Leto ¥11, itev. 232	Ljubljana, petek 8. oktobra 1926	Poštnina pavšaiirana.	Cena 2 Oin
= Uhaja ob 4. natrij, ae
Stane mesečno Oin ay—; sa inozemstvo Din 40-— neobvezna.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knafiova ulica itev. j/L Telefon Stev. 73, ponoči tudi itev. u.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernovi
ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 49a
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-iana št. 11.844 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr 105.141
Ljubljana, 7. oktobra. Napovedujoč spremembo v gerent-stvu na ljubljanskem magistratu smo na tem mestu v glavnih konturah opozorili na zgodovino klerikalnih naskokov na Ljubljano. V uspešnem pohodu pod vodstvom dr. Šusteršiča in dr. Kreka, s kojima se njihovi epigoni baš ne morejo meriti, je SLS zastala pod zi-dovjem nekaterih naših mest in se uta-borila okrog Ljubljane.
Tedaj je veljalo geslo: «Mi in samo mi!». torej parola, ki se pač drugače čuje, kakor jadikovanje g. Korošca v Brežicah in ki je še danes pravi notranji program klerikalne stranke. SLS se mora priznati, da je pred vojno Ljubljano naskakovala z odprtim vizir.iem. Vedela je, da je brez Ljubljane vendarle komai napol predstavnica Slovencev, ker sc pač v javnem življenju ravnotežja večkrat ne ravnajo po aritmetiki. Zato je s strastnim sovraštvom Ljubljano pobijala, skušajoč jo izstradati zlasti materijalno, io uničiti in prisiliti v kapitulacijo.
Po vojni je v SLS opažati slabosti dvoličnosti. Nič več si ne upa odkrito nastopati in tako je danes njena cela taktika demoralizirati inteligenco in napredne branitelje Ljubljane ter z njihovo pomočjo jn ne z lastno silo osvojiti Ljubljano. Sama obupuje nad lastno sposobnostjo zasaditi papeževo zastavo na ljubljanski grad. To je značilno in odseva v vsem njenem nastopu.
Da po ovinkih doseže, kar ni šlo in za kar sama ne čuti moralne sposobnosti, se veže s komurkoli. Pred leti je šla v zvezi s proletarci na levo. danes pa se nahaja na drugem ekstremu zvezana z velekapitalisti, ki svojo akcijo opravičujejo z maščevanjem za v vseh državah uvedene socijalr.e akcije v polpretekli vojni in povojni dobi. Namen posvečuje sredstvo, je metoda SLS tudi v boju za Ljubljano.
Dvoličnost te stranke je vidna v celi tej akciji: Pod Davidovičem sedeč sami na vladi, nastavlja gerenta in se posmehuje zahtevi po razpisu občinskih volitev. Pod režimom RR volitve na videz zahteva, obenem pa se odkrito veže v en tabor z onimi istimi strankami, ki že poldrugo leto sede na vladi, pa teh volitev ne razpišejo. Vpije proti centralizmu. a zvezana je za volitve z istimi radikali, ki so njega tipični predstavi-telj. Kriči proti korupciji NRS, a v Ljubljani gre z njo skupaj. HSS ji je poosebljeno izdajstvo, a z njo se veže, da za-vojuje Ljubljano. SLS pleše pravi jajčni ples. krog vseh svojih načel in parol, da premami Ljubljano.
Mi smo na tem mestu osvetlili krizo in povojno pregrupiranje prebivalstva večjih mest sploh in Ljubljane posebej, da pokažemo v kakšni atinosieri je SLS že nekaj časa uspevaia sklepati za svoje sebične namene nezdrave koalicije. Naj se o njih misli karkoli, pogojev za trajnost niso imele v sebi. Brez občutka vsaj večletne stabilnosti pa je veliko delo gospodarske pregrupacije Ljubljane v novem državnem okviru nemogoče. Glavni znak teh koalicij je bil, da je SLS pod figovim drevesom drugih polnila urade s svojimi eksponenti in kanalizirala mestni denar v svoje na-mene.
Ljubljana noče biti separatistična: na zapadu neprestano živo čuteč, kaj je izgubila vsled krivičnih granic, hoče cel narod opozarjati na njegove nacijonalne dolžnosti. Ljubljana hoče biti avtonomna. noče pa biti avtonomistična. Od živega prometa z velikim državnim zaledjem pričakuje novih zvez in zaposlitve, noče pa se zadušiti v malem okvirju. Ljubljana hoče biti napredna, magistrat ne sme biti podružnica škofije. Tradicije Ljubljane so v verskem in kulturnem oziru svobodomiselne. Ljubljana noče. da bi se izpolnila doktor Tavčarjeva vizija «4000». Pod duhovniško politično komando bi Ljubljana segnila. Ljubljana je danes tudi precejšen industrijski in s tem delavski center. Ona hoče biti zdravo s~cijalno napredna, vendar ne s kadilom in zvonovi, ki naj raje ostanejo v svojem pravem delokrogu.
Te naloge Ljubljane so tako izrazite, da bodo krize občinskega zastopstva šele prestale, kadar bo občinski svet po svoji sestavi v skladu z njimi. Ne no-maga nič. Jugoslavija ni Avstrija, ki je pod Schwarzom na vso moč pomagala SLS v boju z narodno Ljubljano. Jugoslavija ne more dobro izhajati in delati s klerikalno Ljubljano. Jugos'avija rabi in hoče nacijonalno socijalno napredno Ljubljano. Momentano ljubimkanje ljubljanskih režimovcev z SLS na tem "dejstvu ničesar spremeniti ne more.
Mi bi želeli, da bi vsi. ki niso zapadli v temo klerikalstva, zlasti pa oni. ki imajo kaj več čuta odgovornosti, vodili računa o teh dejstvih SDS je tu s svojo strumno organizacijo, zavedajoč se velike svoje naloge napram Lj"b jani. Slep je, kdor jo hoče odrivati in ne priznati njene centralne pozicije v borbi s klerikalizmorn.
Kriza Ljubljane traja že nekaj let. ker je SLS uspelo v raznih nesog'as.iih v kalnem razpreti svoje mreže. A vreme-
Prihod kralja in kraljice v Beogradu
Kralj odide prihodnje dni v Topolo. — Danes se vrši seja min. sveta pod njegovim predsedstvom?
Beograd, 7. oktobra, n. Točno ob 12. je prispel dvorni vlak s kraljem, kraljico in prestolonaslednikom. Z istim vlakom se je pripeljal tudi minister zunanjih poslov dr. Ninčič. S kraljem so se nadalje vrnili general Hadžič in minister dvora Jankovič ter ostalo dvorsko spremstvo. Kraljevo rodbino so sprejeli na kolodvoru predsednik vlade g. Uzunovič. minister Maksimovič in komandant mesta general Ze evič. Kraljevski par se je s prestolonaslednikom in spremstvom odpeljal na dvor.
kjer je stopila straža pod orožje, na kupoli pa so razobesili kraljevsko zastavo. Kralj ostane v prestolici nekaj dni, nakar odide za krajši čas v Topolo.
Zatrjuje se, da se bo jutri vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Na te.i seji bo minister zunanjih poslov dr. Ninčič obširno poročal o svojem bivanju v Ženevi in Parizu. Mnogi pričakujejo, da se bo na tej seji govorilo tudi o razširjenju ali sploh o spremembah kabineta.
'Prve avdijence v dvoru
Kaj napovedujejo pašičevci. — Uzunovič hiti utrditi svojo pozicijo. — Nikičevo vprašanje zopet enkrat ne obstoja. — Radič bo pameten....
Beograd, 7. oktobra p. S povratkom kralja jc današnji dan neobičajno oživel. Po dogodkih kakor tudi po številnih kombinacijah, ki se porajajo kakor muhe. Seveda so vse te kombinacije v zvezi s skorajšnjim prihodom g. Pašiča, ki ga pričakujejo v Beo gradu že za 12. oktober. G. Uzunovič se naravno trudi, da si do takrat čim najbolj utrdi svojo pozicijo. Gotovo je, da glavna opasnost ne preti od radičevcev, temveč od pašičcvcev, ki danes z vso vnemo širijo vest, da je g. Uzunovič že pristal na to, da se umakne, in da 011 dela samo na sondiranju terena za Pašičevo vlado. Ali bi bila Pašičeva vlada prva, ki bi sledila Uzunovi-čevi, ali pa bi bila med tetna še kaka predhodna vlada, na to vprašanje pašičevci neradi odgovarjajo, trdijo pa, da bi v vladi Pašiča zavzel resor notranjega ministrstva — g. Nikola Uzunovič. Napram g. Maksi-moviču so pašičevci nepoinirljivi in mu grozijo celo z izključenjem iz stranke. Pašičevci trdijo tudi, da pride v radikalni stranki do razcepa v slučaju če g. Pašič ne uspe s svojo vlado. V tem slučaju odide g. Pašič v opozicijo, vlado pa bi sestavila grupa okoli g. Bože Maksimoviča s pomočjo Demokratske zajednice in drugih grup. Ako ta vlada ne bi mogla delovati s parlamentom, bi se parlament odgodil do 1. aprila, nakar bi se razpisale volitve.
V teh okolnostih jc razumljivo, da sledi javnost s posebno pozornostjo avdijencam, ki so se danes pričele. Predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovič'je bil popoldne trikrat na dvoru, predsednik vlade g. Nikola Uzunovič dvakrat, minister notranjih del g. Maksimovič in minister zunanjih poslov. g. dr. Ninčič po enkrat. Vsi so se držali pri svojem odhodu vrlo rezervirano.
G. Marko Trifkovič je izjavil novinarjem, da ie bil v dvoru samo radi sprejema češkoslovaških parlamentarcev. G. Trifkovič
se je pošalil rekoč: Položaj jc stabilen in čvrst ter zaenkrat ni razloga, da me kličejo na konzultacijo. Tudi Boža Maksimovič je izjavil novinarjem, da sploh ni bil pri kralju, ampak samo pri ministru dvora, da pa bo jutri sprejet v avdijenci. Neki član vlade pristaš g. Pašiča je izjavil vašemu dopisniku. da ie verjetno, da g. Uzunovič na svoji avdijenci ni dobil najpovoljnejših vtisov. Res je g. Uzunovič bil izredno r.erazpolo-žen. ko se je vračal drugič z dvora. Izjavil je novinarjem: Jasno je samoposebi, da je bila prva avdijenca pri kralju posvečena re-feriranju o tekočih državnih poslih in o predstoječem delu Narodne skupščine. Vaš dopisnik je vprašal predsednika vlade: G. piedsednik, jeli pričakovati kakih sprememb? »Kakih sprememb?« Ali bo rekonstrukcija vlade? »Ne bo je«. A dr. Nikičevo vprašanje? Nikičevo vprašanje sploh ne obstoja«.
Proti večeru se je vršila daljša, konferenca med gg. Maksimovičem Uzunovičcm in Srskičem.
Beograjski politični krogi z razumljivo radovednostjo pričakujejo zaključkov jutrišnje sej° radičevskega poslaniškega kluba v Zagrebu, četudi tem sklepom ne pripisujejo prevelike važnosti. V Beogradu so uverjeni, da :ie stori Radič ničesar kar bi pospešilo izbruh krize. Radiču je glavno, da omogoči svoji stranki, da ostane v volilni vladi, ako bi prišlo do nje. Zato ni opasno-sti. da bi izziva! Radič k.kc večje pretrts-Ijaje.
Zagreb, 7. oktohra 11. Danes sta prispela semkaj iz Beograda ministra g. Miša Trifunovič in dr. Superina. Prosvetni minister je izjavil, da je prišel le naproti svoji soprogi, ki prihaja iz Belgije. Dr. Superina je prispel na sejo radičevskega kluba. Zatrjuje se, da je prišel minister Trifunovič v Zagreb da prigovarja Radiču naj bo pameten
Triumfalna pot čsl. parlamentarcev po Srbiji
Voditelji čsl. parlamentarne delegacije v avdijenci. — Zahvala
Čehoslovakov Beogradu.
Beograd. 7. okt. p. Jutri dopoldne ob pol 9 bo sprejeto v avdijenci predsedništvo češkoslovaške zbornice poslancev in senata ter referenti s skupne seje naših in »češkoslovaških parlamentarcev. Sprejeti bodo v avdijenco g. predsednik Malvpetr, podpredsednik senata dr. Soukup, podpredsednik zbornice Stivin ter poslanca Uhlif in Černy. Gospodje so bili danes telegrafično pozvani iz Skoplja.
Beograd, 7. oktobra, r. Včeraj je došla skupina 20 češkoslovaških parlamentarcev v Mladenovac, odkoder so se z avtomobili odpeljali v Oplenac, kjer so bili svečano sprejeti od prebivalstva in du' ovščine. Na pozdrav predsednika občine je odgovoril poslanec dr. Anton Uhlif. Gostje so si oglašali cerkev ter položili venec na grob kra-' lja Petra. Nato so se vrnili v Mladenovac, kjer so čakali nanje ostali. Na kolodvoru se je zbrala velika množica občinstva, ki je ži-\ahno pozdravljala češkoslovaške parlamentarce. Sploh so bili na vseh postajah prisrčno pozdravljeni. Zelo prisrčen je bil sprejem v Jagodini, kakor tudi v Čupriji in Pa-lačinu. Vodstvo Teokarevičeve tvornice v
Na potu do Skoplja.
je bilo izrečenih več govorov v pozdrav gostom. Ob 22. so Čehoslovaki odpotovali v Kumanovo, kjer so prenočili, davi pa so nadaljevali svojo pot v Skcplje.
Beograd, 7. oktobra, r. Predsednik češkoslovaškega senata Klofač in predsednik skupščine Malypetr sta pred 6vojim odhodom iz Beograda naslovila na beograjsko meščanstvo naslednjo adreso: ^Meščanstvu mesta Beograda! Mi, zastopniki češkoslovaške Narodne skupščine, ki smo došli v Vašo slavno kraljevino, da vrnemo poset dragih tovarišev iz Vaše skupščine od 1. 1922.. smo bili sprejeti povsod, kjer smo stopili med Vas. tako bratsko in iskreno, da ne moremo odoleti najglobjim čustvom in najbolj radostnemu razpoloženju. Videli smo, da je med nami živa zveza src in misli, ki nas spaja. Došli smo zato, da bi s svojimi brati iz Vaše Narodne skupščine dali političnega izraza najiskrenejši slovanski vzajemnosti Zapuščajoč Vaše mesto, smatramo za potrebno, da se Vam zahvalimo za Vaš prisrčen sprejem in gostoljubnost ter se zahvaljujemo vsem korporacijam in institucijam, ki so nam posvetile toliko pozornosti
Raračinu je priredilo gostom banket, na ka- j in naklonjenosti. Na pozornii-i Vcsega Ka-
terem je bilo izrečenih več pozdravnih govorov. VeliSr sten jc bil sprejem v Nišu, ki so se ga udeležile vse tamošnje korporaci-je in organizacije, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, prosvetnih ustanov in mnog 1-številno meščanstvo. Kolodvor je bil okrašen s češkoslovaškimi in jugoslovens!::mi za stavami. Ko je dospel vlak, je geste pozdravljala tisočglava množica z burnimi ova cijami. Pozdravu predsednika občine Cvet-koviča sta odgovorila predsednik zbornice poslr.ncev Malvpetr in podpredsednik senata Soukup. V imenu predsednika vlade Uzu-noviča je govoril poslanec dr. Voja Janjif. Po 15 minutah je vlak nadaljeval svojo pot proti Leskovcu, kjer so bili gostje istotako n.-vdušeno sprejeti Radi utrujenosti si gostje niso o ledali tamošn.iih tovarn, kakor je bilo določeno po programu. Zvečer se js vršil v hotelu cParizs banket, na katerem
na se jasnijo. Krize bo konec tis'' dan. ko bo vodstvo avtono -ne Lj bI ani v rokah trdne ve"ine ki bo k e • a stvo iz Ljubljane za vselej odgna a nazaj.
rodnega gledališča smo videli sliko Vaše slavne preteklosti in tamkaj smo culi zvoke našega Smetane. Igralcem in pevcem Narodnega gledališča izražamo naše spoštovanje in našo toplo za' vrlo za njihovo sijajno umetnost. Zagotavljamo Ves, ugledni meščani mesta Beograda, da bi Vas naš narod z isto ljubeznijo in istim navdušenjem sprejel v svoji domovini. — Za češkoslovaško Narodno skupščino predsednik Malvpetr, predsednik senata Klofač.^
Kronika nesreč
Psriz, 7 oktobra, s. «Matin» poroča iz Bombava: Strašen potres in viharji so uni* čili Karachi. škoda se ceni na 25 milijonov rupij. Ncštcvilno oseb jc brez stanovanja.
Bnkcrcšta, 7. oktobra (bc.) Pri lovskem izletu rumunskega kralja, ki jc bil v druž» bi blvš ga grškega krrlia in dveh prineov je eksp'od ral južno Brailc motor ladje in !.'b'l tri ofeirje.
Reirut, 7. o':tobra (be.) Velikanski roji '"cb.Kc -o un"čili v o letino bomb-^ža.
Bolgarija se zopet izmika
Ako so italijanske vesti resnične, je bolgarski zunanji minister zamkal pogajanja za spjrazum z Jugoslavijo!
Bolgarijo in Jugoslavijo iu o tozadevnili dogovorih med obema vladama, je Burov odgovoril, da ta vest ne odgovarja dejanskemu položaju. Edino lahko se reče, da se Bolgarija trdne oklepa načela živeti z
Rim, 7. oktobra o. Danes je sprejel bolgarski zunanji minister Burov zastopnike tiska in jim podal več izjav o položaju v Bolgariji in o odnošajih Bolgarije napram sosednjim državam
Na vprašanje, kakšni so odnošaii med Bolgarijo in Jugoslavijo, je Burov odgovoril, da so dobri, da pa se nahajajo še vedno pod vtisom nedavne kolektivne note. Razorožena Bolgarija nima dovolj moči, da bi preprečevala in sploh ukrenila vse potrebno za onemogočenje izgredov obmejnih elementov, ki jih ne inorc nadzorovati.
Na vprašanje, koliko je resnična vest o nameravani zaključitvi sporazuma med
vsetni sosedi v dobrih odnošajih.
Nadalje je Burov izjavil, da je danc~ preccj težko predvidevati balkansko federacijo, pač pa se mu zdi mogoče, da sc bodo s pomočjo Italije začeli prisrčni odno-ša.ii z balkanskimi narodi, vendar pa poJ pogojem, da ohrani vsaka izmcJ njihovih' držav svojo lastno svobodo, voljo in absolutno neodvisnost (Glej tudi na 2 strani!)
Fašizem in Vatikan
Fašisti se čutijo poklicane, rešiti «rimsko vprašanje« potom konkordata. — Vatikansko premoženje postranska stvar. — Papež proglaša Mussoiinija za poslanca božjega!
nih duhovnikov. Sedanji dogodki, nadaljuje olessaggero-, v Assisiju, kjer so se vršile slavnosti ob priliki 700 letnice sv. Frančiška,-to jasno kažejo. Zalo jc Ia»izem najbolj pokli
Rini, 7. oktobra o. Že nekaj dni se vrši živahna, toda umerjena polemika med glavnim fašistovskim glasilom cPopolo d' Italiaj in vatikanskim organom cOsservatore Ro-mr.no>. Polemiko jc izzvalo vatikansko glasilo, ki je te dni načelo takozvano rimsko vprašanje, ki se nanaša na položaj papešlva v Italiji.
Danes je Topol3 d' Italia» objavil uvodnik z naslovom cDržava in cerkev:- izpod peresa ArnalHa Mussoiinija, brata ministrskega predsednika. Članek zavrača najprej nekatere trditve lista cOsservatore Romanov, končno na pravi, da je treba smatrati ons vprašanja, ki se tičejo vatikanskega premoženja, za detajlna vprašanja, ki jih ne bo težko rešiti Ko bodo ta vprašanja rešena, zaključuje Arnaldo Mussolini, bo treba pogledati, ali ne bi Italija in katoliška cerkev lahko našli lojalno obliko za konkordat, ki naj ozdravi stara nasprotstva. ter združi ]>o načinu drugih narodov medsebojne komplementerne sile.
