalo-
gah je možnost nadurnega dela in s tem tudi višjega zaslužka.
Panoga rudarstva je posebnega družbenega pomena, zato družba priznava za dela in naloge, ki se opravljajo v jami poln delovni čas, »benificiran delovni staž 12/17«.
Za dela in naloge ključavničarja, ki dela v jami več kot 50 % delovnega časa v letu, pa 12/16.
Na prosta dela in naloge za rudarske poklice se lahko prijavijo delavci, ki so stari najmanj 18 let in ne več kot 35 let, seveda pa morajo biti zdravi, saj so dela fizično zelo zahtevna in se opravljajo pod zemljo.
Prevoz na delo je organiziran z avtobusne postaje Pre-vorje, zveza pa je tudi z ostalih postajališč v smeri Šentjur. Za delavce, ki se ne bi želeli voziti, je zagotovljeno bivanje v novem samskem domu. Ti delavci bodo imeli tudi možnost prehranjevanja v Obratu družbene prehrane.
Na Senovem bodo delavci imeli tudi možnost kulturnega in športnega udejstvovanja.
Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo direktno na Rudnik rjavega premoga Senovo (068 79-315) na tov. Pleterski Antona.
Strokovni delavec Skupnosti za zaposlovanje občine Šentjur pri Celju Koloman šušlec
Uspeh naših zborov
Pred dnevi je bila v celjskem Narodnem domu zaključna revija najboljših pevskih zborov celjske regije. Nastopilo je 23 zborov, od tega kar trije iz šentjurske občine. Če izvzamemo zbore iz Celja, je bila šentjurska občina poleg velenjske najštevilnejše zastopana. To pa pomeni, da je zborovska kultura v občini zadnje čase precej napredovala ne samo glede številčnosti zborov, ampak tudi glede kakovosti. To so vsi trije zbori iz občine tudi dokazali pred številno celjsko publiko ter pred ocenjevalno komisijo.
Seveda pa to še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje. Že samo dejstvo, da sta šentjurske zbore na celjskem nastopu vodila zborovodja, ki nista domačina, ne zagotavlja
prevelike perspektive. Prej ali slej se bodo morali začeti uveljavljati tudi mlajši glasbeniki, ki jih delo z zbori veseli. Verjetno je takih glasbenikov v občini že nekaj izšlo tudi iz glasbene šole. Treba bi jih bilo le spodbuditi ter jim nuditi strokovno pomoč. Načinov je več. Od smotrne štipendijske politike do individualnega izobraževanja v okviru glasbene šole ali organiziranih seminarjev. Pa ne samo za zborovodje odraslih zborov. Znanja si prav gotovo želijo tudi vodje otroških in mladinskih zborov. Pevska vzgoja v šolskih zborih pa je še kako pomembna za kasnejše sodelovanje ljubiteljev prepevanja med odraslimi. Skratka, pevska vzgoja v šolah bo omogočila tudi še boljše rezultate naših odraslih zborov.
Ženski zbor Skl. Ipavcev (Franc Klinar)
Odrasli v „Ogledalu"
rem solistu je bilo petje zborovskih skupin disciplinirano, sozvočje pa ubrano in intonančno čisto. Tudi dinamični razpon je bil odlično razstavljen. V drugi skladbi se je zbor predstavil z izredno lepim fraziranjem, z naštudiranim dihanjem in lepo dinamiko. Tudi v zadnji skladbi je zbor blestel z disciplinirano izvedbo in muzikalno interpretacijo. K nastopu čestitamo.
Moški zbor Ponikva (Franc Klinar)
V izboru kompozicije je zbor v prvi in zadnji pesmi iskal izraze možnosti v že mnogokrat izvajanih skladbah, ki terjajo pri poslušalcih tehtnejšo — boljšo izpeljavo. Zbor odlikuje čisto enoglasje in primeren dinamični razpon. Posebno ubrano je tiho petje, pri glasnem pa so kričavi in jih velja oblikovati. V zadnji skladbi fraziranje ni bilo dorečeno (prepogosti vdihi). Zbor izkazuje vse možnosti po še višjih umetniških rezultatih.
Ocena nastopa zborov iz šentjurske občine, kot jo je podal magister Branko Rajšter.
