MED TEORIJO IN PRAKSO Obeleževanje praznikov kot most do medgeneracijskega sodelovanja Romana Pohar, specialna pedagoginja, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško Namen članka je predstaviti sodelovanje v projektu Ti meni danes, jaz tebi jutri. Ta je del širšega programa Šole sobivanja, ki združuje projekte na različnih področjih trajnostnega razvoja. Or- ganizator projekta je bilo društvo Sobivanje v sodelovanju z Zavodom Oreli. Projekt se je posvečal socialnim odnosom kot eni od komponent trajnostnega razvoja. Organizatorji projekta so otroke želeli spodbuditi k razmišljanju o odnosih s starejšimi in jim razviti čut za pomen medsebojnih odnosov. Končni cilj projekta je bil razviti okolje, ki omogoča razvoj trajnostno naravnane družbe. Uvod katere ne bi mogli storiti ničesar, so to silo častili. V projektu so sodelovali učenci 5. in 6. razreda NIS Slavili pa so jo v najrazličnejših oblikah. Ker so me- OŠ Primoža Trubarja Laško. Projektne aktivnosti nili, da ta sila teče skozi naravo, so častili tudi nara- so bile razdeljene na tri področja: prazniki, trajno- vo. Biti uglašen z naravo je pomenilo biti uglašen stne akcije in ogled filmov s trajnostno vsebino. V s samim seboj. Zato je bilo potrebno spremljati članku se bom osredotočila na področje prazni- naravne procese, kot so letni časi, in z njimi pove- kov, ki je vključevalo naslednje teme: decembrski zano življenje ljudi, živali. možje, dan žena, materinski dan, velika noč. Čas aktivnosti je potekal od decembra 2022 do aprila Za nekdanjega človeka je bilo vse živo, vse pove- 2023. Cilj projekta je bil, da otroci čas med prazni- zano med seboj. Spraševal pa se je, kako priti v ki preživijo s svojimi dedki in babicami, starši ter stik z naravo, z vidnimi in nevidnimi silami, da bi drugimi starejšimi ljudmi in da se med njimi sple- bil harmoničen sam s seboj in okolico. Kmalu je tejo pristni odnosi. spoznal, da si znajo naravo bolje od njega razlaga- ti nekateri posamezniki, s katerimi je živel v sku- Zgodovina praznikov pnosti. Ti posamezniki so bili svečeniki, duhovni- Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življe- ki, vrači, ki so se ukvarjali z zapletenimi problemi nje in ga hkrati razbremenjujejo. Življenje osmi- vidnega in predvsem nevidnega občestva. Bili so slijo, ga lajšajo in ga naredijo bolj harmoničnega. vez med nadnaravnim in človeštvom. Naravo in Do praznikov in praznovanj imamo še danes prav njene procese naj bi najbolje razumeli prav oni. poseben odnos. Vendar je bilo potrebno v ta proces povezovanja s kozmičnimi silami vplesti vse ljudi, ne samo po- Nekoč je vsako praznovanje vsebovalo še dosti svečenih. To se je zgodilo na praznik. (Ovsec 1993) več, lahko bi govorili o mitski, simbolni in duhovni nadgradnji praznovanja. Z obredi so praznik na- Dan, ko kaj praznujemo, imenujemo praznik. polnili svečeniki, danes pa to počnejo cerkve raz- Starim Rimljanom je vacuus pomenil prazen, v ličnih veroizpovedi sveta, skupine in posamezniki. prenesenem pomenu besede »dela prost dan«. S praznovanjem praznikov krepimo lastno in sku- Za slovenščino in večino slovanskih jezikov velja pno samozavest, ki se še bolj razvija, če vemo, ka- enaka razlaga. Prazniki so že od nekdaj dela »pra- kšen je namen praznikov in praznovanj. Prazniki zni dnevi«, ki pa imajo poleg tega skupnega po- namreč