Tudi cMessaggeroi- je o tem vprašanju objavil svoje mnenje. List pravi, da problem zbližanja med državo in cerkvijo ni baš enostaven. vendar pa ni več tako nepremostljiv, kakor je bil nekdaj, kajti marsikatere težave so izginile, jeze in starega sovraštva ui več. List pravi, da jc novi režim zanesel med italijanski narod novega duha. Zato bo rimsko vprašanje rešilo samo od sebe, če ga ne bo mogoče formalno uradnim potom rešiti. Fašizem je v svoj program postavil tudi spoštovanje katoliške vere in nje-
Pred novo hudo
Afera generala v. Seekta.
Berlin, 7. oktobra s. Pred nekaj dnevi sc je razširila vest, da jc vstopil v nemško armado kot aktiven oficir vnuk bivšega ec-sarja Viljema najstarejši sin bivšega kron-princa. Povzročila je veliko vznemirjenje. Vlada 10 je demantirala. Medtem se jc izvedelo, da Viljem Hoheuzollernški sicer r.i postal aktiven oficir, pač pa sc je v svoj-stvu ^začasnega prostovoljca« (Zeitfrei\vil-liger) udeležil manevrov potsdamske gar-nizije. Potom tkzv. začasnih prostovoljcev so Nemci nekaj časa poskušali izigrati določila mirovne pogodbe, ki dopušča Nemčiji le 100.000 mož stalne armade. Nemška vlada je pozneje slovesno izjavila, da jc to institucijo odpravila. Sedaj dokazuje slučaj hohenzollernskega princa, da institucija vendarle obstoji. Bati se je, da vsled tega nastanejo važne posledice za mednarodne odnošaje Nemčije in zlasti, da bi se mogla celo razbiti sedanja trancosko-nemška pogajanja. Preiskava je dognala, da vlada odnosno vojni minister Gesslcr o službovanju Hohenzollernca, kateremu se pri vojaštvu izkazujejo vse časti kakor nekdaj, ni ničesar vedla. Službovanje jc dovolil princu poveljnik nemške vojske general v. Seekt. Minister vojne Gessler je zato pozval generala Seekta naj takoj poda ostavko, kar je ta tudi storil. Dosedaj se ne ve, ali jo bo predsednik republike Hindenburg sprejel. Ce jo odkloni, potem je kriza nemške vlade neizogibna in nastanejo politične komplikacije, katerih dalekosežnost še ni mogoče pregledati
V zvezi s temi dogodki zahtevajo nemški socijalni demokrati od vlade, da odstrani
caii, da pospeši rešitev vprašanja, ki sc ie dolgo let zavlačuje.
Rini, 7. okt. s. Kakor smo poročali, se j« velikih slavnosti, ki so se vršile v Assisih na čast sv. Frančišku, udeležil tudi poseben papežev odposlanec, kardinal Merv <le Val, ki je bil sprejet, s kraljevskimi častmi. Pri zaključnih svečanostih se je dogodil pomemben pripetljaj, ki jiosiavlja razmer e med Vatikanom in fašistovsko vlado v zn -čilno luč. Kardinal je imel prod zbranim ljudstvom, kateremu je podelil [»oseben papežev blagoslov, velik govor ter je uičd drugim dejal: Moram se zahvaliti tudi vojaškim oblastveni, častnikom in hrabrim vijakom italijansko armade. Zahvaljujem pa se predvsem tistemu možu, J;i ima vajeti vlade v svojih rokah ter ravna v pravem <!.poziuuiju, in želi ohraniti veri ugled iu mesto, ki ji gre. Očividno od JJoga zaščiten je pripomogel svojemu narodu na višino in mu zagotovil tisti visoki prestiž, ki ga danes uživa v vsem svetu.> . Tako je končno fašistovski režim javno postavljen pou zaščito• božjo iu veliki mojster fašizma proglašen z.i maziljenca Gospodovega . . .
krizo v Nemčiji
— Zadovoljstvo v Parizu.
vse monarhistične častnike iz vojnega mini strstva fn da ostro nastopi proti članom bivših vladajočih rodbin. Komunisti so sestavili za parlament predlog, ki pravi: Državni zbor naj sklene izgon cele Hohe i-zollcrnske vladajoče rodbine iz Nemčije in naj sc sklene, da sc Holicuzollernska posest razdeli med brezposelne iu one, ki so zgubili svoje premoženje radi inflacije«. Kakor znano bivajo skoraj vsi člani bivše dinastije na Nemškem ter vživa.io še w_-privilegije svojega stanu. Ni izključeno, <J.i se tudi druge stranke odločijo za os're ukrepe proti Hohenzolienicem.
Berlin, 7. oktobra (be) Danes opoldne se je vrnil državni kancelar, ki je nemudoma konferiral s predsednikom Hindeuburgoni o slučaju generala v. Seekta. Državni kancelar jc izjavil predsedniku republike, da stoji kabinet v tej zadevi kompaktno na stališču vojnega ministra. Predsednik Himieii-bi-Tg si je pridržal odločitev. Splošno meni, da bo Seektova demisija sprejeta.
Pariz, 7. oktobra (bc) Časopisje izraža svoje zadovoljstvo nad odstopom generala von Seekta. Jules Sauervvein piše v »Tennt-su«, da r.e verjame, da jc prisotnost sina bivšega nemškega prestolonaslednika zakrivila odstop generala von Seekta, ki ie" postal ovira na poti francosko-nemškega sporazuma in zato jo moral demisijoniraii. Saucrvvcin spravij.i s tem do^ojkoni tudi a zvezo demisijo Severinga.
Pariz, 7. oktobra (pa) Demisija notranjega ministra Severinga .ie bia sprejeta. Zbornica se sestane 13. oktobra.
Angleški rudarji hočejo vstrajati
Rudarji ponovno odklonili vladne predloge. — Stališče vlade. Slabi izgledi na skorajšen konec krize. — Konservativci proti
stavkam.
London, 7. oktobra (be). Konferenca rudarskih delegatov je soglasno sprejela resolucijo, s katero kategorično odklanja ladne predloge za rešitev premogovne krize. Predlog je bil sprejet po razglasitvi izida referenduma v premogovnih okrajih, glasom katerega je glasovalo za vladne prel-loge 42.000 rudarjev, 730.000 pa proti.
London, 7. oktobra (be). Ministrski predsednik Baldvin je naslovil na rudarskega voditelja Cooka pismo, v katerem naznanja, da smatra vlada svoje predloge za rešitev premogovne krize za brezpredmetne, ker so jih rudarji pri zadnjem referendumu odklonili. Vlada je pripravljena v slučaju takojšnjega pričetka dela v premogovnikih urediti vsa sporna vprašanja zakonodajnim potom;
London. 7. oktobra. (10.) Na današnji konferenci rudarskih delegatov je bila spre-
jeta resolucija, da se odpokliče iz premogovnikov varstveno moštvo. S tem sklepom je situacija v premogovni krizi znatno j>o-ilabšana, ker se je bali popolnega propada rudnikov, ki bodo prepuščeni uničevanju elementov. Nadalje je konferenca naprosila delavske zveze, da stavijo na uvoz premoga posebne tarife za podporo rudarjev. Konferenca je priporočila, naj se prične v rudniških okrajih intenzivna propaganda, da rudarji, ki delajo, zapuste rudnike.
London, 7. oktobra (10.). Danes se je vršil v Scarboroughu letni občni zbor konservativne stranke, kaleremu je prvič predsedovala ženska gospa Karolina Bridgemati. Konferenca se ie v prvi vrsti bavila z re— nim iKiložajein v premogovni krizi ia spr;--jela resolucijo, ki poživlja vlado, da spie-meni zakon o delavskih zvezah ia orogla-i vsako stavko za nezakonito

Vrnite avtonomijo prestolici Slovenije!
Pod tem naslovom je včeraj »Slovenec« priobčil uvodnik, ki po svoje razklada, zakaj je bil pred dvema in pol letoma razpuščeu ljubljanski občinski svet. Pričakovali smo, da bo energičnemu naslovu sledila v članku še bolj energična zahteva po takojšnjem razpisu novih občinskih volitev. Prečitali smo članek dvakrat, a te zahteve v njem nismo mogli zaslediti. Le v zadnjem odstavku uvodnika je govor o »novih volitvah«, a zapisano je samo, da morajo biti nove volitve »enodušen protest proti uničevanju elementarnih svoboščin stolnega mesta Ljubljane.«
Videti je že iz samega tega članka, da klerikalci zopet igrajo nečedno dvolično vlogo. Ljubljanskim volilcem bi radi s trikom napravili utis, kako vneti zagovorniki avtonomije ljubljanskega mesta so, na drugi strani pa na zvit način podpirajo namero svojih najnovejših zaveznikov, ki ko s pomočjo centralizma delavne, inicšjativne in objektivne dosedanje občinske ge rente odstavil; zato, da bi mogli v mestni upravi na komoden način vsaj za nekaj časa etablirati svoj partizanski režim. Namen se jim ni popolnoma posrečil in predestinirani gerenti NRS, HSS in SLS so ostali na cedilu._
SLS se dela, kakor da bi ona imela v zakupu vso avtonomijo. Zadnje dneve smo opetovano opozarjali, koliko jc vredno to klerikalno trkanje po prsih. Ko so zadnje volitve v Delavsko zbornico končale brez klerikalne večine, so klerikalci odrekali vsem neklerikalnim delavcem pravico do avtonomije njihove zbornice. Burno so zahtevali, da naj minister volitve v -Delavsko zbornico« tazveljavi ter postavi na mesto izvoljene delavske reprezentance vladnega komisarja. Takrat je bilo pri SLS kar hitro konec :>delavske solidarnosti« in protokol, s katerim je »Krščansko-so-ci.ialna zveza« 26. X. 1922. kot »prolc-tarska skupina delavcev, nameščencev i;i polproletaircev« sklenila takozvano : Zvezo delovnega ljudstva«, je bil pozabljen: saj je šlo za klerikalno-poli-tično špekulacijo, pri kateri so delavski in vsi drugi interesi le figovo pero za dosego nadvlade SLS.
Tudi po volitvah v Zbornico za trgovino. obrt in industrijo je »Slovenec« potrdil neodkritosrčnost klerikalnega nvtonomizma. Ker so bili tepeni, so klerikalci naenkrat si izmislili, da ima vlada pravico volitve »potrditi:: in pričeli so kričati, da se morajo volitve razveljaviti ter ukiniti avtonomija kor-poracije. ki jo je pred volitvami isti Slovenec« razglašal kot najvažnejši avtonomni gospodarski parlament Slovencev. Ker imajo v Trgovski iu obrtniški zbornici klerikalci z g. Jelačinom vred S mandatov, naj vrag vzame avtonomijo iu ž njo makar tudi samo
zbornico.
Farizejstvo je bilo od" nekdaj glavna poteza klerikalnega značaja. Ko SLS vpije o avtonomiji Ljubljane, misli le na to, s kakšnimi sredstvi bi mogla preprečiti, da dobi Ljubljana zopet svojo napredno večino in upravo. Njej je avtonomija Ljubljane deveta briga in pripravljena bi bila jo izročiti tudi turškemu paši, ako s tem prepreči, da bi bil ljubljanski župan demokrat. Ako bi temu ne bilo tako, bi bile v Ljubljani že davno lahko nove občinske volitve.
Zakaj se SLS še danes jezi, da zahteva SDS občinske volitve v Ljubljani? Ako bi SLS res hotela volitve, bi \ morala biti samo vesela, ako iih hoče " tudi še kdo drugi, zlasti pa SDS, katero je klerikalno časopisje vedno na-tolcevalo, da je proti njim.
Vprašamo nadalje: Zakaj SLS za j vlade g. Davidoviča 1. 1924 n- razpisa-; ia volitev, temveč je prvi dan po svo-' jem nastopu izmenjala samo gerenta? Zakaj trije klerikalni ministri, v kojih rokah je bila usoda kabineta, v štirih mesecih svoje vlade niso storili niti I koraka za razpis teh volitev? In ko nam bo SLS odgovorila na ta vprašanja, bomo še poizvedovali, zakaj naj odgovornost za nerazpis volitev nosi SDS, ki je že pred 16 meseci šla iz vlade, ki so io zasedi1 njeni najhujši pretivni-ki? Ali ni SLS ravno glede občinskih vprašanj že preeei dolso v najintimnejši zvezi z NRS in HSS, s katerimi se je dogovorila celo za skupen nastop? Kako to, da njeni zavezniki niso nič drugega zasledovali, kakor izmeno gerentov, ne pa razpisa volitev?
Sedaj, ko se je vlada odločila, da razreši na magistratu mestne gerente, bi smel vsakdo opravičeno pričakovati, da je vendarle že prišel čas, da se razpišejo nove volitve in da se omogoči Ljubljančanom vzpostaviti si svojo samoupravo. »Slovenec« naj nikar hinavsko ne spravlja tega najaktualnejšega in najvažnejšega vprašanja na stranski tir, marveč naj možato pove, ali je tudi SLS za nove volitve Zavedati sc mora SLS, da fco ona in nihče drugi nosila odgovornost, ako se volitve takoj ne razpišejo: kajti brez njene po-futie in brez njenega pri tan':a bi se v Ljubljani nobena stranka in poiUična grupa ne drznila še naprej zavlačevati razpis novih volitev. Brez reminiscenc in neiskrenih rekr:minacij, ki nikakor nc morejo prinesti avtonomijo ljubljanskega mesta, je prišel čas, ko se lahko vsi Ljubljančani, brez oz:ra na strankarsko pripadnost, združimo in to v energičnem klicu: »Vrn'te avtonomijo prestolici Slovenije!«
Kadar bodo vol:tve razpisane, pa si bodimo zopet nasprotniki in pojd'mo v borbo vsak za zmago svojega občinskega programa.
Vladni komisar na FubFanskem magistratu
Včeraj je dosedanji gerentski svet izročil vodstvo poslov ljubljanske mestne občine novoimenovansmu vladnemu komisarju vi, svetniku Mencingerju. — Slovo ljubljanskih gerentov od
mestnih nsstavljencev.
Ljubljana, 7. oktobra.
Člani ljubljanskega gerentskega sveta, predsednik doktor Dinko Puc ter gg. Anton Likozar in Josip Turk, so prejeli od velikega župana ljubljanske oblasti odlok, s katerim se razrešujejo svojih dosedanjih funkcij pri vodstvu občinskih poslov mesta Ljubljane ter se vodstvo občinskih poslov poverja vladnemu svetniku g. A. Mencingerju kot vladnemu komisarju.
Danes dopoldne je gerentski svet ljubljanske občine, ki je skoro dve leti vzorno vršil svoje težko delo v korist Ljubljane, formalno zaključil svoje poslovanje ter se je ob 11.30 poslovil v županski sobi na magistratu od mestnega uradništva in uslužbenstva. Predsednik gerentskega sveta dr. Puc je v svojem nagovoru izvajal m. dr.:
Minili sta skoraj dve leti resnega in plodonosnega dela. kar se priznava od vseh objektivnih faktorjev in javnosti in kar priznavajo tudi oni, ki stoje danes še na strani. Da je bilo to delo tako uspešno, se je treba zahvaliti tudi magi-sfratnemu uradništvu, ki je pri tem delu sodelovalo z vso vnemo in vztrajnostjo tako, da lahko ugotovim, da so ne le šefi uradov, marveč tudi ostalo urad-ništvo in uslužbenstvo izvrševali svoje dolžnosti z uprav vzorno marljivostjo in v estnostjo Prišli smo na magistrat skoraj kot tujci, poslavljamo pa se od vas. gospodje, kot prijatelji, kajti vezala nas je enaka ljubezen do našega lepega mesta. katero smo skušali v najlepši slogi v vsakem oziru dvigniti in spremeniti v moderno središče Slovencev. Gerentski svet morda ni ustregel v osebnem oziru vsakemu posamniku in tudi ne morda posainnim razredom magistr. uslužbencev, toda gerentski svet namenoma gotovo ni storil nobene krivice. Bil je v tem pogledu povsem objektiven. To objektivnost so mu nalagali interesi mestne občine kot take.
Predsednik dr. Puc je nato naprosil načelnike uradov, naj sporoče vsem mestnim nastavljencem zahvalo gerentskega sveta za vestno in vztrajno sodelovanje pri vodstvu mestnih poslov.
Magistratni direktor dr. Miljutin Zarr.ik se je poslovil od gerentov v imenu magistralnih uradnikov in uslužbencev, pri čemer je naglašal. da jih bodo mestni nastavljenci ohranili v naj-
lepšem spominu, ker jim je bilo pod njihovim vodstvom prijetno in lahko delati zaradi točnega, ekspeditivnega in praktičnega uradovanja.
V imenu mestnih uslužbencev sc je nato še posebej poslovil od članov gerentskega sveta predsednik društva mestnih uslužbencev g. Berghauser. Navzoči zastopniki magistralnih uradnikov in nameščencev so zaklicali ge-rentom v slovo prisrčni <Na svidenje!«
Opoldne je prišel na mestni magistrat novoimenovani vladni komisar ljubljanske mestne občine, vladni svetnik gospod Anton Mencinger ter se je ob tej priliki izvršila formalna izročitev vodstva občinskih poslov. Dr. Dinko Puc je informiral vladnega komisarja o mestnem občinskem gospodarstvu ter o tekočih zadevah. Predaja poslov gerentskega sveta je trajala od 12. do 14. *
Novi vladni komisar ljubljanske mestne občine, vi. sv. Anton Mencinger, jc sin slovenskega pisatelja dr. Mencingerja. Po končanih pravnih študijah ie služboval najprej v politično-upravni službi pri nekdanji deželni vladi v Ljubljani, pozneje pa kot okrajni glavar v Litiji in Radovljici, odkoder je bil premeščen k velikemu županstvu v Ljubljani
Dosedanji gerentski svet je vodil ljubljanske mestne posle skoro dve leti. Postavljen jc bil po palcu Davidovičeve vlade 10. novembra 1924 ter je pod njegovim vodstvom Ljubljana v:dno izpremenila svoje zunanje lice. Lepo tlakovane ulice, stanovanjske hiše. nova klavnica, razširjena mestna elektrarna, vzorno občinsko gospodarstvo so vidna priča resnega dela ljubljanskega gerentskega sveta. Nikdar se v Ljubljani v komunalnem gospodarstvu ni toliko delalo kakor zadnji dve leti. To delo se tudi vsestransko priznava nc samo od domačinov, atnoak tudi od tujcev, ki prihajajo v Ljubljano, in nedvomno je, da bo ljubljansko prebivalstvo brez razlike mišljenja obranilo dobo gerentskega trosveta v najboljšem spominu.