Izbor skladb je bil le deloma ustrezen, ker so bile le troglasne. Predstavitev je bila dinamična in muzikalna. V drugi skladbi bi naj bil tempo bolj umirjen dinamika pa bolj izrazita. V sopranskih vrstah se v višinah oglaša glavina rezonanca, ki jo mora zbor odpraviti. V . tretji skladbi so se pevke predstavile z lepim dinamičnim razponom. K nastopu čestitke. Zborovodji napotek: z zborom naj ne poje.
Moški zbor Skl. Ipavcev (Edvard Goršič)
Zbor se je predstavil s primernim všečnim programom, ki ga je publika izredno lepo sprejela. Ob dob-
iz šolskega glasila OŠ Šentjur
KAJ SO REKLI ODRASLI 0 NAS:
•	OBČANKA:
Nimam se kaj pritoževati čez pozdravljanje in nasploh so otroci zelo vljudni.
•	TRGOVKA:
Niso vsi enaki. Nekateri so bolj fer, drugi bolj prijazni. Nasploh niso vsi za v en koš, prav tako kot tudi odrasli ne.
•	TRGOVKA:
Današnja mladina ne pozna bontona. Je slabo vzgojena, v šoli. in doma premalo strogo. Pozdravlja zelo malo, vendar so po duši dobri, le z izjemami.
•	KNJIŽNIČAR:
Vzgojeni so še kar dobro,
vendar v sebi nimajo nobenega občutka za red, v prostorih knjižnice puščajo knjige razmetane, na tleh polno papirčkov. Vendar moram priznati, da sem pričakoval še slabše vedenje.
•	OBČAN:
Ja, je v redu. Tudi pozdravlja. Mislim, da je še kar dobro vzgojena.
•	DELAVEC:
Današnja mladina ne pozdravlja dosti, se vede nekulturno. Na avtobusu ne dajo prostora starejšim ljudem ali delavcem, ki morajo stati. Današnja mladina je slabše vzgojena, kot mladina pred 30 leti.
Barbara Potočnik, 6. d NAŠ ODGOVOR:
»Odrasli se pritožujejo nad mladino, misliš, da imajo vzroke za to?«
O tem smo se pogovarjali z osnovnošolci:
•	Priznam, da nismo tako briljantni, toda malo res pretiravajo.
•	Naša dolžnost je, da jih spoštujemo, če jih ne, imajo prav, da se nad nami pritožujejo. Ko bom jaz odrasel, bom tudi tak.
•	Mladi imamo svoje idole, svoj način oblačenja in življenja. Samo enkrat smo mladi. Zato nas morajo razumeti. Nekateri pa so preveč starokopitni.
»POVEJ ČISTO ISKRENO, ALI POZDRAVLJAŠ LJUDI NA CESTI, JIM ODSTOPAŠ SEDEŽ V AVTOBUSIH...?«
•	Po pravici povedano, nikoli!
•	Pozdravljam. S sedeži? Včasih da, včasih ne. Če sem preutrujen rajši sam sedim.
•	Jezi me, ker mi včasih kdo sploh ne odzdravi.
Razredničarko 8. razreda smo vprašali:
»ALI JE Z MLADINO RES TAK PROBLEM? KAKŠEN JE VAŠ SPLOŠEN VTIS?«
•	Jaz mislim, da sploh ni tako hudo. Včasih je res kdo nesramen. Škoda je, ker lahko posameznik pokvari celoten
vtis.
»KAKŠNA JE RAZLIKA MED 5., 6., 7. in 8. RAZREDI?«
• V petem so še vsi zelo prisrčni. Vse ti zaupajo. V šestem in sedmem pa se ponavadi odtujijo, v razredih so prepiri. Osmošolci pa ste že kar resni, seveda z izjemami. Z vami se je lahko pogovarjati. Malo preveč pa vam stopi v glavo to, da ste »glavni« na šoli.
Odrasli so nas ocenili, mi smo priznali svoje napake. Mogoče so nekateri proti nam krivični. Na mladino gledajo kot celoto, napake posameznikov pa prisojajo vsem.
Naše napake včasih obešajo na velik zvon, svoje pa skrijejo. Ko smo delali anketo, nas je nekaj odraslih neprijazno odslovilo. Ali je to prav?