posamezniku omogočajo, da vsaj za kra- mena še vsak svojo zgodbo. Večina tradicionalnih tek čas pozabi na težave. praznikov ima izvor v religiji; če pri tem ne gre za čaščenje bogov in boginj, gre vsaj za čaščenje na- Praznik in praznovanja so imeli včasih določen ravnih pojavov. Narava je s svojimi pojavnimi obli- pomen, ki ga ohranjajo še danes. Človeštvo v svoji kami kljubovala človeškemu nadzoru. Kasneje so dolgi in zapleteni zgodovini ni nikdar praznova- naravne manifestacije začela predstavljati božan- lo brez razloga. Nekoč ljudje niso storili kakšnega stva. Božanstva naj bi imela veliko napak. Zato so pomembnejšega koraka ali stvari po naključju, zahtevala posebne obrede, ki so bili na eni stra- temveč vedno v skladu z določenimi normami ni sestavljeni iz sprave in pomiritve, na drugi pa in pravili. Ta so izhajala iz predstav, da je človek iz odpora, da bi se tem silam izognili. Prazniki so duhovno bitje, ki je neločljivo povezano z naravo, bili priložnost za izpopolnjevanje bistva teh obre- kozmosom in bogovi. Zavedali so se svoje majh- dov. Postali so mešanica verskih ritualov, atletskih nosti, šibkosti, in ker so menili, da se s pomočjo iger in zabav. Preučevanje praznikov, v katerih njih razodeva božanska sila, ki jih oživlja in brez se zrcalijo stare šege in verovanja, vsebuje pravo 22 Didakta zakladnico informacij o načinu življenja ljudi v je božično drevesce, okrašena smrečica ali kako preteklosti in sedanjosti. Večina praznikov, zlasti drugo, večinoma iglasto drevo. Postavljanje bo- tisti z najdaljšo tradicijo, nas obenem povezujejo žičnega drevesca je mlada šega, ki naj bi bila še s preteklostjo in izročilom prednikov. Skoraj vsa ta sredi 19. stoletja popolnoma neznana. Na našem praznovanja so povezana z letnimi časi oziroma s ozemlju smo že stoletja prej poznali krasitev pro- položaji planetov na nebu, ki so jih opazovali že v storov z zimskim rastlinjem, mladim žitom, orehi pradavnini. Z njimi so bili povezani različni obredi, in jabolki. Božično drevesce s svečkami se je tudi šege. (Ilich 2007; Ovsec 1993) v Evropi pojavilo pozno, predvidoma v drugi polo- vici 17. stoletja v Nemčiji. Pri nas božičnega dreve- Decembrski možje sca na podeželju niso poznali vse do konca prve Miklavž svetovne vojne. Vsak otrok se veseli meseca decembra, ker je to mesec obdarovanj. Od vseh decembrskih mož je Tudi jaslice so razmeroma mlad pojav. Sprva so najstarejši Miklavž. Poznali so ga že v predkrščan- postavljali posamezne figure in prikaze v cerkvah, skem času. Miklavžev prihod je bil najbolj pogosta in sicer v drugi polovici 16. stoletja. Prve jaslice pri oblika zimskih obhodov našemljencev, ki so pred- nas so bile postavljene leta 1644 v Jakobovi cerkvi stavljali duhove prednikov. Cerkev teh obhodov ni v Ljubljani. Postavljanje jaslic po hišah, mestih in mogla prepovedati, zato jih je v 12. stoletju dopol- podeželju na Slovenskem se je množično začelo nila s cerkveno vsebino. Dodala jim je dobrotnika, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. V krajšem času so sv. Miklavža. Miklavž je postal zavetnik mornarjev, naši predniki ustvarili pravo jaslično bogastvo, ki brodnikov, drvarjev. Bil je simbol vsega dobrega, v se razvršča v razvejeno jaslično tipologijo. Prva nasprotju s parklji, ki so podoba zla. Parklji so sta- božična darila so se pojavila pri nas v