Francoski dolgovi
Pariz. 7. -oktobra, s. Kakor poroča «Pe« tit Parisien.->. je včerajšnji nrnistrski svet -oglasno in- brez prdržkov cdobnl po^to« pen je min:s'rske<?a predsedn"'-a Pc:ncareja v vprašenju medzavezniških dolgov.	1
Frotesti dunajskih sccijali-stoy proti klerikalnim ukrepom avstrijske vlade
Dunaj, 7. oktobra, d. Kakor poroča «Ar.-bcitcr Zeitung«, se jc včeraj na Dunaju vr« šil kot uvod obširno zasnovani svobodo« miselni akciji velik ljudski shod, na katc« rem so zborovalci burno odobravali izva« janja govornikov o prepotenei klerikaliz« ma in o istovetenju cerkve, politike ter borzne špekulacije, ki ga predstavlja kr« ščanska socijalnu stranka. Delegat iz Če« škoslovaškc s-oc. demokrat Lahncr je poro« čal, da jc v Češkoslovaški 400.000 ljudi brez konfesijc in da imajo tamkaj vsi starši pravico odtegniti svoje otroke verskemu pouku. Sprejeta jc bila rcsolucija, ki pravi: »Skupščina protestira proti od dne t!o dne naraščajočemu brezvestnemu zatiranju svo bode delavstva potom vlade in njenih obla« sti, naklonjenih klerikalnim nesramnostim. Za mišljenje vlade tc ljudske države, v ka« t-ri naj bi pravica po ustavi izhajala iz ljudstvu, jc žalosten znak, ako sme kak klerikalni prosvetni minister celo otroke brez konfesijc siliti k verouku. Nočemo, da bi sc od elementov, ki stoje v službi ljudstvu sovražne ccrkvcne oblasti, ki zlo« rablja vero za plašč svojim političnim in« teresom, vsiljevala otrokom napačna sve« tovna in življenjska naziranja. Lakota, be« da in brezposelnost, poslcdicc prekletstva vredne sanacijske akcije, napravljajo živ« ljcnj-e premnogih neznosno, in vendar sc je vlada upala kakor v zasmeh naraščajo« čemu osiromašenju množic vreči denarje iz javnih sredstev kapitalističnemu banč« nemu melohu v žrelo, in med tem. ko sc tisočem brezposelnih odteguje državna podpora, so sc mastne prebende ncdela.v« nega klcra zvišale s kongruo, katere obstoj je mogoč .samo s stalnim kršenjem ustave. Sc enkrat zborovalci kot poklicani zastop« niki tisoecv, prikrajšanih v svojih najpri« mitivnejših pravicah, svarc ljudstvu in dc« lavstvu sovražno vlado: Dovolj je kršenja pravic! Množice poznajo svojo meč v dr« žavi in vlada naj nc pripusti, da bi sc ljudstvo zločinsko in nespametno razbur« jalo.» Po zborovanju jc socijalistično pev« sko društvo zapelo intcrnaciionalo.
Politične beležke
Notranja nesoglasja v SLS
Z ozirom na nasprotja, ki sc že delj ča« sa pojavljajo v -SLS, sc. poroča, da sma« trajo za naslednika dr. Korošca dr. Kulov« ca. Dr. Korošcc preti, da sc umakne v za« sebno življenje. Volilna koalicija za volit« ve v Trgovsko zbornico jc predvsem stvor« jena po priporočilu dr. Kulovea, češ da jc vse treba žrtvovati, da sc uniči SDS. Prvi nastop g. Kulovea jc torej končal precej klavrno. Sklenjena Je bila istočasno koali« eija SLS z grupo dr. Ravniharja in HSS za ljubljanske občinske volitve. Levo krilo SLS s tem paktom ni zadovoljno. Drugi nastop g, Kulovea ne bo nič manj žalo« sten, kakor prvi. Njegovim zaveznikom pa želimo dober tek.
Vedno globlje propadanje bivših SKS-arjev
Glasilo radičevccv «Kmetski list« prina« ša zahvalo g. Ogrina za glasove kmetijccv pri volitvi v Trgovsko zbornico z željo, da bi bila prihodnjič zmaga gotova. Torej «napredna» radieevščina želi zmago SLS! Nato isti list napada volilni red, pozabiv« ši, da ga je izdelal po željah g. Jelačina radičevski minister dr. Krajač. Potem psu« jc one, ki so volili listo trgovskih gremijev m obrtnih zadrug, da so polinteligenti, ki so 300 let za luno, ker se šc bore proti klcrikalizmu. Hvali sc. koliko tisoč glasov so dobili nasprotniki SDS. Torej «napred« na» stranka se hvali s klerikalnimi glasovi Zato ta «rcsna» stranka zaključuje: «Samo« stejnim demokratom nagajati je silno lepo iu vsem božjim in človeškim bitjem do« padljivo in velezaslužno delo za ta in za oni svet.» Pristaši radičevccv, ali ste res tako daleč padli, da si Vam zeleni generali upajo take ciničnc neumnosti pokladati? Radičevski voditelji torej priznavajo, da jc namen stranke samo nagajati, podirati in klerikalcem kot hkpci pomagati.
Krščanska usmiljenost in izmozgavanje revežev
Preteklo nedelo so v Šiški blagoslovili novo cerkev. Ob tc priliki so pri vhodih v cerkev ves dan pobirali denar in kakor se čuje, so pobožne žcnicc in drugi ljudje nanosih za tri peharje denarja. Seveda to še davno nc bo zadostovalo za stroške nove velike zgradbe, ki ie zrasla poleg razbitih stanovanjskih barak ob koncu Šiške. Kakor poroča zadnji »Domoljub« ic cerkcv dosedaj stala 2 milijona dinarjev in jc ena tretjina še na dolgu. Škofov tednik pristavila: »Značilno je, da bedo cerkev sezidali največ revni delavski sloji«. Nam ie končno vseeno, kdo cerkve zida in plačuje. Mnenja pa smo, da bi bile v sedanjem času stanovanjske krize za revne delavske sloje bolj potrebne stanovanjske hiše kakor pa cerkvc, ki jih jc v Ljubljani IS, torej več kot dovoli. Baviti pa se moramo s stvarjo zato, ker se za nove cerkve prešajo denarji baš iz najrevnejših slojev, med tem ko sc na drugi strani kažejo klerikalci v svojem demagoštvu za nekake zaščitnike delavstva, dasi zaiti nimajo niti prebite pare V isti številki, ko piše, da bodo za šišensko cerkev naiveč prispevali revni delavski sloji, prinaša »Domoljub« tudi notico pod naslovom »Ogromen sociialni škandal« naslednje vsebine: tKadar prideš v Ljubljano, ne pozabi si iti ogledat travnik pred bivšo šentpetersko kosamo. Ob zidu imajo ubogi brezstanovan.ici naslonjene z gnilimi in trohnclimi deskami zbite barake z raznimi plahtami. Ob zadnjem deževju ie voda tako silila v barake, da ic začela skromna oprema plavati po baraki in so morali stanovalci bežati na prosto — na dež. LJublja-
ne komandlrajo danes liberalri gercntt, zn-kt;i siccr bi bila ta stvar na šentpeterskem travniku nemogoča«. Znano je, dti mestna občina ljubljanska neprestano gradi nove stanovanjske hiše in da se Je v tem pogledu baš pod gerentskim svetom storil velik korak naprej. Drugod sc tudi še drugi faktorji brigajo za stanovanjsko bedo in se ne prepušča vsa skrb občini v breme vseh davkoplačevalcev. Tako n. pr. gradi v Zagrebu nadškof dr. Bauer veliko stanovanjsko hišo z okoli 150 stanovatiji, v Ljubliani pa še nismo čuli o kakem enakem ukrepu dr. Jegliča. .Mesto tega čitanio, kako škofovi listi bri.ie.io iz stanovun:ske bede norce, kako io zlorabljajo v demagoške strankarske svriie in to v isti sapi, ko izžentajo iz ubogega delavskega ljudstva milijone za nepotrebne cerkve, ki se grude pred vsem zato, da bo z novim župniščem zraslo novo leglo za sleparsko klerikalno politiko. Klerikalci bi 700 letnico sv. Frančiška, vzora krščanske usmiljenosti, veliko boli lepo proslavili, ako bi za revne delavske sloje, '02-rakarje, deložirance, poplavljence itd. zgradili vsaj tako veliko stanovanjsko hišo, kakor je šišenska cerkev. S tem bi ne bila samo ublažena stanovanjska kriza v LJubljani, ampak bi bilo to delo gotovo tudi v večjo slavo in čast božjo, kakor pa sedanje izmozgavanje revnih delavskih slojev.
Radie po Psclju. Pucelj po Rad^cu
Zadnji Radičev «Dem> poroča, tla je minister za poljedelstvo in vode Ivan Pu« celj zahteval in dobil za prvo pomoč po« plavijencem 190.CC0 dinarjev (reete 100 ti« soč Din) ter pristavlja: «To jc premalo in nc bo nobena pomoč, ako sc šc ta mcsec ne odobri in razdeli med narod po vsej državi vss j 50 milijone v dinarjev, t. j. sa« mo 10 odst. od celokupne škode, ki sta jo povzročila voda in toča«. Glasilo ministra Puclja «Kmctski list» pa piše pod našlo« vem «Demagogija z nesrečami« m. dr. sle« deče: «Mi in vsi pošteni ljudje smo prepri« čani, da ni prav nobenega poštenega člo« veka nikjer, ki nc bi imel z nesrečnimi po« plavljenci usmiljenja in mi smo prepriča« ni, da bi vsak tudi rad pomagal, kolikor sc lc da. Tudi vlada ni tako nečloveška, da sc za poplavljence nc bi brigala, am« pak bi prav ada povrnila vso škodo, če« bi bile državne blagajne polne do vrha... Kdor mi pride prigovarjat, naj pomagam poplavljencem, hoče s tem nekako reči, da jaz sam od sebe nc maram pomagati, kar je gotovo žaljivo. Take intervencije sc smatrajo po vsem svetu za demagogijo in za gnusno varanje ljudstva, ki je toliko grše, ker sc hoče iz velike nesreče, ki vzbu« ja povsod Ie usmiljenje, kovati političen kapital.« — Dobro sc poznata oba go« spoda.
Rade Palic pred anketami
odborom
Včeraj je bi! pred anketnim odborom zaslišan tudi Rade Pašič. Izjavil je, da ni nikdar interveniral pri kaki oiicijelni esebi. Vsi niegovi posli da so bili privatnega značaja. Srdito razjasnjevanie med predsedstvom anketnega odbora in Davidoviaevci.
Beograd, 7. oktobra r. Na današnji seji anketnega odbora jc bi! zaslišan Rade Pašič, o katerem trdijo, da ga ic k temu prisilil njegov oče. Rade Pašič jc pri zaslišanju vprašal predsednika anketnega odbora, v kakem svojstvu ga odbor zaslišuje, ker more biti zaslišan samo kot priča, v tem slučaju pa mora vedeti, preti komu naj priča. Predsednik odbora mu io izjavil, da ie njegova dolžnost odgovarjati na vprašanje odbora, nima pravice zahtevati, da sc njemu odgovarja. Rade Pašič jc nato izjavil, da ni interveniral nikdar pri kaki oiicijelni osebi. Njegov tekoči račun pri Slavenski banki je privatna zadeva, vsled česar jc odrekef odgovor. Ako ima kdo kai proti njemu, naj ga toži pred sodiščem, ker ic za to stvar pristojno samo sodišče. Izjavil je, da sta ga ga. Milinova in Dragiša Stojadi-novič izsiljevala, on pa ie hotel samo pomagati g. Milinovi ob priliki smrti njenega moža. Rade Pašič je nadalje povedal, kako mu je Dragiša Stojadinovič grozil, da bo celo stvar spravi! pred radikalski klub, ako mu ne da denarja. Ga. Milinova ni imela nobene pravice zahtevati kaj od njega, temveč je hotela od njega izsiliti samo denar. Sam. dem. poslanec dr. Svctislav Popovič jc vprašal Rada Pašiča, za kakšne posle je preiel nagrado od tovarne v Adamovtt. Rade Pašič ie odgovoril, da ni prejel nobene nagrade, da jc bil njegov posel s tovarno v Adamovem privatnega značaja, vsled česar nc želi dati o njem kakega pojasnila. Zatem je Rade Pašič na široko pojasnjeval svoje sodelovanje v upravi Otnniutn Serbe. Dr. Svctislav Popovič iu drugi člani odbora so tnu stavili razna vprašanja. Končno je Rade Pašič izjavil, da more na vse svoje izjave priseči. Pavle Radič je zahteval, naj se za-priseže. Med tem so prišli na sejo demokrati Timotijcvič, Milan Grol in Šečerov, ki so protestirali, da niso bili pozvani na sejo. Ko so prišli davi, jim je bilo sporočeno, da se danes seja nc bo vršila, vsled česar so ostali ves čas v svojem klubu. Prišlo jc do srditega razjašnjevania med njimi in predsednikom odbora Iiijom Mihajlovičetu ter tajnikom odbora Pero Jovanovičem. Predsednik odbora Mihajlovič je trdil, da jih ic dvakrat pustil klicati, nakar so zaslišali slugo, ki je priznal, da ni izvršil naročila. S tem ic bila scia zaključena ter napovedana prihodnja za jutri, ko bo posl. Grol zahteval, naj se Rade Pašič ponovno zasliši in komrontira s Stojadmovičem. Razen tega jc bilo sklenjeno, naj Rade Pašič predloži na razna vprašanja pismen odgo-
ZA POPLAVLJENCE!
Kdor takoj da, dvakrat da!
Burov v Rimu
Bolgarski vnanji minister Burov je napravil na povrutku iz Ženeve poset v Italiji in se v Rimu sestal s šefom sodob-u<e Italije Mussolinijem.
Poset Bttrova v Rimu vzbuja toliko večjo pozornost, ker se jc izvršil v dobi tik po obisku generala Averesca, ki jc sklenil in podpisal v imenu Rumunije prijateljsko pogodbo z Italijo. Iz teli posetov odseva dovolj jasno, kako agil-na je italijanska diplomacija na Balkanu. Kak pomen ima in more imeti ru-munsko-italijanska prijateljska pogodba za našo državo, smo že ponovno označili. V sedanji situaciji Rumunija nc more voditi drugačne vnanje politike nego jo vodi sedaj, to je v okviru Male antante, ki ji zagotavlja varnost in mir v podonavski srednji Lvropi in na Balkanu, in v najtesnejšem zavezništvu s' Poljsko, ki nudi slično zaščito napram sovjetski Rusiji. Vsega tega ji zveza z Italijo nikakor nc more nadomestiti.
Zveza med Italijo in Bolgarijo bi imela vsekakor boljše pogoje. Siccr danes ni umestno govoriti o zvezi med obema državama: z italijanske strani se je doslej le naglašalo, da vežejo obe državi vezi prijateljstva; o predmetu sedanjih rimskih razgovorov pa sc šc nc poroča ničesar konkretnega, razen da se navaja možnost pripravljanja posebnih pogodb med njima. Danes, v dobi sklepanja paktov in pogodb med državami jc samo ob sebi umljivo, da pripravljajo tudi v Rimu in v Sofiji nekaj sličnega; če bo stvar dozorela že to pot, jc seveda vprašanje. Ali težišče zadeve ni na formalnih pogodbah, aiar-več v priredi interesov samih. S tega vidika jc treba premotrivatj bolgarsko-italijanske ounošajc.
Bolgarija jc danes ona balkanska država, ki ie najbolj dostopu., tujim vplivom. Kakor ie pokazala nedavna afera z demaršo, ki so jo vložilo v Sofiji kolektivno njene tri sosede v zadevi vpadov bolgarskih četašev, sc mora njena pozicija na Balkanu označiti kot izoliranost. Osamljenost pa je poslcdica — nc morda sovražne politike bolgarskih sosedov, marveč agresivne in ircdci:-tistične politike znanih revolucijonarnih organizacij v .Bolgariji sami. Ako Bolgarija opusti to politiko, ne bo trajalo dolgo, ko bo tudi njene izoliranosti ko-ncc. Osobito na jugoslovenski strani obstoja veliko razpoloženje za drugačno politiko napram Bolgariji, toda pod pogojem, da spremeni Sofija svoje zadržanje napram nam.
Baš v zadnji dobi so bolgarski politiki naglašali, da jim jc zares na tc;n, stopiti v boljše razmerje do nas in da hočejo v ta namen poskrbeti za mirne odnošaje na meji. Želimo samo, da sledijo bolgarskim besedam tudi dejanja, ; zakaj nadaljno sc bo dovršilo samo od : sebe. To bi bila vsekakor boljša i:i si-! gurnejša pot priti iz neprijetne izoliranosti, nego naslanjanjc na vuanjo pomoč. io je na Italijo. Dasi jc Italija vele-! sila, vendar sc je pokazalo, da napram ; enotni grško-rumunsko-jugoslovenski politiki tudi Italija težko uspeva. Jasno jc po izkušnjah zadnje dobe. da v dosedanjih tirih nasprotovanja vsem balkanskim narodom-bolgarska politika nc more biti uspešna, pa naj se tudi naslanja na močne vnanje sile. Upamo, da so v tem pogledu v Sofiji doživeli dovolj preizkušenj in razočaranj in da ne bodo morda iskali siične ponovitve, ki bi jo moglo prinesti eksperimentiranje l italijanskim zavezništvom.
Zatorej ie mogoče, da se v Rimu sklepa le normalno prijateljsko razmerje, kakor odgovarja sodobnemu evropskemu razpoloženju, ustvarjenemu z zmago v Locarnu. V tem primerit bi imeli rimski razgovori uspeh za pacifikacijo Balkana. Ako bi imeli razgovori nasprotno vsebino, bi Balkanu samo škodovali in prinesli nesrečo vsem, najbolj pa onim. ki bi jih sklepali.
Popolna odprava demokracije v fašistovski stranki
v zvezi s čiščenjem na vodilnih mestih.
Rim, 7. oktobra, s. Veliki fašistovski svet sc je nocoj bavil z mednarodnim* položajem, z reformo strankinih statutov ter s proslavo četrte oblcuiicc fa-šistovskega pohoda na Rim. Po novih statutih bo imenoval generalnega tajnika veliki fašistovski svet, ki bo postav ljal tudi ostale člane strankinega vodstva. V bodoče bo imenoval polilLne voditelje pokrajinskih zvez generalni tajnik. Ti voditelji bodo imeli pravico imenovati posamezne voditelje sekcij. Celokupna hierarhija stranke torej ne b i izvoljena od fašistovskega zborovanja ali kongresa, temveč od velikega fašistovskega sveta. Na podlagi te reforme se^ bo izvršilo veliko čiščenje v vseh fašistovskih organizacijah, zlasti na vodilnih mestih.
Italija kupila Angoio?
London, 7. oktobra, s. Kakor poročujo «Daily Nevvs», bo italijanska vlada s pri« voljenjem Chamberlaina 20. t. m. uradno objavila italijanskosportugalsko po«ocbo ■> odstopu Angole Italiji proti plačilu 10 mi« lijonov funtov šterlingov.
Rim, 7. oktobra, k. Vest. da je Italija kupila portugalsko kolonijo Angolo, se ofi« eijclno dementira. Tudi portugalski brzojavni urad demantira to vest.
Dr. Beneš na donustu
Prcga, 7. ok ,bra. (pr.) Jutri odpotuje zunanji minister dr. Beneš na dvomesečen dopust. Kakor poroča socijahstični dnev« nik «Nova Doba«, bo dr. Beneš po svojem povrat.-cu zopet prevzel posle zunanjega m:« nistrstvi.
«
Naši Kraji in ljudje
Pomoč Rdečega križa poplavljencem
Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je v preteklih dneh nudil poplavljencem, ki so največ trpeli koncem septanbra meseca, prvo pomoč. Posebne k<»sije, sestavljene iz odposlanca ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa, g. srezkega poglavarja in njegovega uradnika so odšle v poplavljene kraje ter sklicale krajevne činitelje, župana, občinske odbornike, župnika in učitelja, ki so pod lastno odgovornostjo komisiji stavili predloge, komu in v koliki meri naj se podpore podele. — Razdeljevanje podpor v Zireh je opravil gospod veliki župan osebno, dočim je ena komisija -opravila svoj posel v Medvodah, druga v Polhovem gradcu in okolici, tretja v prizadetih krajih od Viča do Dobrove, četrta pa v dolini Ločnice, peta je odšla iz Kranja in obhodila prizadete kraje v območju kranjskega srezkega poglavarstva. Razven tega posetijo komisije v prihodnjih dneh tudi še Lipe in ostale prizadete kraje :ia ljubljanskem barju izven mestnega območja.
Glede na nekatere netočne članke, ki so izšli v zadnjih dncli v C.:sopisju, se poudarja, da denar, ki se .u. : zdelil, nikakor ne izvira iz državne blagajne, nego gre zgolj za razdelitev dela onih daril, ki so se nabrali pri ljubljanskem oblastnem odboru Rdečega Križa v zadnjih dveh mesecih v korist akciie za poplavljence. Razdeljeni zneski sicer res niso veliki, vendar moramo vpoštevati v prvi vrsti dejstvo, da je na-
loga Rdečega križa, nuditi le prvo pomoč, ne pa nadomestiti škode, ki je nastala po poplavah. Če vpoštevamo, da je precej prizadetih brez vsake hrane in stanovanja, se mora tudi manjša darila smatrati kot dobrodošla za prvo silo, saj so obdarovani podarjene zneske z veseljem in zadovoljstvom sprejeli. Razen tega sc mora pa tudi vpoštevati, da je cela akcija v korist poplavljencem iz Slovenije doslej prinesla nekaj nad 80.000 dinarjev in morajo seveda od prejete svote primerne prispevke dobiti tudi oni, ki so mnogo trpeli že pred dvema mesecema. Stvari sami bi bilo neprimerno v večjo korist, če bi se mesto skromnih prostovoljnih darov kritiziralo raje zakrknjenost našega ljudstva, ki pozna in kliče Rdeči križ Ie takrat, ko zahteva podpore, zapira pa roke in srce tedaj, kadar kliče ta človekoljubna ustanova na pomoč.