Selena Rauter, 8. c
/O ljubljanska banka
• KJE VSE LAHKO MLADI VARČEVALEC S POMOČJO BANČNE IZKAZNICE SAMOSTOJNO DVIGUJE SVOJ DENARt
Odslej mladim varčevalcem na daljše ekskurzije ali počitnice ni več treba jemati gotovine. Potrebno količino denarja lahko s pomočjo mladinske bančne izkaznice in hranilne knjižice dvignejo v vsaki enoti Ljubljanske banke. Teh je v Jugoslaviji več kot 350, nahajajo pa se v naslednjih krajih:
Ajdovščina, Anhovo, Ankaran, Apače, Bački Petrovvac, Bajmok, Banja Luka, Beltinci, Beočin, Beograd, Bistrica ob Sotli, Bjelovar, Bled. Bogatič, Bohinjska Bistrica, Borovnica, Bosanska Dubica, Bovec, Branik, Braslovče, Brežice, Celje, Cerknica, čerkno, Čakovec, Čantavir, Čitluk, črenšovci, črna na Koroškem, Črnomelj, Ćuprija, Divača, Dobova, Dobrovo v Brdih, Dol pri Hrastniku, Domžale, Dornberk, Dravograd, Duga Resa, Delekovec, Gerovo, Gnjilane, Gola, Goražde, Gorenja vas, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji grad, Gospođin«, Grad, Grosuplje, Grubišno Polje, Hrastnik. Idrija, Ilijaš, Ilirska Bistrica, Ivančna gorica, Izlake, Izola, Jesenice, Juršinci, Kamnik, Kanal, Kanjiža, Karlovac, Kavadarci, Kidričevo, Kikinda, Kisovec, Knjaževac, Kobarid, Kočevje, Kočevska Reka, Komen, Koper, Koprivnica, Kostrena, Kozina, Kozje, Kranj, Kranjska gora, Križevci, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Laško, Lenart v Sl. Goricah, Lendava, Lesce, Litija, Ljubljana, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Sentvid, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, LSgatec, Loški potok, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Maribor, Medvode, Mengeš, Metlika, Mežica. Miren, Mirna, Mislinja, Mokronog, Mostar, Most na Soči, Mozirje, Murska Sobota, Muta, Nazarje, Negotin, Niš, Nova Gorica. Nova vas, Novigrad Podravski. Novi Sad, Novo mesto, Ohrid, Oplotnica, Ormož, Osijek, Pančevo, Piran, Pivka, Podgrad, Podbrdo, Podvelka, Poljčane, Polzela, Portorož, Postojna, Pragersko, Prebold, Prelog, Prevalje, Priština, Ptuj, Radeče, Radenci, Radlje ob Dravi, Radovoljica, Rakek, Ravne na Koroškem, Renče, Ribnica, Rijeka, Rogaška Slatina, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Sarajevo, Semič, Senovo, Sevnica, Sežana, Skopje, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Smederevo, Sodražica, Sokolovac, Sombor, Split, Spodnja Idrija, Srbobran, Središče ob Dravi, Srednje, Sremska Mitrovica, Sremski Karlovci, Stari trg pri Ložu, Straža, Strumica, Subotica, Sabac, Šajkaš, Šempeter — Nova Gorica, Šempeter v Savinjski dolini; Šentjernej, Šentjur pri Celju, Skosja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Stip, Temerin, Tetovo, Titel, Titograd, Titovo Užice, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Turnišče, Tetovo, Valan-dovo, Varaždin, Varaždinske Toplice, Vas, Titovo Velenje, Veliki Grdevac, Videm-Dobropolje, Videm ob Ščavnici, Videm pri Ptuju, Vinica pri Črnomlju, Vipava, Viškovo, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vrhnika, Vršac, Zagorje ob Savi, Zagreb, Zenica, Zrenjanin, Zabalj, Žalec, Železniki, Žiri, Žužemberk.
MLADINSKA BANČNA IZKAZNICA
Želja po denarni neodvisnosti ostaja v času šolanja za marsikoga žal samo želja. Potrebe mladega človeka so velike, denarja zanje pa ponavadi ni nikoli dovolj. Vendar si vsi, ki znate varčevati, lahko tudi s skromnimi prihranki zagotovite določeno denarno osnovo, s katero povsem samostojno razpolagate. V Ljubljanski banki smo vam namreč omogočili, da s pomočjo mladinske bančne izkaznice varčujete pod enakimi pogoji kot vsi ostali varčevalci, čeprav še niste polnoletni.