mestih pred rejši od Miklavža, ki ga v južnem in delu zahodne nekaj več kot sedemdesetimi leti. Slovenije ob koncu 19. stoletja niso poznali. Božiček nikoli ne nastopa kot maskirana oseba v Prvo poročilo o Miklavževem prihodu na Kranjsko primerjavi z Miklavžem in dedkom Mrazom, am- je iz leta 1839. Ta šega se je do danes ohranila skoraj pak kot nevidni duh prinese božična darila. To ob- neokrnjena. Do sprememb je prišlo le v Miklavže- darovanje se je pri nas najprej razširilo v mestnem vem spremstvu, ki je postalo bolj številčno, dopol- okolju med obema vojnama, kjer so se ob božič- nilo se je z več parklji in angeli. Otroci so nekaj dni nem drevescu obdarovali v družinah. Danes je ta pred prihodom Miklavžu napisali pismo z željami. običaj razširjen po vsej Sloveniji. (Bogataj 1998) Na predvečer prihoda so nastavili peharje, da bi jim ponoči kaj prinesel. Za darilo so dobili suho Novo leto, dedek Mraz sadje, medenjake, šibo. (Bogataj 1998; Zorec 2021) Ob novem letu so si ljudje s čarobnimi dejanji poskušali zagotoviti rodovitnost zemlje in srečno Božič, Božiček življenje v prihodnjem letu. Mislili so, da bodo pre- Božič je povsod po svetu tipičen družinski pra- gnali zle duhove in si pridobili naklonjenost do- znik. Ljudje takrat ostajajo doma, po prepričanju brih. Na zadnji dan starega leta so naši predniki naših prednikov je božič tako velik praznik, da ga tresli sadno drevje, stresali orehe po hiši, premika- ne smemo motiti niti z obiski. Božič velja za enega li predmete po hiši, ki so jih hoteli imeti v izobilju, največjih krščanskih praznikov. Od številnih šeg in da bi si zagotovili blagostanje v prihodnjem letu. navad božičnega časa se jih je ohranilo kar veliko. Pred stoletji prvi januar ni bil novoletni dan. Novo Božično praznovanje na Slovenskem ima ne- leto so stari Rimljani začenjali s prvim marcem, z kaj posebnih zunanjih znamenj in pojavov. Prvo nastopom pomladi. Ko so v Rimu v krščanski dobi 23 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO uvedli božični praznik, se je začetek novega leta pozornost je bila posvečena prazniku žensk, 8. pomaknil na božič in šele papež Incone XII. ga je marcu. V podjetjih so organizirali proslave in za- leta 1691 prestavil na 1. januar. (Zorec 2021) bave. Po drugi svetovni vojni smo v naš prostor ume- Po osamosvojitvi Slovenije in s prihodom v demo- tno uvedli dedka Mraza in novoletno jelko. Na- kracijo je nekdanje ideološko evforično in izrazito loga dedka Mraza je bila obdarovanje otrok in potrošniško praznovanje 8. marca nekoliko usah- nastopanje v javnosti. Dedek Mraz ima najkrajšo nilo. V številnih evropskih državah menijo, da je zgodovino, zanimiva je pot, po kateri je vstopil v materinski dan edini dan v letu, ko se materam našo zgodovino. V Ljubljani in večjih mestih na in ženam poudarjeno priznava njihov trud za dru- Slovenskem so bili v navadi veliki sprevodi dedka žinsko življenje. Materinski dan kot praznik žena Mraza. Vozila, ki so se peljala po mestnih ulicah, in mater dobiva vsebine v vrtcih in šolah. (Bogataj so bila pravljično preoblečena s prizori in liki, ki 2011) so jih otroci poznali iz knjig in pripovedovanj. V sprevodu so bile skupine maskiranih likov in pre- Velika noč oblečene godbe na pihala. Na koncu sprevoda je Velika noč je mlajši izraz za starejše, kot so vuzam, bil na belih saneh dedek