Upajmo, da bo nova nabiralna akcija prinesla še mnogo denarja, ki ga bomo do zadnje pare razdelili oškodovanim — toda le na podlagi uradnih ugotovitev in na odgovorno priporočilo krajevnih činiteljev. Končno še poudarjamo, da se nabrani denar porabi samo med prizadete iz Slovenije. Naj prispeva vsakdo po svoji moči. Denarne prispevke zbira ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS, Ljubljana, čekovni konto št. 11.862.
Notranjost Črne gore
S potovanja novinarjev: Cetinje—Ri-jeka—Danilov grad.
Nikšič, 30. septembra
Končno smo zopet med rodnim poljem, ki obkroža mesto Nikšič, poleg Podgorice najpremožnejši kraj kršne Črne gore. Ob žgočem dnevu smo že zapuščali Cetinje. Gost prah se je dvigal po ulicah, ko smo v avtomobilih hrteli zopet v gore in mahali v zadnji pozdrav gostoljubnim Cetinj-čanom. Cesta pelje v drznih serpentinah med skalovjem. Ko prevozimo prvi greben, se zasveti iz daljave gladina Skadr-skega jezera. Na ovinku so Cetinjčanj nekoč izklesali široko teraso in postavili na njo kavarno »Belvedere«, da so mogli ob svoji ljubljeni črni kavi dan na dam uživati lepoto idiličnega in obenem bogatega Skadrskega jezera, kjer so bila še pred par sto leti najrodovitnejša črnogorska polja. Danes jc ta kavarna opuščena, brez strehe. Najbrž jo je oskubila vojna, sedaj pa ne najde mecena, ki bi ji dal zopet življenja za poletne mesece. V dolgi zimi, ko pokrije to kamenje sneg in led, pa zamre življenje tudi na teh vijugastih cestah. Samo seljaki v opankah in s svojimi živin-četi jih obvladajo tedaj.
Avtomobili drve v nižino. Nad nami zavija tudi poštni omnibus. Kakor bi gledal romantiko v kinematografu Globoko pod nami in nad cesto gole skale, včasih votline, iz katere curlja skromen studenec, potem košato figovo drevo, grmovje šipka z rmenimi jabolki (granatna jabolka), potem se odpre dolina z večjim potokom Ri-jeko, ki se kmalu razlije po dolini. Mesto njiv imamo nov kontrast, močvirje med visokimi skalami. Med razritim skalovjem vodijo navzgor ceste, ki pa so podobne velikim strugam hudournikov in vendar se spenjajo po njih kmetice s tovorom na hrbtu, konjički s košarami za Cetinje. Gledamo to trpko življenje, borbo za košček kruha in pazimo na avto, ki vozi tik ob robu prepada. Samo nekaj cqntimctrov na stran, pa smo — bili. Sijajne so te široke kamenite ceste, ženijalno izpeljane na obronkih gora. Ampak ovinkov niso gradili za dolge avtomobile. Dostikrat nam uhaja dih. Komaj se razburjenost poleže, že zavijemo v novo, opasnejšo strmino. Prav globoko se oddahnemo, ko je romantika končno za nami in zavijemo v trg Rijeko, okrašen z zastavami. Prostoren trg ob vodi je poln domačinov, možje kot vojaki v dvoredu z narodnimi nošami. Predsednik občine Petar Pejovič nas pozdravlja. Zgodovinski kraj, a danes reven, potreben energične pomoči, kot cela Orna gora. Rastoče Skadrsko jezero zadržuje odtok Rijeke. V močvirjih je gnezdo komarjev, malarije. Narod nima zaslužka, ne dela, ne jela. Želeli bi si strokovnih šol. zlasti pletarske, da jim omogoči vsaj eksploati-
ranje močvirnate flore z močvirja, lahko bi jim donašalo nekaj zaslužka. Izsušenje Skadrskega jezera bi jim vrnilo njihova poplavljena polja rodovitnih njiv. Zgraditi pa so morali ogromen obokan most, da morejo priti ob deževju na drugo stran doline v dolgih jesenskih in pomladanskih mesecih, ko Rijeka naraste za več metrov in poplavlja dolino in trg. Vse hiše so že radi tega zgrajene v prvo nadstropje.
Čez ta visoki tipičen most gremo na višino, kjer je leta 1493 postavil knez Ivan Beg, ki so ga pregnali iz Skadra Turčini pod vodstvom vezirja Cupriliča, svoj grad, rezidenco Črne gore, cerkev in prvo slovansko tiskarno. Temelji te Obodske ti-skanne pa so še ohranjeni. Stari svečenik, ki služi tam že 54 let, nam razlaga zgodovino. Tu so tistcali prvo slovansko knjigo, cerkveni osemglasuik »Oktojh«; eden je še ohranjen v Cetinju in drugi v nekem samostanu. Domačin se povzpne na kameni-ti zid iti nas navdušeno pozdravlja iz razvalin, odkoder je med bojevanjem s Turki dinastija Črnojevičev vrgla po slovanskem jugu prvi plamen kulturne svobode, slovanske zavesti. Iz zidine raste košati lovor. Mi si odnašamo v domovino dragocen spomin, zelene Iovorjeve liste. Čez 2 leti so Turčitii pregnali Crnojeviča tudi iz Rijeke, odkoder so se preselili na Cetinje in tam leta 1495 ustanovili za dolga stoletja novo ognjišče svobode črnogorskih junakov Na trgu. kjer so postavili moderne cementne stojnice za tržišče, nas pogoščajo Riječani s sirom, mesom, raki-jo, črnino in grozdjem. Seljaki posedajo vmes. Med kramljanjem se čudimo visoki inteligenci teh priprostih mož in še večji '.jubavi do svoje krušne, borne domovine. Veliki smo njihovi dolžniki. Oni bi bili zadovoljni, če bi omogočili vsaj prodajo njihovih rib ukljev, ki imajo dragocene luskine za juvelirje. Visoko na skali čepi siva štorklja, edina ptica, ki jo vidimo v tem krajih poleg črne vrane. Med zakusko nam Riječani razlagajo svoje daljne težave. Zastopnik bivših državnih črkostavcev toži o zapostavljanju Črnogorcev, ki jih niso prevedli v službeno pragmatiko, drug domačin zopet pravi, da ne zahtevajo denarja, ki pokvarja narod, zadovoljni pa hočejo delati in živeti na svoji, s krvjo pognojeni domovini. Selo ima 4 razredno ljudsko šolo, pred katero nas iskreno pozdravlja šolska deca z učiteljem. Ob hišah počivajo čolni, v katerih se Riječani prevažajo, kadar nastopajo povodnji
Proti poldnevu zapuščamo Rijeko in smo kmalu nato pred Podgorico, najrodovitnej-šo dolino v Črni gori, kjer raste baje najboljši tobak Pred mestom zavijemo na levo v dolino proti Danilovgradu in Nikši-ču. Pot se vije ob lepi reki Morači, koje temnozelena barva nas spominja Soče, globoko razrita struga pa Kokre nad Kranjem. Cesta je polna občinstva, ki se vra-
ča menda s sejma iz Podgorice. Dekleta in ženske, gibčnih in vitkih stasov, debelih kit nad čelom, v črnih oblekah, jahajo na drobnih konjičkih, možje v modrih dolgih plaščih. Vsi nas pozdravljajo: »Dobrodošli jugoslovenski novinarji!«
Vsak otrok v črni gori je vedel, da so došli v goste jugoslovenski novinarji. Po lepi, ravni cesti, ob kateri polagajo vodovod, je mnogo starih trdnjav iz turških bojev, smo opoldne privozili v trg Danilov-grad, občino visokih, snažnih hiš s po-starnim trgom ob reki Morači. Selo ima okrog 900 duš, osnovno šolo, učiteljišče in nižjo gimnazijo. Tudi tu so domačini vsi na trgu ob sprejemu. Predsednik občine, učitelj Boško Velasevič, navdušeno pozdravlja, odgovarjata mu direktor »Rječi« Parmačevič, na kar nas gostijo s sirom, dvojnim mesom, papriko, svežim zeljem, vinom, pivom in rakijo. Tudi onj tožijo: Majka bratov Vučevičev, ki je izgubila na Skadru 7 sinov, dobiva mesečno podporo 50 Din in vendar vsi s ponosom jn zadoščenjem govore o ujedinjeni Jugoslaviji.
Dr. Avg. Reisman
Franjo Poljšak f
Franjo Poljšak, likvidatflr Mestne zastavljalnice ljubljanske, je v sredo ponoCi po daljšem bolehanju podlegel zavratni bolezni. Močno se je z njegovo smrtjo zamajala vrsta onih skromnih in tihih podrobnih naših strankinih delavcev, ki niso 'nikdar oklevali ali omahovali, ampak tudi v najtežjih čas:h~ še z večjo ljubeznijo sta-
vil; svoje sile strank; na razpolago. Nikdar se ni obotavljal, kadar ga je klicala stranka na delo. Bil je trdno uverjen v zmago načel SDS in bil zato vedno odkrit in ponosen njen pristaš. »Ali si naš ali pa nisi!« to je bil njegov odločen polit!6ni čredo, strankinemu vodstvu in vsem društvom, v katerih je s tako vnemo deloval, pa je še neposredno pred smrtjo poslal svoj zadnji pozdrav odnosno »Zdravo!« Zvestoba tudi preko groba.
Rodom iz znane narodne in napredne Poljšakove rodbine v Zagorju ob Savi se je Franjo Poljšak že v svoji mladeniški dobi z vso živahnostjo udeleževal društvenega dela. V Zagorju ob Savi, kjer je nastopil svojo prvo službo pri TPD, je že leta 1890 ustanovil Sokola in bil eden njegovih prvih vaditeljev. Sokolski evangelij mu je bil svet in ostal mu je zvest do smrti. V Ljubljani, kjer je stopil v magistratno službo, je našel široko polje za svoje udejstvo-vanje in porabil skoro ves prosti čas v delu po društvih. Celih 16 let je bil požrtvovalen, inicijativen in izredno agilen tajnik »PolitKnega naprednega in gospodarskega društva za šentpeterski in kolodvorski okraj«, čegar krasen razvoj je v veliki meri njegova zasluga, pri Sokolu I. na Taboru pa je bil od ustanovitve v odboru za zgradbo in v razmih odsekih ter se je zanimal zlasti za finančno stran. Sodeloval je pri vseh prireditvah Sokola I. Sedem let je bil pokojnik tudi tajnik Zadruge pekov, kjer je izvrševal svoje posle v splošno zadovoljstvo, pri ljubljanskih velesejmih pa je sodeloval v stanovanjskem odseku kot blagajnik. V službah vesten, v družbi povsod dobrodošel in zabaven, napram političnim nasprotnikom odkrit. Z ljubeznivostjo jih je skušal vedno pridobiti za napredne ideje. Rajše pa je imel nasprotnike kakor omahljivce v lastnih vrstah.
Dolge mesece je že glodala na njem za-
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. zvečer. Petek, 8.: Zaprto.
Sobota, 9.: «Drugi breg». Drama. Premiera. Izv.
Nedelja, 10.: «Skopuh». Komedija Premi*
jera. izv. Pondeljek, 11.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Petek, 8.: uOthello« Premijera. Izv. Sobota, 9.: Zaprto.
Nedelja, 10.: aProdana nevesta«. Tenorist
g. Mirko Jelačin kot gost. Izv. Pondeljek. 11.: Zaprto.
Današnja premijera Verdijevega cOthel-Ia» v ljubljanskem opernem gledališču je
obenem otvoritvena predstava letošnje operne sezone. Režira g. Knittl, dirigira kapel-nik g. Neffat.
Prihodnja dramska premijera v Ljubljani bo sobotna predstava češkega dela f Drugi breg?, najboljšega odrskega produkta dramatika Hilberta. Stvar je imela v Pragi velik uspeh. Vsebino drame tvori politično ozadje, tragedija pa se odigrava med očetom in sinom. Očeta bo igral g. Levar, vlogo sina bo kreiral g. Jan, ki nastopi to-
pot prvič v večji partiji. Režira g. Milan Skrbinšek.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Danes se poje po dolgem premoru na novo naštudirana in inscenirana Verdijeva opera cOthello». S »o predstavo, ki se daje izven abonmaja, se otvarja nova operna sezona. Glavne partije pojejo ga. Zaluiova iu Potučkova ter ge. Knittl, Holodkov. Rumpel, Banovec, Mohorič in Mitrovič. Režijo vodi g. Zd. Knittl, dirigira g. A. Neffat. Nove dekoracije je naslikal J. Skrušny. _ V nedeljo gostuje v «Prodani nevesti«, ki je na novo inscenirana po načrtih prof. Kisela, naš someščan gospod Mirko Jelačin v partiji Janka.
Tenorist Mirko Jelačin t Ljubljani. V nedeljo zvečer se poje v naši operi Smetanova <Prodana nevesta« z g. Mirkom Jela-činom v vlogi Janka. Opera je nanovo zrežirana po navodilih g. Knittla. Predstava je izven abonmaja.
Iz zagrebške opere. V sredo zvečer je bila v Zagrebu premijera Verdijevega cPle-sa v maskah> Glavno žensko partijo ie pela ga. Zikova, ki bo alternirala z go. Vesel-Pollo. V ostalih pariijah nastopajo poleg al-tistke Pospišilove gg. Rijavec, Primožič ia Hržič. Opero dirigira kapelnik Smodek.
Italijanska trazedinja Ema Gramatica se mudi sedaj v Parizu na recitacijski turneji.
Bolgarski PEN-klub. V drugi polovici septembra se je v Bolgariji osnoval PEN-klub za Bolgarijo. Predsednik kluba je tmiv. prof. šišmanov, podpredsednica je Dora Ga-be, tajniške posle pa izvršuje novelist Po-ljanov. Klub se je že pridružil mednarodni centrali v Londonu.
Smrt madžarske tragedinje. V Budimpešti je umrla v 71 letu bivša tragedinja madžarske drame Marija Jaszai. Rodom iz Komorna se je umetnica že v dvanajstem letu življenja pridružila skupini potujočih gledaliških igralcev. Po burnih doživljajih je prišla v peštansko dramo, kjer je kreirala po vrsti vloge Antigone, Elektre, lady Macbethove itd. L. 1922. je umetnica slavila svoj 50 letni odrski jubilej. Gledališču ia ostala zvesta do smrti.
Premijera «0rliča» na Dunaju. Pred dnevi so imeli v dunajskem Burgtheatru zanimivo premijero Rostandove drame <L'Ai-glon>, dela, ki je prišlo na oder v avstrijski rezidenci po mnogih premaganih spletkah. Stvar se je igrala v prireditvi nemškega pesnika in dramatika Klabanda. Reichstadtskega vojvodo je kreirala igralka Ida Rolandova. Pohištvo za zgodovinsko retrospektivo so dali na razpolago dvorni muzeji, bojišče pri W»srra-inu pa so predstavljale skioptične slike. Dunajska policija se je pri vprizoritvi bala izgredov (drama ima protihabsburško tendenco) in je gledališče dobro zastražila. Incidentov pa ni bilo. <Or-lič» se je prejšnja desetletja igral v Parizu s Sarah Bernhardovo v vlogi Reichstadtskega vojvode.
Danes dvojni sporedi!
HARRY PIEL
»t«'




<JjL* A"	•JtLf
ČRNI PIERROT
Sen^acijonalni pustolovni l;ubavni roman v 2 delili naenkrat 10. dejani. Kiasnc in zelo napete scene iz snežnih planin. Vratolomni skok iz 30 0 m visoke gore
Dveurne predstave ob pol 4., pol 6., pol 8. in četrt >0.
KINO «LJUBLJANSKJ DVOR» Telefon 730.
Povodenj na Primorskem
V Mimu pri Gorici se je Vipava razlila čez bregove in poplavila polja. Na desni poslopje Čevljarske zadruge, za njo pa šola.
vratna bolezen. Kljub temu se je do zadnjega zanimal za dogodke v stranki in bil ponosen na njene vedno večje uspehe. Tik pred smrtjo pa je še prosil, naj sc sporoči njegov zadnji pozdrav: Oblastnemu odboru SDS, Šentpeterskemu političnemu društvu, Zvezi obrtniških zadrug, Sokolu I. na Taboru, Sokolom v Zagorju, Štepanji vasi in Borovnici itd.
Pogreb se bo vršil v soboto ob 3. popoldne izpred hiše žalosti, Sv. Petra cesta 40. Bodi zvestemu somišljeniku in marljivimi sodelavcu ohranjen časten spomin, cenjeni rodbini pa naše iskreno sožalje!
Meje okrajnih zastopov in uredba o razdelitvi države na oblasti
Uredba o razdelitvi države na oblasti z dne 36. aprila 1922 je določila meje sedanjim političnim srezom in izločila nekatere občine iz enega političnega okraja in jih pridelila dTugemu. Tako n. pr. je pripadla občina Stoperce iz političnega okraja ptujskega k novo ustanovljenemu srezu Šmarje pri Jelšah, občina Šmartno na Paki iz slovenjgraškega političnega okraja k srezu Gornji grad itd. Ker je ta nova politično -administrativna razdelitev štajerskega dela Slovenije prišla v nasprotje z zakonom o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866, po katerem se morajo meje okrajnih zastopov povsod kriti z mejami sodnih okrajev, je •nastalo vprašanje, da-li so se z uredbo o razdelitvi države na oblasti dotične občine izločile tudi v samoupravnem oziru iz dosedanjih okrajnih zastopov. Dolgo časa je v tem pogledu veljalo mnenje, da citirana uredba o razdelitvi države na oblasti mej krajnih zastopov ni izpremenila in da morajo ostati okrajni zastopi v svojih starih mejah in to tem bolj, ker ta naredba glede mej posameznih avtonomnih korpo-racij, t. j. okrajnih zastopov ni ničesar odločila, na drugi strani pa tudi, ker ni predvidela nikakega pooblastila za kak tozadevni ukrep s strani najvišjega političnega -upravnega oblastva ali velikih županov kot politično-administrarivnih oblastev II. stopnje. Za ohranitev starih mej okrajnih zastopov so v mnogih slučajih govorili tudi važni momenti gospodarskega značaja, ker se je domnevalo, da bi bili v nasprotnem slučaju nekateri okrajni zastopi tako okrnjeni, da bi ne bili sposobni za trajno delo in vršenje onih dolžnosti, ki so jim naložene po zakonu.
Sedaj je v stvari odločilo ministrstvo notranjih del in izreklo, da se morajo meje okrainih zastopov prilagoditi mejam po-littenih srezov in posameznih oblasti. To utemeljuje z zakonom o oblastni in srezki samoupravi, ki je stopil v veljavo obenem z zakonom o obči upTavi in z uredbo o razdelitvi države na oblasti, po katerem bi namreč okrajni zastopi že davno morali prenehati s svojim poslovanjem. Ker pa se faktično še to ni zgodilo, in dokler do konstituiranja novih oblastnih in srezkih samoupravnih edinic to prehodno stanje traja, vrši nadzorstvo nad nelikvidiranimi okr. zastopi veliki župan kot naslednik bivše pokrajinske uprave in v kompetenci svo-ječasnega deželnega odbora. Ker mu more ta funkcija pripadati samo v mejah njemu podrejene oblasti, je zadoščeno tudi zakonu o okrajnih zastopih, po katerem okr. zastopi ne morejo segati preko meje ene-
NC(AVICE
ga političnega okraja (sreza) ali dežele oi. oblasti.