•	KAJ PRAVZAPRAV JE MLADINSKA BANČNA IZKAZNICA1
To je osebni dokument, ki omogoča mladim varčevalcem od 14 do 18 let, da samostojno razpolagajo s svojimi prihranki v banki. Mladinska bančna izkaznica nadomešča osebno izkaznico. Služi za razpoznavanje mladega varčevalca, zato vsebuje poleg fotografije, tudi osnovne osebne podatke o imetniku hranilne knjižice.
•	KDO, KJE IN KAKO JO LAHKO DOBI?
Vsak mladi varčevalec, ki je dopolnil 14 let, dobi mladinsko bančno izkaznico v enoti Ljubljanske banke, pri kateri varčuje. Postopek izdaje bančne izkaznice je enostaven. Dovolj je, da ob bančnem okencu predloži osebno fotografijo ter da njegovi starši podpišejo v banki posebno izjavo o prenosu razpolagalne pravice nanj. S podpisom izjave starši prevzamejo odgovornost za samostojno poslovanje mladoletnika.
Starši imajo tudi pravico, da izjavo prekličejo, če ugotovijo, da njihovi otroci z denarjem ne znajo gospodariti.
•	KAKO SE UPORABLJA IN KOLIKO CASA V EL J At
Mladinska bančna izkaznica služi kot dokument za razpoznavanje mladega varčevalca, zato jo mora le-ta ob vsakem dvigu denarja v banki, skupaj s svojo hranilno knjižico predložiti bančnemu delavcu.
Mladinska bančna izkaznica velja dve leti od dneva, ko je bila izdana. Po dveh letih jo je ob zamenjavi fotografije možno podaljšati, vendar največ do dne, ko varčevalec dopolni 18 let.
•	ALI SE MLADINSKA BANČNA IZKAZNICA LAHKO ZAMENJA OZIROMA RAZVELJAVIt V
V primeru, da varčevalec spremeni priimek ali ime, da poteče rok veljavnosti izkaznice, da je varčevalcu izdana nova hranilna knjižica, ali v primeru, da je izkaznica poškodovana, izgubljena ali ukradena, banka varčevalcu izkaznico zamenja. Tudi pri zamenjavi izkaznice je treba predložiti osebno fotografijo.
Da bi zaščitila svoje varčevalce pred nezakonito uporabo, banka izgubljeno ali ukradeno hranilno knjižico in mladinsko bančno izkaznico razveljavi. Mladi varčevalec mora zato izgubo ali krajo hranilne knjižice oziroma mladinske bančne izkaznice prijaviti enoti banke, ki mu jo je izdala. Na osnovi prijave banka izkaznico razveljavi in izstavi novo.
PROGRAM RADIA ŠMARJE PRI JELŠAH (od 1. oktobra 1985 dalje)
PONEDELJEK:
16.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
16.30	Mladi mladim (mladinska oddaja)
17.00	V deželi lipovega lista (turistična oddaja)
17.15 Črno-belo v barvah (filmska oddaja)
17.45	Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
18.00	Odpoved — zaključek sporeda TOREK:
16.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
16.20	Športnih sedem dni (športna oddaja)
16.30	Osem not za sto radosti (kontaktna zabavnoglasbena oddaja)
17.45	Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
18.00	Odpoved — zaključek sporeda SREDA:
16.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
16.30	Danes v studiu (okrogla miza)
17.30	Instrumenti in glasovi
17.45	Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
18.00	Odpoved — zaključek sporeda ČETRTEK:
16.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
16.30	Aktualni četrtek
16.45	Kulturni mozaik
17.00	šopek domačih (narodnozabavna glasba)
17.45	Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
18.00	Odpoved — zaključek sporeda PETEK:
16.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
16.30	Zabavna podoknica
17.00	Skupni koraki (iz KS ali OZD)
17.30	Stari in novi znanci
17.45	Poročila, Obvestila, Reklame, Zabavna glasba
18.00	Odpoved — zaključek sporeda SOBOTA:
16.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Zabavna glasba
16.30	Poslušaš-poslušam (v živo z besedo in glasbo)
18.00	Odpoved — zaključek sporeda NEDELJA:
9.00	Nedelja z Radiom Šmarje pri Jelšah Napoved sporeda Mavrica pozabljenih
9.30	Naš obraz
10.00	Informativna oddaja, Obvestila, Reklame
11.00	Kmetijska oddaja
11.30	Svetujemo vam
12.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
ODGOVOR NA NAGRADNO VPRAŠANJE IZ ST. 88
Prvi, ki se je strokovno ukvarjal s sadjarstvom v Šentjurju, je bil znani slovenski skladatelj, naš rojak Gustav Ipavec. Rezultat njegovega dela je jabolko Ipačeva renata ali bogatinka.