Mraz in člani njegovega vazem, vuzem. Ta praznik je poleg božiča največji spremstva. (Bogataj 1998) in najstarejši krščanski praznik. Velika noč se pra- znuje na prvo nedeljo po prvi pomladanski pol- Dan žena, materinski dan ni luni, med 22. marcem in 25. aprilom. Za vse to Dan žena in materinski dan sta značilna alterna- obdobje je značilna vrsta šeg in navad, ki pa ne tivna praznika. Dan žena praznuje pridobljeno izvirajo le iz najstarejšega krščanstva, ampak so enakopravnost žensk, materinski dan pa utrjuje tudi spomin na predkrščansko oziroma pogansko krščansko podobo matere, saj je povezan s pra- obdobje. znikom Marijinega oznanjenja, ki mu na Sloven- skem pravimo tudi »pomladanska Marija«. Mate- Velikonočni prazniki so postavljeni v čas, ko se rinski dan ima zelo staro dediščino v poganskih konča zgodnja in začne prava, zelena pomlad. V pomladnih praznovanjih »Velike Matere«, simbola številnih sestavinah šeg odkrivamo različne obli- rasti in plodnosti. Po koncu 2. svetovne vojne se ke starih verovanj, ki so povezana z duhovi plo- materinski dan v Sloveniji ni smel praznovati. Vsa dnosti in rasti, ki naj bi ljudem zagotavljali dobro 24 Didakta letino, družini in živini pa zdravje in vse, kar je bilo so šli k polnočnicam. Otroci so komaj dočakali potrebno za življenje. Krščanstvo je veliko teh se- Božička in darila. Božič so preživeli v krogu širše stavin prevzelo in jih prilagodilo svojim pogledom družine. Povedali so, da jim je bilo najlepše, ker so in koledarju. se družili s starimi starši in poslušali njihove zgod- be. Otroke v razredu sta obdarovala predvsem Na veliko soboto, ki je uvod v vrhunec praznovanj, Miklavž in Božiček. Novo leto so praznovali s so- nesejo kristjani k blagoslovu velikonočna jedila. rodniki in prijatelji. V primerjavi z božičem je bilo Na različnih koncih Slovenije jih pripravijo in tudi praznovanje bolj glasno, veselo. Ob polnoči so si imenujejo po svoje. Nekatere dobrote pa se v po- nazdravili, zaplesali in gledali ognjemet. dobni obliki pojavljajo povsod. Na primer veliko- nočna gnjat, različne potice in pogače, boljši kruh V skladu z navodili smo izdelali plakat. Plakat smo in pirhi, ki so v mnogih kulturah simbol pomladi. razdelili na tri dele. Na vsak del plakata smo za- Na Slovenskem se pirhi imenujejo tudi pisanice, pisali ime posameznega dobrega moža. Učenci pisanke, drsanke, rumenke, rumenice in še kako so na manjše listke zapisali, kar so si o Miklavžu drugače. (Bogataj 1998; Ilich 2021) zapomnili ob branju knjige. Napisali so tudi, kaj jim je prinesel. Pod del, ki je imel naslov Božiček, Potek dela v razredu je učenec napisal, kako so praznovali božič. Osta- li učenci so narisali božično drevesce z darili. En Dobri možje: Miklavž, Božiček, dedek Mraz učenec je narisal Božička. Iz tulcev za papir so na- Z učenci smo se najprej pogovorili o decembr- redili Božičke. Tulce so pobarvali z rdečo tempero. skih praznikih in njihovih značilnostih. Učenci so Naredili so obraz iz belega papirja ter nanj narisali pripovedovali, kako so se pripravljali na praznike oči, usta in nos. Iz vate so oblikovali brado in kapo in kako so praznovali. Posebnosti posameznih ter vse skupaj prilepili na tulce. Vsak učenec je iz- praznikov smo ponovili ob knjigah. Na Miklavžev delal svojega Božička. Pripovedovali so tudi, kako večer so pripravili