S tem je torej vprašanje mej naših okr. zastopov, kjer še obstojajo, za enkrat koa-čnoveljavno rešeno.
JilllJC
najboljše. ,najtrp ztn ejse, zato najcenejše
Predavanja Z. K. D. Ljubljana
V soboto 9. t. m. predavajo:
Na Jesenicah ob 20. dr. Stojan Bajič o temi »Kaj je in kaj hoče komunizem?«
V	Novem mestu ob 16. g. proi. Dolžan o temi »Kako je nastal svet?«
V	Škofji Loki ob 20.30 g. dr. I. Fellacher »O koroškem plebiscitu in življenju Slovencev v Avstriji«.
V nedeljo 10. t. m.
V	Rov tali ob 15. g. Šl mnovec o »Preganjanju in zatiranju Slovencev v Italiji«
V	Sodražici ob 15. g. Majcen o temi »Država in ccrkev — politika in vera«.
V	Stražišču ob 16. zdravnik Hig. zavoda o »Jetiki« (s filmom).
V	Podzemlju ob 7. zjutraj g. I. Štre-kelj o »Vinogradništvu in kletarstvu«.
V	Gradcu c.b 14. isti predavatelj o isti temi.
Sokol
«Soknl I.» Dragim bratom in sestram javimo tužno vest, da je umrl eden najboljših prijateljev Tabora, zvesti brat
Fran Poljšak, magistratni uradnik. Svest si sokolskega programa se je boril z nami od ustanovitve ter se kot odbornik zgradbe in raznih odsekov zanimal zlasti za gospodarsko stran Tabora. Sam je mnogo žrtvoval, a dosledno tudi dajal izdatne pobude k zbirkam za zgradbo. Bil je pošten, čist, trden značaj. Poštenemu bratu dajmo dostojno slovo! Zbiramo se pol ure pred napovedjo pogreba v kroju na Taboru. Žene in oni brez kroja z znaki. Korakamo v štiristopih spredaj. Zdravo! Odbor.	1
Znani roman Beiharda Kellermanna
Brata Schellenberg
Film svetovne slave.
Pride v Ljubljano.
Pred sodniki
Natakarja Filip in Tadej iz Ljubljane sta si napovedala dvoboj. Pozno ponoči 6ta se sestala pred Tadejevo hišo. Temna in meglena noč je bila. Filip je že hotel napasti, ko opazi, da stoji pred hišo le Tadejeva žena, ki ga je hotela zastopati. Filip se pa ž njo ni hotel tepsti in je zahteval, naj l>okliče Tadeja, ki ga je tako grdo vlekel skozi zobe. Gospa pa je prekrižala roke na svojih junaških prsih in kriknila: <Ne boš fantič ti mladi, mož moj spi!> Pri tem je hotela zapreti vrata, pa je segel vme6 Filip, da bi jo zadržal. Pri tem je pa tako nesrečno ravnal, da je vtaknil roko skozi šipo v vratih in krvav odkorakal z bojišča. Ker je pa Tadejevo ženo kruto užalil, ga je tožila radi šipe, mesto radi žaljene časti. Filip je bil pa oproščen, ker ni bil dokazan
njegov zloben namen.
*
Uradnik Janko ima lep, svetel bieikelj. Kadar ga sreča delavec Pero, zija vanj tn ga občuduje. Pero je človek šiš-miš, pravi, da se pretaka po njem plemenita ciganska kri, a njegov oče, da je bil dolenjski pijan-ček. Zato si misli Pero, da ima pravico do kraje in do pijančevanja. Septembra letos so ga poklicali v neko ljubljansko palačo. Fant je stopal po visokih stopnicah in Študiral, koliko nadstropij bo še treba prehoditi, predno pride na podstrešje, kjer ga je čakalo neko zidarsko delo. Naenkrat je obstal. Pred seboj je zazrl svoj ideal — lepo Jankovo kolo. Urno ga je pograbil in odnesel. Na cesti je srečal prijatelja Ivana in mu prepustil kolo za poskušnjo, a sam je odšel na delo. Pa je Pero zvedel, da mu je policija na sledi in izginil je. Njegov prijatelj Ivan je bil pa silno vesel in kolesaril je po Ljubljani, zagotavljajoč svoje prijatelje, da se trenira za prvo prihodnjo tekmo v Kataribdi. Naenkrat je pa moral na dolgo pot za cel teden. Zaprt je, češ, da je bQ soudeležen na tatvini kolesa. Uradnik Janko ima pa spet svoj bieikelj in »e vo« veselo okoli.
= Fetck 8. X. 1926
-- t JUTRO» št. 232	-
Domače vesti
	Vehk razkošen trancoski ttlm Ona hoče njega V glavni v og An dre: Roanne. Krasne pomorsk slike. Velika razkošnost iz najv šjih krogov. — Zabavna b pikaatna vsebina. Predstave ob 4, pol 6n pol 8. b 9. KINO IDEAL.
	
Gospodje! opomnite svoje soproge
na najcenejšo cružinsko oblčolnico M. BAN Re- a cesta št 7. kjer bodo
najceneje kupile
iz krasne zaloge razno manuiakturno blago za 'esen in zimo. Krasno ♦♦.»4,«.♦«♦« doubie blago za suknje, blago za dam-ke p ašče. ............
Cene brezkonkurenčne!
*	Svetozar Pribičevič % Ljubljani. Včeraj z jutranjim tržaškim brzov!akotn je na potu iz Pariza v Beograd prispel v Ljubljano voditelj SDS Svetozar Pribičevič z gospo soprogo. S prevede! ie nekaj ur v krogu svo jih prijateljev ter je ob 9. nadaljeval svo .'o po: proti Beograda.
*	Interesantne vesti lansirajo radičevcl o svojih načrtih in apetitih v zagrebške liste. Ti k o peroča : Obzorc, da bo Mestna hranilnica ljubljanska izročena glavnemu tajniku .Radičeve stranke v Sloveniji dr. Maruštču.
+ lzpremembe v državni službi Z ukazom ministrstva prosvete Je Mirko Gove-kar, doslej ra mariborski gimnazij;, imenovan za učite!:a telovadbe na moškem učite-ilšču v Maribora. Nadalje sta imenovana cr. Anton Cede za okrajnega sanitetnega referenta za okra; Laško. dr. Gabrijela Že--eznifc pa za idravnico-vclonterko pri sploš ni bolnici v Maribora. Profesor na realk: v L".bi ar.: cr. A. Papež ja trajno upokojen.
*	iz državljanskega statusa. Za podelitev lt-šesa drža\ Janstva so zaprosil: Marija Loschnik, zasebna uradnica v Maribora, dosedaj pristojna v Seie pri Borovl.ian. Koroško. Anton Mata?, poljedelec v Petišovaih d. seda; pristojen v Kanfanar, Istra: Arnošt Kotastein. tehnični upravitelj usnjarske tovarne v Mariboru, dosedaj pristojen v Tre-£ic na Češkoslovaškem. Vir.eenc Hnse:. železničar v Mariboru, dosedaj pristojen Povlr pri Sežani: Julijska Krajina: Fridc rik Skremka, mehanik v Gor. Radgoni, prisilen na Dunaj Avstrija. Iva:: B. žlč. kovač v Mariboru, pristojen doseda; v Dolino pr: Trstu. — Naše državljanstvo jc bilo pode-]Jeno Fedorju Odnoglazkovu rodom iz K:-n-sta-ntiuovke, Rusija, tehničnemu uradniku pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru. — Za izpust iz našega državljanstva je zaprosi'- Kristijana Kiesslhiger, steklarka v .Marktleuthenu r.a Bav_rske;n. pristojna v Smol nik pri Maribor..
*	V beograjskih pisarna}, odpravljeno kuhanje črne kave. V zvezi z btavgurlraulni projekti z- '?ob\ianje gospodarske krize je v vseh ministrskih in vseh državnih pisarnah odpr-v/er.o kuhanje črne kav -..
*	Centralizacija prometne s4užbe. Pro;::•.•: ro mmistrstvo le odredilo, da se v petih
b'astr: ■ železniških d;-ekcl'ah števil: o-e-delkcv zniža od S na 5- Prekoštevilni urad-rtk« bodo stav! .ni na razpoloženje. General ua direkcija železnic bo centralizirala gotove pO:le ra primer računske ir. kontrolne vranjo siužbo pa bo popolnoma decentralizirala.
+ Število odvetnikov -s Jugoslaviji je zna-5zlo koncem leta 1925. ravno ?l»on. Slovenija jih ima 1S1, Ljubljana 66. Maribor 32, ostalih 93 pa uraduje po dragih mestih in Slovenije.
*	Netočna vest. Pred tur J . 1 smo ob-
j_-.il! službeno ves:, da "e nova uprava zaloge šolskih knjig sklenila ukiniti svojo detajl:..') prodajabico v Gradišča. Ta vest le v toliko netočna, ker je detajlni prodajalna knjig šolske zaloge že od 1. 1921 uki-r.ena.
*	Nagrade za razstavljene fotografije v Splitu. Na razstavi fotografi v Splita so b -11 odlikovani s častno diplomo in zlaio svetinjo naslednji slovenski fotografi, oziroma amaterji: Josip Kramarlč Fran Kraševec in Janko Ravr.lk s častno diplomo in srebrno svetinjo pa: Veličan Bešter. Egon Plan -šek. Božo Adlešič. J. Kur_lt, Jakob Skrije in Avgust Blaznik iz Škofje Loke. Uspeli razstave je zlasti v moralnem oziru zelo pav oljen. Svetinje se izdelujejo v Sna
*	Davčni vijak se je lotil upokojencev. Iz krogov državnih -upokojencev nam pišejo: Davčni vijak je izčrpal v Ljubljani vse sloje prebivalstva. Vse stoka nad pretežkimi davčnimi bremeni, obremenitev Je dosegla avoJ višek i" vse zatezanje re pomaga več. da bi se davki še nadalje stopnjevali. Izka-z_:l pa Je treba vencar-le napredek. Zato si je izbral davčni vijak na.isiromašnejše mrd siromašnimi. Lotil se Je takozvanlh krc-trskih penzijcnlstov, ki do zadnjega od svojih skrajno skromnih pokojnin, odnosno draginjskiii doklad niso plačevali davka. Iznajdljivost davčnega vijaka pa je našla, ca bi megli :adl :i kaj utrpeli. Upokojenci dobivajo zadnje dni po Trsti plačilne naloge za plačilo dohodnine. Eden več. drugi mani. Pc vrsti hodijo od Poncija do Pilata, da debe pojasnilo, od česa naj pravzaprav plača j davek. Nekaterim se je končno vendar posrečilo razreši:; uganko. Zvedeli so. Ja se j "m Je oboačll del dragbjskih doklad pro-li jasnemu besedilu zakona, ca draglnjske doklade državnih uradnikov in vpokojeu-cev niso zavezane nobenemu davku. Starč-k: begajo sem ir. tja i:: iščejo pomoči, da se rešijo ne-akonlto naloženega plačila. Pametni aktivni uradniki sami uvidevaja da se kronskim upokojencem godi krivica: baje pa se re morejo odločiti, ali naj napako uradoma popravijo. a!i pa samo onim. ki bi - Je žili proti predpisanem:: davka pritožbo, lilero Je kolkova:! z 20 Din. Apeliramo na finančnega delegata g. dr. Šavnika. da zadevo uradoma uredi in reši siromake nepotreben. stroška,, katere bi morali prišteta:. Ako je šla davčna administracija v svo;i gorečnosti, da dvigne (losos davkov, predaleč. ,e dolžnost nadzornega oblas.va, ca ne kazn-Je ra to r.as. ampak ured: stvar bre- naših stroškov.
*	Slavnost dobruških prostovoljcev v Pragi. V soboto dne 9. oktobra priredi Udm žen je češkoslovaških !eg. onarjev iz srbske armade slavnostno zbarovanie v spomin bojev v Dobmdži na Staromesisk: radnlci ob 17. uri. Dne 10. oktobra ob pol 31- do?, pa se bo vršila r.a Staromestvkcm trga v Pragi slavnos: zazidanja zemlje z dob.-L-škega bojišča v zla St_romesi»ke radrhce. Radiojoanrai v Pragi bo razpošilja] potom radia pesmi ir govore z obeh sJavDosti. ra kar opozarja™ naše radio-amaterje.
* Pokošen cvet. V Postojni je včeraj umrla v starosti 19 Ic: gdč. Fanči Jurca. hčerka ediiia veletrfovca g. AdoJfa J-jtcc. Lj-abka
dekle Je že daJJ časa bolehalo ia iskalo zdravja v Švici. Sedaj pa Je boJeztn izne-nada znova navalila in pokosila nežni cvet, veselje in srečo Ijnbečin staršev. Nai v miru počiva v kraški zemlji, staršem pa naj bo v tolažbo, da z njimi sočustvuje obilo znanih in neznanih prijateljev in src :o in onkraj državne graniee.
*	Smrtna kosa. V Mostah pri LJubljani Jc preminul včeraj v s:aros;i 85 le: g. Ant Mozetič. Pogreb bo v soboto, ob pop. iz Novega Vodmata šl 29 na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 90 le: je umrla včeraj v Ljubljani gospa Apolon 1-ja Lavrič, rej. Cerar, mati -apok. nadzornika direkcije drž. železnic g. Franca Lavriča ln davčnega višjega upravnika v p. g. Iva Lavriča. Pogreb bo v soboto. 9. t. i. cb 4. pop. iz Križevniške ulice št. 3. — Včeraj Je umrl v Ljubljani g. Mvron Grego-rič. sto primarija g. dr. Vinka Gregoriča. Pogreb bo v soboto, ob 3. pop. iz deželne bolnice. Blag jim spomin, žalujočim r.aše sožalie!
Stavka železničarjev na progi Han Pje-sak-Zavidcvič. Na železniški progi Han-PJe
sak-Zavidovič Je izbruhnila stavka železničarjev. Med prometnim ministrom dr. Jov:-novičem notranjim ministrom Maksimovičem in ministrom za šume in rudnike se je predvčerajšnjim vršila konferenca, na kat.-ri so razpravljal; o ukrepih, ki bi omogoč il mirno poravnavo spora. Konferenca je sklenila. da se odpošlje posebna komisija, ki r.; ugotovi vzroke stavke. Komisija bo pozv..-la delavstvo, da se takoj vrne r.a delo. ker bi sicer stopil v veljavo zakon o varstvu Javnega reda in fcl delavei bili mohi.i-ziraai.
*	Igra narave. Žandarmerljsltl podnar.d-nik g. Jakob Svet nam je poslal iz Grljan pri Carevem selu v Makedoniji vejico Jablane. ki se Je že v tretjič letos razcvetela. In nedozorelo jabolko kot drugI letošnji sad na istem drevesa. Ta zanimiva jablan^ se nahaja na levi obal." Bregalaice. Ker Je vreme na našem jugu še prav toplo, je pri-č..kovati ra ls:l Jablani še :rc:;i letošnji s.d.
*	Na progi Brčko-Vinkovci upostavlien promet. Kakor objavlja generalna direkcija državnih železnic, je bil ra progi Brčko-Vinkovci predvčerajšnjim zopet upostavlj.n železniški promet. Na ta način se bo vsaj deloma popravila škoda, ki ie ogrožala izvoznike suhih češpelj.
*	Podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Wo!fcva ulica 12. so darovali: Zabre: & Ko., Bri:of. 20 Din; dr. Volavšek Josip, :u. 2i> Dir: dr. Julij Dereani. Kamnik. 40 Din; dr. S:mad Železniki, 20 Din; krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov Metlika, 20 Din, dr. Ivo Ivaniševič, KastMjevka, 20 Din: Jurko Ivan, Stari trg pri Slovenjgradcu.' 30 Din; dr. Hogler. tu, 20 Din; dr. L. Kramberger, Sv. Lenart, 21 Din; dr. ae Glerla Stanko, Kranj. 20 Din; Josip Mora-vec, Maribor, 30 Din; iVru Džamonja i drug. Maribor, 20 Din. — Vsem darovalcem r.ajlskrenejša zahvala. — Odbor.
i »i m io.
ee dama medno si k p- b'aga i3 pLšč, Eton: b. t\7dW FRAN lUKIČ in og ti* ' rasne asirske ple če? G. ovo ga bo kuri a, ke: no .ide;a, d5 ii tako eit-jar-tno ti? mo-e n-bčt izvršiti.
DobavHelii obvezilnega ma:erijala sc
op.zarj.jo r.a razglas o licitacl i z_ dobavo obvezll Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v LJubljani, k: Je tli objavljen v številki 92 -Uradnega lista«.
*	Trgatev v Dalmaciji. Iz krogov vlnsk li trgovcev nam pišejo: Včerc: ste priobčil: med dnevnimi vestmi tudi notico, kjer se navaja cena za mošt od Din 250 do 300. kar pa ne odgovarja resnici. A" Dalmael.l imenujejo mošt in mast (hrvatsko kljuk, ali v nemščini Maischc! zmaščeno grozdje pred prešanjcir. torej vse skupaj Jagode in :el\> člno. kar bi bilo po r.aše brozga. Navedene cene se nanašajo r.a to brozgo in sicer :e povprečna cena Din 250 za črno in Din 300 za belo brozgo. Mošt v našem smislu, torej pridelek iz preše. kakor pride v promet. Ima dosti višje cene.
*	Vlom v trgovino. V noči na I. :. m. Je neznan svedrovec obiskal trgovino kem-zumnega društva v Mojstrani ter ukrade: Iz blagzne nad 1900 Din gotovine, kar pa mu še r.i zadostovalo. Nabral si je zatorej (■fi manufakturnega blaga ter vzel nekaj parov čevljev, tako da znaša skupna škoda veetisoč dinarjev.
*	Redka rodbinska tragedija. V selu Novi Pe-kovc: v Slaven: i je žira tamkajšnjega s-.-1'aka Tome Feriea poro-dila trojčke: dva dečka in deklico. Dečka sta prišla mrtva ::a sv.:, mai ;e pri poroča umrla, deklica pa Je osrr.la pri življenju.
+ Zlorabe pri subotiski direketii državni železnic. Preiskava zaradi zlorab pri sub> •Iškl direkciji državnih železnic, o katerih smo svj-jedobno poročali, b: v kratkem ker. čara. Ker se m ba:i. da bi osumljenci pobegni.!. jih i? sodišče te dri izpustilo na svobodo.
*	Velika defravdaeSa v Rumi. V Rum-' '
podružnici zagrebške tvrdke Dekos d. d. :e bila ce dni izvršena revizija, ki Je ugotovila, aa je več stotisoč dinarjev v knjigah napačno zabeleženih. Direktor podružnice Pavle Handler je prizna1, -aa Je tnd: večje doslej še r.e ugotovljene svote porabil z~ svoje potrebe. Centrala Dek-os Je zadevo prijavila policiji, ki Je Handleria aretirala. Hmdler je mlad človek iz ugledne rodbine, ki se je šele pre? par meseci oženil. Por.e-verjena sveta znaša, kolikor doslej ; rar... •VV'.<100 dinarjev. Ha-aler je baje zrame svote zaigral borzi.
*	Zagoneten umor. V Mežici pri Preval a so našli te dni hčerko posestnika Jakopiča mrtvo v tamkajšnjem ribniku. V ustih Je ime., zscckaa robec, iz -esar se sšiepa,
da Jc biio dekle umorjeno. Ta sum se zal
tembolj upravičen, ker Je bilo okno dekllč-ne sobe odprto, po tleh raztresene vžigalice ter najdena v sobi palica, katere lastnik ni znan.
*	Odmev atere Reichiicrzer. ]z Osjeka
prihaja poročilo, da Je bil prešlo sredo Izpuščen iz preiskovalnega zapora trgovca Reszell, ki je bil osumljen, da Je umoril blagajnika osješkega državnega kolodvora. Reichherzerja. Kakor se čaje, bo v kratkem Izpuščen iz preiskovalnega zapora tue! Kirchlehner, Kancler, ki Je obtožen, da si Je prisvoji! državni denar, pa bo izrečen sodnemu stolu v Zagrebu.