Nagrajen:	Silvo ŠEŠKO
Voduce 11
63263 Gorica pri Slivnici
Slika meseca
ZASKRBLJENOST PRED NOVIMI NALOGAMI
Nagradno vprašanje
KOLIKO NARODNIH HEROJEV IMA OBČINA ŠENTJUR IN KATERI SO?
Odgovore pošljite do 10. februarja!
Pionirska hranilnica OS Planina
Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov.
Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva.
Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za-varčevanj e.
Dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, \da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo-
Tudi na naši šoli že od leta 1974 deluje pionirska hranilnica, kjer se zbirajo naša privarčevana sredstva.
V PH delajo učenci razred-pe in predmetne stopnje. Za učence razredne stopnje je
hranilnica odprta ob torkih od 14. — 17. ure, za predmetno stopnjo ipa ob torkih od 11.45 do 13. ure.
Največ denarja, ki se zbira na. hranilnici — na hranilni knjigi, je od šolske prehrane — saj vsi učenci malicajo in tudi kosi veliko učencev. Seveda pa ta denar mesečno odvajamo na žiro račun šole. Veliko denarja imajo tudi šolske organizacije in učenci na hranilnih kartonih. Da imamo večje obresti, imamo nekaj sredstev tudi na vezani vlogi. Obresti uporabimo v različne koristi.
Delo v pionirski hranilnici je tudi samoupravno organizirano. V svet pionirske hranilnice so vključeni učenci posa meznega razreda, deluje tud. odbor pionirske hranilnice. Na svojih sestankih načrtuje mo in usmerjamo delo v pio nirski hranilnici in odločamo o uporabi obresti.
Varčevanje razvija pri člo veku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno živ ljenje. Vsak varčevalec je na sprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanj ih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih.
SPORED FILMOV ZA FEBRUAR 1986
Sobota in nedelja, 1. in 2. februarja — TATOVI ZLATE KOBRE Sobota in nedelja, 8. in 9. februarja — NA ZLATEM JEZERU: USA — drama. Igrajo: Henry Fonda, Katarine Hepburn Sobota in nedelja, 15. in 16. februarja — ČAO MAL: francoski film — drama. Igrajo: Coluche, Richard Anconina Sobota in nedelja, 22. in 23. februarja — HIŠA STRAHU: USA
—	komedija strahu. Igrajo: Elisabeth Berridge, Cooper —
—	Huekabe
Nedelja, 23. februarja — matineja: TOM OKOM — Jerry Skokom.
Rezultati košarke
Šentjur — Rudar 107 : 87 Elektra — Šentjur 82 : 87 Šentjur — Kozje 109 : 67
Na tablici vodi Zagorje pred Šentjurjem in Elektro.
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
ŠENTJUR PRI CELJU Svet pionirjev
REZULTATI Z OBČINSKEGA
šahovskega tekmovanja
Z DNE 23. 12. 1985, KI JE BILO ORGANIZIRANO V SODELOVANJU z občinsko Šahovsko ZVEZO ŠENTJUR
Tekmovale so 4 kategorije tekmovalcev in sicer:
—	starejši pionirji, mlajši pionirji
—	starejše pionirke, mlajše pionirke
Rezultati so- bili naslednji: Starejši pionirji:
1.	SLIVNICA
2.	PLANINA
3.	PONIKVA
4.	ŠENTJUR
5.	DRAMLJE
Mlajši pionirji:
1.-2. ŠENTJUR 1.-2. PONIKVA
3.	PLANINÀ
4.	SLIVNICA
Starejše pionirke:
1.	PONIKVA
2.	ŠENTJUR
3.	PLANINA
Mlajše pionirke:
1.	PONIKVA
2.	ŠENTJUR
Za regijsko tekmovanje bodo zagotavljale ekipe naslednje šole: Starejši pionirji: OŠ Slivnica, OS Planina
Mlajši pionirji: OŠ Šentjur, OŠ Ponikva
Starejše pionirke: OŠ Ponikva
Mlajše pionirke: OŠ Ponikva, OŠ Šentjur.
Svet pionirjev pri OZPM
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK. Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Darinka 2EKAR.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.