peharje, sklede. Prinesel jim je so pričakali novo leto in kaj jim je prinesel dedek fige, pomaranče, palico in sladkarije. Povedali so, Mraz. Učenka je napisala pregovor o novem letu. da so praznovali božični večer skupaj s starimi Dve učenki sta narisali novoletni jelki, ena učenka starši in drugimi sorodniki. Družina je na božični pa je izdelala voščilnico. Vse skupaj so prilepili v za večer najprej okrasila božično drevesce. Imeli so to namenjen prostor. Iz belega, modrega in zla- skupno božično večerjo. Ob dobro obloženi mizi tega papirja so izdelali snežinke in zvezdice ter z so se pogovarjali, pripovedovali zgodbe. Starejši njimi zapolnili prazne dele plakata. 25 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Dan žena Zaključek Pogovorili smo se o 8. marcu – dnevu žena. Ob Čas, v katerem živimo, ni prijazen. Starši so obre- literaturi so spoznali, kako so se ženske nekoč bo- menjeni z delom, vedno manj časa jim ostaja za rile za svoje pravice. Učenci so na plakat napisali otroke. Pozabljajo na svoje starše, ki so pogosto povedi o zgodovini tega praznika. Tri učenke so osamljeni. Med prazniki imamo več časa, da se narisale svoje mame. Na plakat so napisali, zakaj posvetimo drug drugemu in si prisluhnemo. Cilj imajo radi mame. Po šabloni so narisali rože in projekta je bil dosežen. Otroci so se med prazniki srčke ter jih izrezali in z njimi okrasili plakat. še bolj povezali z ožjo in razširjeno družino. Prav bi bilo, da bi se to dogajalo bolj pogosto, a žal ni ve- Materinski dan dno tako. Naši odnosi postajajo vedno bolj površni Imeli smo razgovor o mamah in babicah. V knjigah ter plitvi. To se mora spremeniti, ker brez odnosov so brali pesmi in lepe misli o mamah. Izbrali so pe- človek ne mora obstajati. Odnosi nas izpopolnju- smi in dve misli ter ju prepisali. Učenke so narisale jejo in bogatijo. Človek je socialno bitje, ki ne more mame na papirnat krožnik in manjša lista. Z be- živeti sam in brez vzdrževanja odnosov z drugimi sedami so opisali, kakšne so njihove mame. V vo- ljudmi. Sestavni del vzajemnih odnosov je tudi so- gale plakata so prilepili rože, ki so jih sami naredili. cialni kontekst odnosov. Učenka je iz krep papirja oblikovala cvetove irisa in stebli. Vse skupaj je prilepila na plakat. Velika noč Učenci so pripovedovali, kako doma praznujejo ve- liko noč. Na raznobarvne listke so napisali povedi o značilnostih velike noči in jih prilepili na levo stran plakata. Po šabloni so narisali jajca, jih izrezali, okra- sili z različnimi vzorčki in prilepili v sredino plakata. Viri in literatura Na desno stran plakata so zapisali, kako so se pri- Bogataj, J. (1998): Smo kaj šegavi? – leto šeg in navad na Sloven- skem. Ljubljana: Mladinska knjiga. pravljali in praznovali veliko noč. Pri sodelavki Maji Bogataj, J. (2011): Slovenija praznuje – sodobne šege in navade Klevže so mavec vlili v kalupe in nastali so podstav- na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ilich, S. (2007): Po praznikih diši. Ljubljana: DZS. ki za jajca. Pobarvali so jih s tempera barvami. Ko Ovsec, D. J. (1993): Velika knjiga o praznikih – praznovanja na Slo- so se posušili, so jih polakirali. Pri vseh dejavnostih venskem in po svetu. Ljubljana: Domus. Zorec, M. (2021): Slovenske šege in navade skozi leto. Ljubljana: smo fotografirali narejene izdelke. Mladinska knjiga. 26 Didakta