4 Eksplodiral vagon bcncina. V MosUrju Je v sredo opoldne na železniški postaji ob silni detonacl.l eksplodirala cisterna bencina. Železničar Lazar Ložo se je cisterni približal z gorečo karbidno svetilko. Ker cisterna ni bila hermetično zatvorjena, se je zapalila iti eksplodirala. Laza je bil smrt-;; one varno ranjen prepeljan v bolnico. Ma-terljalna škoda znaša r.ad 100.000 Din. Prebivalci so vsled silne detonacije preplašeni hiteli na ulico.
*	Zopet železniška nesreča. Na železniški progi Zagreb-Culinec se Je prošlo sredo pripetila nesreča, k! je zahtevala človeško žrtev. Na križišču proge ln Borongajske cc-ste je prišla pod lokomotivo neka žena, katere identiteta se še ni mogla ugotoviti. Nesrečni žeai je bila zdrobljena lobanja, odtrgana desr.a noga in leva roka.
Poskusen samomor delavca. V tvor: ;1 umetnega ledu v Kotoru Je strojnik Ma:o Pilastro izpll tečjo količino strupa, ki ga uporabljajo pri fabrlkacljl ledu. Prepeljali so ga v bolnico, vendar rž upanja, da bi ostal pri življenja. Vzrok obupnega čina ni znan.
Iz Ljubljane
n— Matineja v kinu Matica. Včeraj ž ;. je priredil češkoslovaški konzulat v dvorani kma Matice slavnostno matinejo s predvajanjem filma ičeškosiov. armada. Prostorna krasna Matična dvorana je bila polna odličnega IJubljaaskega občinstva, zastopnikov državnih oblasti, šiudentstva ::a. Avla kina je bila okusno okrašena z Jugo-slovenskimi 1:; češkoslovaškimi zastavami, v sredi med njimi pa je visela siika prezidenta bratske čsL republike Masarvka. — Pred pričetkom predstave J.- češkoslovaški konzul g. dr. Resi v iskrenih besedah pozdravi! navzoče, povdarjajoč ozke stike med obema zavezniškima armadama. Nato se je pričela filmska predt:;.- Flm. ki Je tehnično na višini, je v krasnih slikan prikazoval ustroj češkoslovaške armade. Razdeljen je na pet aktov: prvi, splošni del kaže č:-•!ovito 'epe pokrajinske slike iz ČSR pm."ramo zlate Prage, poglavar... češke države Masarvka, beograjskega poslanika Jana Sebo ter razne druge vojaške in politične češkoslovaške osebnosti. V ostalih aktih zasledujemo napredek češkoslovaške moderne z najnovejšo tehniko opremljene armade, pehote, k njeni;., topništva ter občudujemo nenavadno nagel razvoj vojnega letalstva in ogromnih tankov, s katerim: je češka armada t:kr bogato opremljena. Uspeic.serijo slik z-kl.uču e alegorična pred očba pooratimstva jagoslovecskc fet češkoslovaške zastave. Predvajanju filma, ki J. tekel uro in pel. Je občinstvo sledila z napetim zanimanjem in velikim zadovoljstvom ter jc večkrat priredil: evaelie bratski armadi ln prezidenta Masarvkn. Tako Je lepa prireditev znova utrdila pri-stčne ednešajc. ki družijo bratski češkoslovaški narod z r.ašo držav.. Žele:: bi bil:, da ttn Matica vzame krasni in intere-santr.i film na svoj repertoar ter ga vsaj v najvažnejših delih priključi svojemu rednemu program.:.
VITEZ Z ŽELEZNO ROKO
(Goiz v. Bcrlichingen)
Monumenlalno filmsko delo, ki sc more
«NibeiungoiE:.
Ura samo filmska elita: Eugen Klopfcr, Grete Keir.v.-ald, Paul Hartma-s, Tec-dor L nos. Ol.-i Fjord, Friedrkh Kuhne. Err.a Morena, Lduard v. VVlnterstein. Frirz Kam«
pers. Maria Foreseau itd. Pride jutri v
Elitni Kino Matica.
u— Konierenca železniških sanitetnih referentov v Ljubljani ŽdctmSi sanitcftii re-ieren:i iz vse države, ki so se sestali v Liubljaai k skupni 'konferenci, so si včeraj pod vodstvom sanitetnega šef- v prometnem ministrstvu g. dr. Jcce Dobrodo'ca cgled_li ljubljansko centralno ambulaneo t. železniško osobje. ki je napravila na vse sijajen utls. G. dr. Dobrc-dolac Je izrazil, kaka: se nam poroča, svoje Izredno zadovoljstvo nad to vzorno sanitetno institucijo. Gospodje so s: Včeraj ogledali tuai .rea te'. železniške ambuiance v državnem zdrav:.i-šča ca Golniku, kjer so se istotako davili redu in snagi v zavodu.
u— Oblastna organiza.lia SDS v Ljubljani poriva vi, č.ane ljubljanskih p0li:lčnl_ žruštev SDS, da se pcčnoš:evibo udeleže pogreba našega odličnega umrlega člana šentpeterskega političnega društva, g. Fr. Poljšaka, ki bo v sobo:o, 9. t. m. ob 5. pop. iz hiše žalosti Sv. Petra ces:a 40.
u— Zadruga pekov v Ljubljani zazre a vs.m -l_uom tažHO vest, da e zaslužni doigole:r: :ajnlk. gospod rranc Poljšik preminul. Pogreb se bo vršil v soboto dne 9. tiktobra ob 3. pn^poldne. Sv. Petra cesta šn 40. Načeistvo zadruge poziv a vse člane, da se ga po možnosti ndeleže.	1334
u— Iz gledališke pisarne. Premiera Julcs Romainscve komedije »Dr. Knock se je pričela z dvajsetminumo aa.mu... ker gosp. Lipah, ki sodelu e že v prv .m aktu, zaradi boiezr.i nI mogel pravočasno priti v gledališče. Zdravniško spričevalo potrjuje, e- je g Lipah že dalj časa bolan ter da j; dobil v kritičnem času hude napade s kr.h Zakasnitev po . ar _ vrni c-i izjavi ul rje^j.^ j^rlvda.
u— Mestni magistrat ljubljanski opez: r-ja prebivalstvo v okolici vojaškega stZel.-šča ob Dolenjski cesti, da pusti v miru ev. najdene 37 mm granate, katere so bile iz-srreljene ob priliki vojaške strelske vaje mitralješke čete 40. pešpolka dne 25. sep^ 1926, a niso eksplodirale ter vsak sluč-J najdene granate prijavi bližnjemu stražniku očsosso poveljstvu 40. pešpolk_
u— Občni zbor Glasbene Čitalnice v Ljub Liani se bo vrši dne 21. oktobra ob 5. zvečer v dvorani Glasbene Matice z običajnim dnevnim redom. — Odbor. — Občr.i zbor orkestralnega društva Glasbene Matice v LJubljani p_ bo dni? 25. oktobra ob S. zvečer istotam.
u— Podružnica Kola Jugoslovenskih sester Moste in Sv. Peter priredi cvetlični dar. v prid bednim pcplavljencem v redčijo l n t. m. Občinstvo se naproša, naj r.e odklanja cvetk in znakov ter priskoči r.a pomoč najbedr.ejšim.
u— Dr. Avramovič se je vrnil in zope: redno ordinira od 9. do 11. dopoldne ia od 2. do 4. popoldne. Aleksandrova cesta 7. vhod Beethovnova ulica 9-1.	332-4
u— Plesna šola društva lAtena* otvori v prihodnjih dneh svoje priljubljene tečaje v mali dvorani Narodnega doma pod s:ro-krvnim vodstvom prvovrstni:: učiteljev in sicer v sledečih oddelkih: 1. Otroški tečaj za deklice in dečke od 4. do 10. leta. — 2. Dekliški tečaj (same dek.-ce) cd 10. leta dal.,. — 3. Tečaj za same dečke od 1'1 leta dalje. — 4. Tečaj za učiteljice, uradnice in vse one gospodične, ki se žele nemoteno same med seboj priučiti plesa. — 5. Tečaj za moderne plese z gospodi in 6. tečaj za zaključene družbe. Vstop v mladinske tečaje naše plesne šole je dovoljen učencem vseh razredov po šolskih ravnateljstvih, vsaj se vršijo pod vodstvom pedagoga in strogim nadzorstvom odbora. Tečaji so razdeljeni po starosti in znanju posameznih. Vpisovanje v vse tečaje se vrši v soboto dne & t m. od 6. do po! S. ure zvečer v Narodnem domu, mala dvorana, I. nadstropje.	1335 u— Kolo jugoslovenskih sester Štepanja vas priredi dne 10. oktobra r-ešlzle: \ Vevče Zbirališče od 13. do 13.30 pred vilo Bergmar, Poljanska cesta. Vabljeni vsi. Sestre sosede Iz Most in Ljub!J-ne, prikl uč::e se oam! Ob slabem vremenu — nc. — Odbor.
u— Drobne policijske vesti Od srede na četrtek so bile vložene na policiji sledeče ovadbe: I tatvina denarja. 1 poškodba tuje lastnine, 1 Izgred v gostilni, 1 neprevidna vožnja. 1 slučaj razbl: a šip, 1 prestopek krijenja nočnega mira. 2 prcs:opka pasjega kcn:tanaca. 3 prestopki prekoračenja policijske ure in 13 prestopkov cestnega policijskega red_. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer- 1 rad: neplačanega vžitka v kavar r.l -. Zvezdic, v zapor pa sta morala Janez Lampe rad: beračenja ter Anton V. radi neprevidne vožnje it: telesne poškodbe.
u— Žeparjeva žrtev. Vojaku, djaku-vete-tinarjn Martinu Lenartu je predrzen žepar potegni! preds-lnočnjim iz žepa' na glavnem kolodvoru alt pa že med vožmo iz Ptuja do Ljar|i-ne usnjato listnico. %- kateri :e Ime! čez 4D->0 Dir. gotovine.
u— Izzivača. Pred stanovanjsko barako 00 državni železnici v šlškl. v kateri s:a-nuje vratar pivovarne sUnitc« Anton Ber-tok s svojo družino sta prišla predvčerajšnjim ponoči dva ponočnjaka in pričela na-ga;at: stanovalcem. Slednj č je eden zmed r.jlh zagnal v šipe kos lesa, ra ka:erem ie bi! pritrjen kozji rog. ki ic priletel v sobo. Bertok Ic njegov sb s:_ našita ponočnjaka zasledovala, vendar sta se ta dva že preje umaknila z begom čez polje.
u— Z vozom je razbil šipe. Ko e vozil hlapec Jakob Blažen iz Vodmata v icrek popoldne s tovornim vozom po Dolenji*: ces:i. mu je pred Plankarjevo hišo privo-zil nasproti tramvaj. Koteč se mu umaknit:, ie z vozom zavil, pri tem pa zadel v Plankarjevo hišo in okna ter siri več šip.
u— Nesreča. Posestalca Mari a Krme" iz Kamne gnrice r.ad Podutikom Je pripeljala v sredo zjutraj na ročnem vozičku v Ljab-Ijar.G mleko. Na Aljaževi ccstl Je med raz-našanjem mleka po hišah zapeljala voziček kraj ceste. Ko pa Je nekaj mlnu: nato stopila iz veže neke hiše. je nenadoma privozi! naravnost proti njej ne kolesu elekiromon-ter Anton K V diru se ji ni mogel umakniti ter jo podrl na tla. Krme ".jeva je priletela naiprvo v zid tise ter se močno poškodovala na glavi, na desni roki in na desnem kolenu. Prvo pomoč so poškodovanki naotii na bližnji policijski stražnic7, pozneje pa so jo morali prepeljati domov.
u— Konj se je splašii. Ko je pripeljala po-sestnlea Marij« šurk. stanujoča na Ižanski cesti št. 36, v torek zjutraj v Ljubljano mleko. sc ji je ne Emonsfci cesti pred vilo dr. Breelja splašii konj, ker se mu Je odpela prsna veriga. Konj se Je v diru pognal po cesti naprej. Surkrvu. ki ge ni mogli obdr-žati je padla :la, veadar se k sreči ni
poškodovala. Konj se je obrnil nato ra Co -zovo cesto čez šentjakobski mos: proti Trti nov! ulici, kjer Je voz zadel ob rob nove,. pločnika in se prevmih Tis:i hip se je od voz- odtrgala tudi »vaga« nakar je J-.orJ sam divjal proti Rožni ulici, kjer ga Je '-. učno ukrotil delavca I\a_ Star- ter »a Izročil lastnici.
u— UbegeJ jetnik. Med potjo od >odlse_ •do policijske direkcije je včeraj dopoldne pobegnil jctr.lškemu paznika Alrn.j Sc:.'č-r iz Blaace pri Brežicah. Jetnika, ki Je znan kot nevaren tat. je stražnik sicer nekaj e_-sa zasledoval, v endar je imel Seničar ur-nejše krake ln jc izginil v reka; trenotkih proti Tivolija In naprej v gozd.
Iz Maribora
a— Posestno gibanje. Zaacjl čas so se
izvršile v Mariboru sledeče spremembe ; posestev: Prodali so svoje hiše: Afcln m Matilda Ceh hišo na Meljski cesti št. 9. M. Gornik iz Dobreaja za 170.000 Dir.; Josip ln. Krls:ina Kirblš hišo št. 12 ia 3 parceie v Poljski ulici Jerneja Fldlerju, mesarja na Koroški cesti, za 60.000 Din; Izabela p'. Horvatu vilo na Tržaški cesti št. 53 h. 2 : Iv: Centralni banki d. d. v likvidac..: Za-ereb za 400.009 Dir.: na sod;;! dražbi ie ktipil odvetnik dr. Anton Mulej hiš Alfreda Lkungerja v Razlagovi ulici št. 11. 1,: 3 parcele za 1*0.000 Db in istotam vru a-Ivan Jemec Z parcel: vrta za hX«.-»'' Dht; :::: :.-a občina je kupila od Julija \Vres.n-ga Pod mostom ša 6 parcelo 5S i rjlvo pri Magdaleni za 25.000 Din; Josip Cijan, posestnik v Vrazov! ulici je prodal sv;jo hišo v To mano vi ul;ci št. 5 Antoni š:a- i, soprogi poštnega uradnika, za 120.000 Dim
a— Žrtev požara v tovarni Reich. Delavka, 261ema Marija Kranjc, ki je bila ožgana pri požara v tovarni Reich, je že v sredo ponoči ob 23. uri podlegla zaa.b.jeaim opeklinam.
a— Einšpielerjcv večer. Jugosl: venska Marica v Mariborn vabi vse zavedne S o-vence, k! jim je pri srcu usoda koroških' Slove:;.ev. na Emšpielerjev večer, ki se bo vršil ob prilik; šestietmee koroškega pleb1-scl:a v srboto. dr.e 9. oktobra ob 20. ur: v dvorani »Uhlon«, Cafova ulic:.. Na sporedu so pevske b glasbene ;očke in govor p.—, dr. Snšalka Vstopnina prostovoljna. — Četudi Je glede Koroške že marsikdo obupal, vendar ne smemo držat rok križem, kajti Koroška r.l samo zibeljka Sbvenst a. marveč živi tamkaj še vedno nad IOO.OM S!n~ vencev. V sami glasovalni cord A pa je bilo kljub pritisku ia falznikacij; r.ad 1;.>"-t oddanih za Jugoslavijo. Naša dolžnost je, aa se Jih spominjamo pri vsaki prilik: in Ca ji-;: damo moralno in materijalno pedpo--, da bodo lažje vzdržali v težkem boju do odločilnega due, k: mora prej ah sle; napočiti. Pravici do Koroške se ne smemo od-rell nikdar! Verujmo b delajmo na :.. ža se krivica, ki nam je bila storjena I . cit. 1920, popravi Te dni bodimo v mislih pri ■raš; zasužnjeni Koroški, ki smo jo m---a"! leta 1920 zapustiti. V soboto vsi na Emšpielerjev večer!
a— Strokovni tečaji na Ljudski univerzi. Danes, due S. t m. ob poi 7 se zberejo na drž. realki že pripravljeni udeležen.; srb >-hrva:skega tečaja. Kdor se še n; prighsih iahko pride k prvi uri in se pred začetkom prijavi. — Nadalje se opozarja, da namerava Ljudska univerza orvoriti radi l-.-.cs ruske tečaje, če bo dovolj priglašencr. Pismene prijave se pošiljajo Ljudsk univerzi, Slomškov trg — Vodstvo Ljudske u::l.-;--ze je sprejelo več prijav za srednješolski tečaj In za tečaj iz slovenščine Nadah-prijave se še sprejemajo. Otvoritev tečajev se bo pravočasno razglasila
a— Nadaljni program Ljudske univerze.
Danes, dne 5. r. m bo predaval zna::, raz-iskovaie-e Siama g ini. Ferdo Laosa o svoji ekskurziji v do sedaj še docela nepre-' iskane gorate dele zadnje Indije. Predavatelj se peča z idejo, da priredi v doslednem času posebno ekspedicijo v :e eks::ič-ne pokrajine, če bo zbrai dovolj gmotnih pripomočkov. Predavanje bodo ?oJasr.;tv_-1 predavateljev! lastni posnetki V ponede-liek dne 11. t m. bo prvo pravniško predavanje. Odvetnik g. dr Maks o Šnudsrl bo govori« o pravnih predsodkih Ker ie iak'!h predsodkov med širšimi slo* zelo veliko, co poljudno predavanje o njih prav gotov;' zanimal:. — Predavanje se prične ob 15 v čitala ;1 Študijske knjižnice Občinstvo se prosu aa se navad! točnega prihajanja, ker sedanje zamude niso ljube niti predava:e-Uem nit točno prihajaiočenm oKin$rv.u.
a— Epidemija na!e^ljiv'h bolezni > Mariboru. Maribor bt umno potreboval epia;~-sko bolnico š posebnim epidemiolog: m It nad dve let; namreč razsaja po mestu škr-litinka. ki je nI mogoče iztrebiti Ta teden pa se Je pripetil še žalosmejši siuča; r.alez-Uive b-lezni Učenec, k? je zapusti' tzc lr-:: barako v bolnic; po dolgotrajnem ieče-n.u s.-:-.atbke, je zbolel takoj nato še na griči Starš: so prepričan:, da jo je nalezel v barail, kjer je pač težko skrbeti za pra-
vo izolacijo pri toliki frekvenci. Merodujni faktorji bodo morali poskrbeti, da se končno tudi Maribor reži večne epidemije nalezljivih bolezni.
a— Ustanovitev javne ljudske knjižnice pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. V nedeljo, dne 10. oktobra ustanovi Zveza kulturnih društev javno ljudsko knjižnico pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Vabimo zavedne Mariborčane, ki se zanimajo za obmejne knjižnice, da se udeleže ustanovitve. Odhod iz Maribora z jutranjim vlakom ob 5.50 do Fale in od tam dve urj lepe gorske poti do Sv. Duha. Zvečer ob 8.50 smo že zepet doma.
a— Čercle fran?ais. Pouk v vseh francoskih kurzih sc jc začel 5. oziroma 6. oktobra. Kurzi za odrasle se vrše ob torkih in petkih od 6. do 7. zvečer v drugem nadstropju moškega učiteljišča; kurzi za otroke pa ob torkih in petkih od 3. do 4. popoldne v društveni čitalnici na državni gimnaziji. Prijave za vse te kurze se sprejemajo še do konca oktobra v kurzih ■samih.
a— Tatinska kronika. V Eitišpielerjevi ulici je bil v nekem stanovanju Vincenc L. zasačen ravno v trenotku, ko je hotel ukrasti iz omare manjšo vsoto denarja. Domača gospodinja ga je izročila policiji. —
V	Maribor so prignali orožniki iz Dalja pri Osijeku Nedeljka 13resiča. ki je marca meseca ukradel 'nekemu tamkajšnjemu svečeniku za 60.000 Din zlatnine in srebfnine. Del ukradenega blaga je nato zastavil v zastavljalnici v Mariboru in Ljubljani, zastavne listke pa prodal. V Mariboru ic zastavil briljauten križec in ovratnico iz platina, vredno nad 10.000 Din, v Ljubljani pa briljanten prstan. Sedaj ga zaslišuje mariborska policija, da doženc, kje ima ostale predmete.
Iz Celja
e— Čercle franeais v Celju ima svoj redni občni zbor dne 14. t. m. cb 18. uri v svojih prostorih v Narodnem domu. Na sporedu je poročilo Odbora, volitev novega odbora, razgovor o učnih tečajih in predlog o znižanju čit;i:arinc.
e— Vstopnice za invalidsko gledališko predstavo v Celju, ki io priredi krajevni odbor Udruženja vojnuj invalidov v Celju dne 10. t. m. ob 15. uii v celjskem Narodnem domu, so v predprodaji v trgovini Goričar in Leskovšck.
e— Celiska mestna požarna bramba priredi dne 10. t. m. popoldne v vseli prostorih Gozdne restavracije trgatev. Čisti dobiček je namenjen skladu za nabavo gasilskega orodja.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Prvo predavanje v tekoči zimski sezoni se bo vršilo v ponedeljek. 10. t. m. ot> 20. uri na deški meščanski šoli. Predaval bo g., inž. Ferdo Lupša: »S karavano iz severnega Siama v Shaa, deželo ob Mekongn«. Za dijake se bo vršilo isto predavanje v ponedeljek cb 16. uri.
e— Iz krogov konzumentov nam pišejo:
V	Cel.iu je v zadnjem času glede cen v živilih glede tia druga mesta precejšna draginja. Pritožbe so na dnevnem redu, zlasti glede peciva. Svoj C-as so napravili pekovski mojstri tabeto, po kateri naj se kalkuli-rajo cene pecivu. Konzumcnti opažajo, da sc prodaja pecivo za nekaj procentov dražje, kakor to določajo tabele. Po mnenju •konzumentov so pa te tabele napačne, ker prodajajo v Zagrebu kg kruha po isti ceni, kolikor stane kg moke. Ce to lahko in gotovo ne brez dovoljenega dobička delajo zagrebški peki, ki morajo plačevati visoko najemnino, bi to tem lažic storil; tudi celjski. Konzumenti pričakujejo v tem pogledu odpomoči s strani merodajnih obla-sii. — (Op. ur. Vsekakor je potrebno, da se pride stvari na kraj in sc izkaže, kdo ima prav).
e— Kino v Celju. Mestni k; no v Celju predvaja od 8. dO 10. t. m. otroški iiltn »V kraljestvu fantazije--, od 10. do 11. zelo napeto delo »Pirati zračne pošte;;. V nedeljo sta dva programa: Kino Gaberje ima od 7. do 9. amerikanski film »Rdeči jezdec*, od 10. do 11. pa zanimivo filmsko delo -Gospodična iz pragozda .
c— Iz okrožnega tajništva SDS v Celju.
V	nedeljo dopoldne se je vršil v Sv. Štc-f;uiu pri Šmarju dobro obiskan shod SDS, na katerem je poročal okrožni tajnik g. Drago Žabkar. Popoldne je bi' sestanek v Lembergu. Sklenilo se je prirediti v mesecu novembru v Lembergu javen shod. — Prej kratkim sta sc vršila prav dobro ob-i.-kana javna shoda poslanca dr. Pivka v Šoštanju in Sv. Petru v Sav. dolini. V Šoštanju jc bila dvorana pri Cerovšku nabito polna Neki nemškutarski uradniki so nagovorili par delavcev, da naj na shodu razgrajajo. Plačevali so jhn na predvečer za pijačo. Dclavci so pa bili bolj pametni kot oni in so sami povedali, da bodo že pili ti a račun teh hujskačev, razgrajajo pa naj sami. — V Št. Petru je bil shod na
prostem pred Šribarjcvo gostilno, ker jc bila soba premajhna. — Okrožno tajništvo SDS v Celju poziva vse krajevne organizacije, da začnejo sedaj, ko je poljsko delo po večini opravljeno, z intenzivnejši ni delom. V novembru in deccmbru naj sc vršijo po vseh organizacijah shodi in tisti ustanovili občni zbori, ki so bili določeni za bližnje kraje.
c— Jugoslovenska Matica v Celju priredi ob obletnici koroškega plebiscita v soboto, dne 9. t. m. % prostorih »Narodnega doma« veliko spominsko slavnost Na spo-sPriljudni komisar« in koncertne točke. Po sporedu v mali dvorani ples.
e— Izkaz mestne klavnice. Od 27. sept. do 3. okt. so v mestni klavnici zaklali: 4 konje, 23 volov, 20 krav, 11 telic, 61 telet, 34 svinj. Mesa sc je uvozilo 307 kg govedine, 1230 kg teletine in 899 kg svinjine. Izvozilo se je 31 telet.
Iz Ptuja
j— Pretekli teden sc je mudil tu g. Božo Račič. ravnatelj Drž. osred. zavoda za žena ske obrti. Pozval ga jc veliki župan mari* borske oblasti, tla organizira čipkarske te* čaje med siromašnimi viničarji po Halozah in drugih potrebnih krajih.
j— Podružnica <rJadranske Straže» v Ptuju priredi na predvečer obletnice koroške« ga prcbiscita, v soboto dne 9. t. m. ob 8. zvečer v zgornji dvorani Narodnega doma svoj družabni večer. Na dnevnem redu je med drugim predavanje o Jadranu, predaš va g. Drago Cibič iz Maribora, in pevske točke mariborskega kvarteta. Istočasno se bov ršilo v imenu Jugoslovenske Matice predavanje g. prof. Kotnika o zgodovini Narodne čitalnice v Celovcu. — Vstop prost. Prosijo se prostovoljni prispevki. Prireditev bo pri pogrnjenih mizah.
Iz Trbovelj
t— Prstane iz medi prodajal za zlate. V Hrastniku je Anton Virant iz Št. Petra pri Novem mestu prodajal od hiše do hiše «mcsingaste» prstane kot zlate po 300, 200, 50 in tudi po 10 Din, samo da je bilo več prometa. Toda nesreča nikdar ne počiva. Viranta so aretirali in ga odpeljali v soda ne zapore v Laško. Pri aretaciji jc izpove* dal, da ga jc radi prstanov žc večkrat do* letela ta smola.
t— Izpeljava vodovoda v Hrastniku. Včeraj si jc komisija, obstoječa iz zastop* nikov občine in inženjerjev, ogledala v 1'leskem, Praprotnem, Hrastniku in Stu* dcncih teren, ki bi prihajal v poštev za zgradbo občinskega vodovoda. V Hrastni* ku jc položaj nad vse ugoden, zlasti pri deški šoli, kjer izvira več dobrih studcncev z zdravo pitno vodo. Ni pa temu tako v ostalih krajih. Izjemo tvorijo Studenci, to* da edini uporabni tamošnji studenec je last TPD. Treba bo veliko dobre volje in sodelovanja vseh interesentov, da sc bo vodovod izpeljal v obče zadovoljstvo.
t— Trboveljsko gasilsko društvo jc pri* redilo včeraj popoldne pred zaključkom letne sezije vaje z vsemi svojimi priprava* mi. Potek jc pokazal, da je moštvo enako* vredno onemu rudniškega gasilskega dru* stva.
t— Širši sestanek Zveze bivših vojakov, L'druženja rezervnih oficirjev in invalidov iz svetovne vojne se bo vršil jutri ob 7. zvečer pri Forteju na Vodah.
t— Iz) taz poklane živine. V mesecu scp» tembru jc bilo zaklanih 63 glav živine T. vrste, 59 II. vrste, 7 III. vrste in 7 goved /i klobase. Cene kg so bile od 16 do 20 dinarjev.
t— Tržni dnevi v Hrastniku so preme* ščeni na prošnjo interesentov in na podla* gi mnenja gerentskih sosvetnikov od Orož* niške postaje k Birtiču. Tržni dnevi pri steklarni pa ostanejo šc nadalje v veljavi.
t— Griža se je pojavila na Kleku, radi česar jc odredila občina varnostne odred* be in dala med drugim zapreti gostilno Martina Žagarja za 8 dni.
Dopisi
ŽUŽEMBERK. Po najnovejših vesteh se pripravlja pri nas velik političen preobrat. Slovenački radikali namreč poročajo, da so pojačili svojo stranko z znanim g. Vr» hovcem
JESENICE. V soboto 9. oktobra predava v salonu pri »Mesarju« g. Bajič 0 zgodovini komunizma Začetek ob pol 20. uri. Vabimo, ker ta snov gotovo zanima vsakogar.
ZAGOR.E OB SAVI. Sokolsko gledališče vprizorj v nedeljo 10. t. m. ob 19.30 Ža-garievo dramo v treh dejanjih* Vrtinec«. Drama jc vzeta iz povojne dobe in polna ganljivih scen. Udeležite se ic predstave polnoštevilno! Zdravo!
SREDIŠČE OB DRAVI. Medžimurskl Pjevački Zbor priredi v nedeljo 10. oktobra v Sokolskem domu v Središču pevski koncert pod vodstvom stud. konz. J. Vr-hovskega. Izvajale se bodo medjimurske in hrvatske narodne, slovenske in hrvatske umetne pesmi Po koncertu bo trgatev s plesom. Zveze z vlaki iz Čakovca in Ormoža so zelo ugodne. Prijatelji lepega petja na svidenje!
rtet°gru'ošk' dvo
Vremensko poročilo
.iuoiton 7 0k'0»ra 192	tfiS nf b*iom'"T» -tOX.~
Kra	Cas	•iir	Temoei,	.a. eb-9'	Smei vetra in	Jolc lUi
					brzina v m	
				v 0/c		O 10
onazova nja						
	l.	.6S*	86	94	mirno	
Ljubljan; . j (dvoreci j	s. 14.	768-6 7o6-3	8-6 14-0	93 83	mirno S 1	0
	19	765-7	147	70	S 2	0
Marboi . .	21	766-2	135	74	mirno	0
	8	,773 1	8-0	91	NW 2	0
Zagreb . . .	8.	768-2	8-(	97	S 1	
B. ograd . . .	-t.	682	100	V3	mirno	0
Saraievo . . .	■t	7h9'6	7-0	85	mirno	0
>k .pije . . .	-t	769-2	10-t)	43	mirno	0
Dubrovnik . ,	I	• 767 0	150	63	mirno	0
Solit ....	7	17->7 6	15-0	33	mirno	7
Pralia ....	7	1767-8	70	-	mimo	
Vrsta padavine
u toazovdfi i ntn t itt
mecla megla
megleno
Solnce vzhaja ob 6-04 zahaia ob 17-31
megla
'una izhaja ob 06-15 zahaia ob 1811.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16 9. najnižja 82 C.
Dunajska vremenska napoved za petek. Bolj oblačno, temperatura se bo dvignila, v enem ali dveh dneh padavine.
Tržaška vremenska napoved za petek. Prav lahki vetrovi z vzhoda, nebo večinoma jasno, zjutraj nekolikj megle, temperatura od 18 do '21 stopinj, morje mirno.
Šport
Članstvu ASK Primorja!_
V zadnjem času sc dogaja, da presoja članstvo športnih klubov izide športnih te* kem z nekakega tragičnega stališča. Zahte* va zmago svojih moštev za vsako ceno in postaja pri tem krivično napram nasprot* nikem. Na ta način zaide tudi k dejanjem pregorečnosti, ki pa niso na mestu tam, kjer sc pojmuje šport 7. višjega stališča. Zato smatra podpisani odbor za svojo dolž nest, da opozori članstvo ASK Primerja na svoje prave cilje:
Prvotni in edini namen ASK Primorje je pridobivati člane iz vrst akademske in srednješolske omladine. Tej oniladini nudi športna igrišča, zdravstvene naprave in ostalo, kar spada k modernemu športnemu udejstvovanju. Zdravstvena samovzgoja članov je prvo!
šele v sporedni vrsti goji prvenstvena tekmovanja. Odborniki podpisanega kluba so se že davno uverili, da kaže naše pr* venštveno tekmovanje težke hibe in da so senčnate strani skoro večje kakor pozitiv* ne koristi Dognano jc. da ustvarja nepo* trebna nesoglasja med klubi in da omogo* ča pojav športnih edinic, ki prezirajo pra* vila in objektivnost, delujejo na zmago za vsako ccno, četudi nezasluženo in s po* močjo pristranih sodnikov. Take izrodke javno obsojamo. Opozarjamo članstvo, da ne sledi takim vzgledom in da se ne da zapeljati k pregorečim dejanjem.
Dokažimo, da odklanjamo ntzaslužene zmage, da nam je samo do vitežkega dvo* boja resničnega znanja. ASK Primorje od* klanja točke in prvaške naslove, hočemo pravi šport in zmage tistih, ki so boljši. Športno prepovedani način igre obsojamo povsod, predvsem pa v lastnih vrstah. — Zdravo! — Odbor ASK Primorje v Ljub* ljani.
IV. kolo prvenstvenih nogometnih tekem
V nedeljo 10. oktobra sc nadaljuje pr* venstveno tekmovanje, ki bo v dosedanji jesnski sezoni najbolj privlačno. Ta dan nastopita oba lokalna rivala, in sicer Ilirija in Primorje. Zanimanje za to tekmo vlada tudi izven Ljubljane in ni dvoma, da se bo zbralo na igrišču obilo publike.
Šansc obeh klubov so precej izenačene, tako da je pričakovati res zanimivo bor* bo, ki sc bo vodila, kakor se pričakuje, v dovoljenih mejah.
Pred to tekmo nastopita v prvenstvenem boju tudi Hcrmes in Jadran, med katerima se bo bila tudi ostra borba. Oba kluba razpolagata z dobrimi mladimi močmi, kar sta dokazala v dosedanjih tekmah.
Tekme se odigrajo na igrišču ASK Pri* morje in sicer: ŽSK Hermcs : SK Jadran ob 14., SK Ilirija : ASK Primorje ob 15.45 Dopoldne odigrajo na istem igrišču rezer* ve prv. tekme s pričetkom ob 8.45 uri.
Predprodaja vstopnic za prv. tekmo ASK Primorje : SK Ilirija, ki veljajo tudi za predtekmo, se vrši od danes naprej v trafiki Sever, Šelcnburgova ulica.
Realka ali srednja tehnična šola?
V soboto, dne 9. oktobra se vrši na igri* šču ASK Primorje, Dunajska ccsta. z za* četkom ob 15. srednješolsko lahkoatlctsko prvenstvo Slovenije za prehodno darilo Športne zveze. Tekmovanje, ki se vrši le* tos že tretjič, je bilo vedno nadvse zani« ir.ivo, ker sc je vsako leto vršila uajostrej* ša borba za zmago. L. 1924. je z minimal* no diferenco zmagala II. državna gimnazi* ja nad srednjo tehnično šolo, lani jc nad slednjo zmagala ob najhujši konkurenci realka. Letos stopa že v tretjič na bojišče kot favorit srednja tehnična šola. Ali ji bo uspelo že dvakrat skoraj izvojevano pr* venstvo letos pridobiti za s-? Alt bo real* na gimnazija iz Ptuja, ki letos prvič nasto* pi. o kateri smo pa dobili lepa poročila, prinesla novih iznenadenj v tem tekmova* n.iu za srednješolsko prvenstvo? Mnogi tekmovalci štejejo že danes med najboljše atlete Slovenije, ki so postali ne samo pod* savezni prvaki, temveč tudi rekorderji ka* kor Slamič Herman, Arhar. Režek in dru« gi Slapničar pa jc zastopal že enkrat na* še državne barve in je naš državni rekor* der na 5000 m. Razni juniorji kakor Pavšič Zorga, Jenko, Korče, Omladič in razni so izvojevali žc marsikatero lepo zmago na večjih atletskih prireditvah. Že samo njih imena nam jamčijo, da bo borba za zmago v vseh disciplinah najostrejša in bodo ob tej priliki zboljšani ne samo mnogi srednje šolski rekordi, temveč tudi podsavezni.
Ravno vsled te borbe in ker so preje na* vedeni atleti učenci raznih srednjih šol, ni mogoče kljub najvestnejšemu tipanju žc v naprej prorokovati zmagovalca, vsekakor bo iz kroga realke in srednje tehnične šole iz Ljubljane, oziroma realne gimnazije iz Ptuja. Ob tej priliki nastopi nad 40 atle* tov, učencev 6 srednješolskih zavodov.
Ker je vstopnina z ozirom na propagand* nost same prireditve nizka, je pričakovati, da sc bo razven velikega števila mladih drukerjev. učencev poedinih zavodov, ude« ležilo tudi v lepem številu športno občin« stvo.
Službene objave LNP.
(Seja p. o. dne 29. IX. 1926.)
Verificirajo se za SK Svoboda Lj. igr. Novak Kari, Potrata Leopold, Zajce Ivan in Novak Ivan z 7. X. 1926. (Seja p. o. dne 6. X. 1926.) Verificirajo se za SK. Slovan igr. Kastelic Franc 14. X. 1926.: za SK Ja. dran igr. Kos Emil s takojšnjim nastopom, ker sc vrača v matični klub: za SK Celje Presinger Mirko, za SD Rapid igr. Kos Fr., Glavič Rupert, Kager Friderik in Sattler Franc, vsi s pravom nastopa dne 14. X. 1926. nadalje se verificirajo za SD Rapid s pravom nastopa dne 6. IV. 1927. igr Pav* lin Adolf in Hobacher Herman.
Verificirajo se prvenstvene nog. tekme odigrane dne: 19. IX. 1926. v Liubliani: SK Slovan : SK Jadran 2 : 4, SK Svoboda : SK Reka 1 : 3: 26. IX. 1926 v Liubljani: ASK Primorje : SK Jadran 8:1. ASK Pri* morje rez : SK Jadran rez. 8 : 0; SK Slo« van : ŽSK Hermes 3 : 0: SK Slovan rez. : ŽSK Hermes rez. 2 : 3: SK Panonija : SK Svoboda 7 : 2: SK Slavija : SK Reka 1 : 0, v Mariboru ISSK Maribor : SK Svoboda 7 : 1: v Celju Atletik SK : SK Red Star 11 : 0 in SK Celic : SK Šoštanj 7 : 3.
Na podlagi sodniških poročil se predajo k. o.: Privšek. Kariš, Slamič Herman (Pri* morje), Dobrlet (Ilirija), Stupica (Slavija)
in Benedctič (Krakovo).
SK Trbovlje se z ozirom na dopis od 19. IX. 1926. poziva, da pošlje prijavnice novoprijavljcnih igralcev.
V nedeljo 10. X. 1926. sc odigrajo prv. nog-, tekme sledeče: na igrišču ASK Vri« morje ob 8.45 SK Jadran rez. : ŽSK Hcr* mes rez., ob 10.30 ASK Primorje rez. : SK Ilirija rez., ob 14. SK Jadran : ŽSK Ilcr mes, ob 15.45 ASK Primorje : SK Ilirija; ra igrišču SK Ilirija ob 14. SK Krakovo : SK Reka; ob 15.45 SK Slavija : SK Svo* boda.
Službujoči odborniki LNP dne 10. X. K'26. na igrišču SK Ilirije popoldne g. Ko* vač; na igrišču ASK Primorje .dopoldne g Grcgorič, popoldne vrh. red. g. Bari, red. nad z. gg. Dorčcc, Bucik, blag. nadzor, g. Buljcvie. — Prvoimcnovani klubi vodijo .blagajno. — SK Ilirija, ASK Primorje. SK Jadran in ŽSK Hermes se izrecno poziva* jo, da postavijo pri popoldanskih tekmah energične in zanesljive reditelje, in sicer prva dva kluba po šest, druga dva po tri reditelje, ki se imajo javiti vrh. red. oh 13.30 na igrišču ASK Primorje. Tajnik II.
Službeno iz L\:P. Danes v petek 8. X. 1926. v zadnji sobi Narodne kavarne ob 8. seja k. o. Na sejo sc pozivajo Ban, Stupi*
ca (SK Slavija), Slapničar (SK Jadran), Privšek, Slamič, Kariš (ASK Primorje), Do* brlet (SK Ilirija) in Benedctič (SK Krako* vo). — Tajnik II.
Službeno iz LSP. Danes, v petek, ob 21. seja u. o. v Narodni kavarni. — Tajnik.
Primorje : Atena. V nedeljo 10. t. m. sc vrši hazenska prvenstvena tekma med Primorjcm in Ateno. Predvidevati je zma* go Primorja, ki je žc v zadnjih dveh tek* mah z Atcno dokazalo svojo nadmoč. Se* veda niso prescncčeujn, ki so v športu ta* ko često pojavljajo, tudi tu izključena. Vsi nastopi Primorja, zlasti šc v prvenstvenih tekmah, vzbujajo med našo najširšo šport* no publiko iz skoraj nerazumljivih razlo* gov ogromno zanimanje. Tudi za nedelj* sko tekmo vlada velika pozornost, saj sc bo bil zanimiv boj za prestop Primorja na erugo mesto, Atena pa sc bo branila padca iz sedanje dobre pozicije na tretje mesto. Tekma prične ob 11. uri, ob 10. uri se vrši predtekma rezerv.
TKD Atena (Lahkoatletski vdsek). V soboto se vrši miting, katerega se imajo udeležiti sledeče igralke: Saplja I in II, Ši* frer I in II, Ccrne Olga, Pečar Nada, Breu* er Micika. Godlcr Albina in Kristina. Na* vedene atletinje naj bodo ob 14.30 na igri« šču Ilirije.
Gospodarstvo
Svetovna hmeljska letina
1926.
Pridelek znatno manjši kakor lani.
Običajna cenilna komisij:« vsakoletnega mednarodnega hmeljarskega kongresa se je letos sestala šele 4. t. m. Kongres sam, četrti, se je vršil že avgusta na Dunaju. Cenilna komisija jc prišla na podlagi informacij in posameznih produkcijskih dežel slo naslednjih rezultatov limeljskega pridelka v 1. 192(5. (v centih po 50 kg):
Češkoslovaška: Zatec 133.000; Oušlek (Auscha) 22.000; Duba (Dauba) 4000; Iiou.i-tdce (Raudnitz) 9400; Moravska in Slovaška 1100. Skupno 171.300.
Nemčija: Hallertau '23.000; Spalt 14.000; Dersbruek 12.000; Kinuing. Aischgrund, Rheinpfalz 2500; \Vttrttemberg 8000; Baden 3000; Prusija in ostalo pokrajine 100'j. Skupno 03.500.
Jugoslavija: Savinjska dolina z. Mareu-bergoui 15.000; Bučka 40.000. Skupno 55.000.
Francija: Alzaciia 39.000; Burgundija 901)0; Meurthe et Moselle 3500; Severna Francija 11.000. Skupno 62.500.
Belgija: Poperinehe 24.000; Alcst 8000. Skup ii o 32.000.
Poljska: 30.000.
Avstrija, Madžarska iu Rumunija skupno 2300.
Evropski kontinent skupno 417.000; potem slede: Anglija 260.000, Amerika 230.000, Avstralija in Nova Zelandija 20.000. Svetovni pridelek znaša po tej cenitvi lorej 927.000 centov po 50 kg.
Statistika, ki so jo nedavno sestavili niirnberški trgovski krogi, ceni svetovni pridelek za 70()0 centov po 50 kg višje kakor ceuilna komisija mednarodnega hmeljarskega kongresa. Niirnberžani so prišteli tudi ruski pridelek, ki so ga ocenili na 13.000 centov po 50 lig. Ako torej uvažuje-mo tudi Rusijo, bo ves svetovni pridelek dosegel okroglo 935.000 centov po 50 ktr. Ker je lanska produkcija znašala 1,125.000 centov po 50 kg. jc torej letošnji pridelek »ostal za lanskim za 190.000 centov po 50 kg.
Za izdelovanje boljšega piva pride v polni meri v poštev samo plemeniti hmelj Češkoslovaške, Nemčije, Jugoslavije. Poljske in nekaterih manjših produkcijskih pokrajin. Francija prideluje v nekaterih produkcijskih pokrajinah hmelj, ki je sposoben samo za izdelovanje slabšega piva. Zaradi tega se mora od francoskega pridelka odšteti — po mišljenju nemške sekcije Češkoslovaške hmeljarske zveze v Žatcu — kakšnih 25 odstotkov, to je okrog 15.000 centov po 50 kg kot neplemenili hmelj. Tako bi torej znašal pridelek plemenitega hmelja Srednje Evrope 370.000 centov po 50 kg proti končnemu rezultatu lanskega leta v količini 417.000 centov po 50 kg, kar pomeni, da je produkcija plemenitega hmelja padla okroglo za 50.000 centov po 50 kg. Kakor je iz teh številk razvidno, bo letos primanjkovalo plemenitega hmelja. Celokupna pivovarniška potreba plemenitega in slabšeea hmelja je znašala lani okrog 1,100.090 centov po 50 kg. Približno tolika bo potreba tudi letos. Ako tudi upoštevamo rezerve iz lanskega lefa, ki pit gotovo niso velike, bo letos precejšen primanjkljaj. Vsekakor pa drži, da bo produkcija komaj pokrila potrebe pivovarn.
Hmelska poročila
ŽATEC (ČSR), 7. oktobra. Mirno. Za srednjevrstni hmelj malo zanimanja. Ceue 3700 do 4250 Kč za 50 k*.
Niirnberg (Nemčija), 6. oktobra. Mirno. Cene nespremenjene.
T«"šna ooročUa
Novosadska blagovna ber-a (7. t. m.).
Pšenica: baška, 3 vagoni 201.50; baška, 75 kg, 1.5 vagona 262. Oves: bosanski, pariteta Indjija, 7 vagonov 137.50. Turščica: baška, niarc-april, Tisa. 10 vagonov 146. Moka: Og , 1 vagon 340; baška ■ Og . oktober, 3 vagoni 425; baška, 4 . 1 vagon 335. O t r o b i: baški, debeli, 1 vagon 120. Tendf.ica nespremenjena.
Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.) Tržna poročila iz Amerike govore o slabem razpoloženju za nakupovanje. Vzrok temu so ugodnejša vremenska poročila iz Kanade. Na dunajskem tržišču jo mirno razpoloženje. Notirajo vključno bln-govnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 38—3'J, potiska 42.50—43.50; rž: 27.25—28.75: ječmen: I. 35—40; turščica: 2G—27; oves: domači 24—24.75; moka «0> (v trgovini na debelo): domača 71—74, madžarska 68—73.
Repertoar Narodnega gledališča r Ljubljani. Danes se poje po dolgem premoru ua novo naštudirana iu inscenirumt Verdijeva opera cOthelIo». S to predstavo, ki se daje izven abonmaja, se otvarja nova operna sezona. Glavne partije pojejo ga. Žaludova iu Potučkova ter ga. Knfttl, Ilolodkov. Runipel, Banovec, Moliorič in Mi t rov ič. Režijo vodi g. Zd. Knittl, dirigira g. A. Neflai. Nove dekoracije je naslikal J. Skrušnv. _ V nedeljo gostuje v cProdani nevesti«, ki je na novo insrenirana po načrtih prof. Kisela, naš someščan gospod Mirko Jelačin v partiji Janka.
= Pomanjkanje vagonov v Sloveniji občutno ovira izvoz. Zaradi visokega stanja lile cene našega lesa zelo konvenirajo italijanskim trgovcem, ki močno povprašujejo po lesu vseli kvalitet iu dimenzij ter celo po tramili, ki so bili sicer verlno deležu i le majhnega zanimanja. Blagi je pri nas dovolj in bi bili mogoči veliki kupfijski zaključki, ko bi ne bilo usodne ovire _ pomanjkanja vagonov, ki onemogoča našim izvoznikom držanje termina. Potrebovali bi sedaj najmanj še enkrat 'oliko vagonov, kolikor jih imamo na razpolago. Sedanje pomanjkanje vagonov pomenu občutno gospodarsko škodo.
= Obtok noveanic Narodne banke SHS se je po izkazu od 30. septembra t. 1. povečal v zadnjem tednu minulega meseca za 92.5 milijona na 5718.7 milijona dinarjev. V istem času se je kovinska podlaga okrepila za okrog 1 milijona na 420.8 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Stanje posojil se je povečalo za 12.8 milijona ua 1529.2 milijona dinarjev.
= Glavna skupščina Zagrebške borze so bo vršila 23. t. m. Na dnevnem redu bod > poleg običajnih točk tudi volitve 10 borznih svetnikov in 20 članov razsodišča.
== Padanje delnic Eksploatacije drva, d. d. v Zagrebu. Kdor je zasledoval borzna poročila, je opazil, da so delnice Eksploatacije, d. d v Zagrebu, laui in letos neprestano popuščale. Sedaj notirajo samo okrog 5 dinarjev, dočim so še pred dobrim letom no-tirale okrog 100. Svoječasno so veljale to delnice kot prvovrstni papir na zagrebški borzi, sedaj pa že na javlja jo ustavo njihovega borznega kotiranja. Glavni vzrok neugodnega stanja družbe so nerentabilne investicije spričo splošne krize lesne industrije. K temu je mnogo pripomogel skok dinarja. Družba razpolaga z znatnimi podjetji in afi-iijacijami v Jugoslaviji ter je finansirana otl sedmih bank in neke angleške finančne skupine.
LJUBLJANA. (Prve številke povprašs-v.-nja, druge ponudbe in v oklepajih kup-cijski zaključki). Vrednote: investicijsko 71—72, Vojna škoda 306—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—194 (194), Ljubljanska kreditna 155—0, Merkautilna 92—97, Praštediona 865—867.50, Kreditni 165—175. Strojne 0— 110, Vevče 102—0, Stavbna 55—65. šešir 103—0. — Blago: Zaključka: plohi (smreka, jelka). 50 mm, 4 m, III., fco vag. meja 1 vagon 460—460 (4(50); deske (smreka, jelka), monte, 4 m, od 16 naprej, uiedia 23 cm, od 18. 24, 3S mm, fco vag. meja, 6 vagouov 490—500 (490). Drugače nespremenjeno.
ZAGREB. Bančne vrednote brez spremembe. Od industrijskih beležita zaključke le Slavonija in Šečerana Osijek. Vojna škoda promtna se je trgovala po 305. V terminih ni bilo poslov. — Din a r jo danes v Curihu za malenkost krepkejšf. Francoski frank in italijanska lira sti dalje precej porasla. V isleui razmerju sla li dve devizi močnejši tudi v Zagrebu, dočim so ostale devize nespremenjene. Skupni devizni promet je znašal 6.3 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 796.5—799.5. Berlin izplačilo 1346.5 — 1349.5, Budimpešta 0.07925—0.07955. Italija izplačilo 215.43—217.43. London izplačilo 274.4—275.2, Nevvork ček 56 39—56.59, IV-liz izplačilo 165—167. Praga izplačilo 167.r>5 —168.15, Švica izplačilo 1092.75—1095.75; valute: dolar 55.8—56; efekti: bančni: Eskomptna 100—101. 1'oljo 14.3—16, Kreditna Zagreb 100—101. Ilipo 55.5—53, Jugo 92—92.5. Obrtna 51—52, Praštediona 865—867.3, Ljubljanska kreditna 155—0; industrijski: Eksploatacija 6—8, Gutmauu 240—260, Slavonija 31.31.5, Trbovlje 293 _ 300, Union 295—300. šečerana Osijek 375— 3*5, Našička 1110—1150; državno investicijsko 71.5—72, agrarne 42.75—43. Vojna škoda. promptna 304—304.75, za oktober 305— 306.5, za november 308—309, kasa 304.5 — 305.
Beograd. T) e v i z. e: Dunaj 797—79S. Berlin 1349.5—1350. Bruselj 0—157. Budimpešta 0.0794—0.0795, Bukarešta 29-29 5, Italija 217—218, London 274.7—274.75, New Vork 56.4«—0, Pariz 163.5—164, Pragu 167.7 —167.75. Švica 1093.75—1094.25.
CURIH. Beograd 9.145, Berlin 123.30, Nev.vork 517.75. London 25.1175, Pariz 14.9375, Milan 19.85, Praga 15.325, Budimpešta 0.007245. Bukarešta 2.71, Sofija 3.75, Dunaj 73.023.
TRST. Devize: Beograd 46.50— 46.70, Dunaj 365—375, Praga 77.10—77.60. Pariz 75—76. London 125.75—126.50, New Vork 25.» 1—26.10. Curih 500—510, Budimpešta 0.036C—0.0370. Bukarešta 13—14; valute: dinarji 45 75—46.50. dolafi 25.75— 26, 20 zlatih nankev 100—105, zla",a lira 510.77
Dunaj. Devize: Beograd 12.5050— 12.5450, Berlin 168.54—168.04, Budimpešta 99.13-99.43, Bukarešta 3.7725—3.7925. London 34.3475—34.4475, Milan 27.27—27.37, Nevvork 707.55—710.05, Pariz 20.46—20.50, Praga 20.9575—21.0375. Sofija 5.11—5.15, Varšava 78.05—78.55. Curih 136.72—137.22. Valute: dinarji 12.4950—12.5550. dolarji 704.50—708.50.
Devira Beograd na ostalih boruh: % Pragi 59.6. v Berlinu 7.413. v Londonu (popoldne) 274, v Newvorku (6. L m. po borzi) 1.77.
Iz življenja in sveta
„L. Z* 127.
Zadnji teden se nahaja na propagandni turneji po Avstriji znani nemški in-ženjer dr. Hugo Eckener, mož. kateremu je Zeppelinova tvornica v Fried-richshafnu zaupala velik balon Z. R. III. — Los Angeles, da ga je prepeljal lani iz Evrope v Ameriko.
Cilj in namen Eckenerjeve propagande je nabiranje denarja, s katerim hočejo Nemci zgraditi novo tehnično zrakoplovno čudo. Balon bo zgrajen na podlagi najnovejših izkustev, dolg bo 235 m, širok pa bo na najbolj razprostranjenem mestu 30 m. Ta zračni kolos bo približno 60 ton težak in nad polovico teže odpade na zalogo bencina, katerega bo vozil s seboj ter mu bo zadoščal za 90 urni polet.
Balon bo opremljen tudi z nenavadnimi stroji. Motorji bodo tipa Maybach z 12 cilindri ter bodo razvijali vsak po 420 do 450 HP ter bodo balonu omogočali brzino 115 km na uro. Ta hitrost se bo v slučaju potrebe lahko dvignila na 135 km. Poleg tega pa bo imel balon v rezervi dva para lahkih gondol z dvema lahkima motorjema, ki bosta razvijala v slučaju sile še 800 do 1000 HP.
Dosedanji baloni so imeli velikanski nedostatek tudi v tem, da so morali iz-puščati polnilni plin, če so hoteli obdržati ravnotežje radi porabljenega bencina. To je bil tudi vzrok, da balonov niso polnili s helijem, ker je bil predrag. Zdaj je tovarna v Friedrichshafnu našla novo rešitev tega problema. Za gonilno sredstvo motorjev bodo uporabljali zmes ogljikovodika, ki ima isto specifično težo kakor zrak. V izpraznjene tanke bodo vsesavali v bodoče zrak, radi česar se teža balona ne bo izpre-inenila, vzgon balona pa ostane konstanten. S tem popolnoma odpade izpuščanje polnilnega plina, katerega bodo lahko uporabili v koristnejše namene.
Pri L. Z. 127. je sedaj zaposlenih približno 600 delavcev. Balon bo dogotov-Ijen prihodnjo jesen, nakar se bodo vršili prvi poskusni poleti. Če bo Eckener-ju sreča mila. pojde Z. L. 127. morda celo čez severni tečaj. Nemci vsaj računajo s to možnostjo.
Visoka šola za zakonsko
v* 1 • •
življenje
Ženski kolegij v Bostonu je pred kratkim otvoril serijo predavanj, ki so dosedaj pač edinstvena svoje vrste, ne samo v Evropi, nego tudi v Ameriki. Ciklus predavanj ima naslov »Pripravljalni kurz za bodoče neveste«. Iz naslova je razvidno vse . . .
Študentka, ki bo z uspehom predelala ves kurz in bo svoje «zakonske zmožnosti* dokazala pred eksaminatorji, bo upravičena, postaviti pred svoje ime črki «C. B.», t. j. «Certified Bride* (po naše «diplomirana nevesta*).
Kurz ima obilico predmetov, ki obravnavajo teorijo in prakso zakonskega življenja. Pouk «o ljubezni in zakonu* daje neka mrs. Macdonald, ki je baje s svojim zakonskim življenjem dokazala, da je povsem upravičena lungirati kot trenerka univerzitetnih nevest. Profesor psihologije razlaga kandidatkam nelepe lastnosti zakonskega moža in povdarja razliko med moško in žensko psiho. ki jo morajo bodoče neveste dobro poznati, če hočejo dobro voziti v zakonskem življenju. Profesor za aritmetiko je izdelal poseben sistem o budžetiranju hišnega gospodarstva, učitelj narodnega gospodarstva opozarja na probleme povprečnega ameriškega gospodinjstva, profesor socijologije pa razpravlja o novem razmerju med obema spoloma. Zakon sam je v kurzu predmet temeljitega študija in pedagogi se trudijo po vseh močeh, da doprinesejo učenkam razumevanje za zakonska aktiva in pasiva. In pravijo, da ima šola že uspeli: izbila jim je baje že ves smisel za romantiko in solzavo sentimentalnost . ..
Mrs. Macdonald se pri svojih predavanjih poslužuje ponajveč epigramov. Naj jih par navedemo: Ne poroči se nikdar zgolj iz ljubezni! — Ljubezen v be-raški koči ni zrela za življenje. Pogla-
Kraljica Marija rumunska
je, kakor smo včeraj poročali, odpotovala v Ameriko, kjer bo nastopila v filmu <cVstajenje».
vitno je denar. — Romantika in cvetke ovenejo. Obresti in gotovina pa ostanejo svežo za vedno. — Dobro situiran mož, ki zna za ženo skrbeti, je boljši kakor odličen plesni partner. In tako dalje.
H koncu naj še zabeležimo vzorce naloge, kakršne nalagajo v tej edinstveni šoli. Naloga se glasi:
«Mary Brown ie nesrečna, ker njen mož preveč igra golf, njo pa zanemarja. Njej je klubsko življenje nevšečno in ji tudi ni do cigaret. Toda njen mož se čuti mnogo bolj srečnega v klubu kakor doma. Ona moža sicer ljubi in tudi on njo, ali njuna okusa ne harmonirata. Ker je Mary filozofske nrave, sklene .. Dokončajte stavek, toda dopolnilo ne sme presegati sto besed.»
na pa se je zavedla nevarnosti in je poklicala na pomoč. Napadalec se je za ta klic revanžiral s strelom, ki pa je k sreči izgrešil cilj. Ko je prihitelo osobje podjetja v sobo, je napadalec zbežal. Šele pozneje se je policiji posrečilo moža prijeti in ugotoviti, da se piše Johann Witmann, ki je po poklicu dijak, doma pa iz Kirchdorfa na Gornjem Avstrijskem.
Talenti in bedaki
V Moskvi posluje družba Asnat. kar pomeni: Asocijacija naturalnih talentov. Naloga ustanove je preiskovanje in uveljavljanje nadarjenosti, ki se skriva v plasteh preprostega ljudstva ter navadno podleže življenjskemu boju, če se ji ne posreči doseči začrtanega cilja,
Družba je izdala pred kratkim knjigo «0 nadarjenosti*, katero je napisa! A. Modestov. Knjiga nudi obilico praktič nih nasvetov neznanim izumiteljem in pisateljem, vsebuje pa tudi zelo zanimivo skrižaljko, ki ugotavlja, da nadar jenost ni posebna razširjena lastnost. Na vsakih 1000 ljudi enega in istega družabnega razreda (delavcev, kmetov, obrtnikov itd.) pridejo po: 10 bedakov, 2 idijota, 222 duševno omejenih ljudi. 423 povprečnikov, 362 višje stoječih ljudi, 13 talentov in tu pa tam kakšen genij.
Presenečena mladoporočenca
V torek zvečer je postal mlad zakonski par v enem največjih berlinskih hotelov žrtev predrznega roparskega napada. Mladi par je bil zjutraj v cerkvi, kjer ga je župnik poročil. Ob pozni večerni uri sta mož in žena prišla v hotel. Tam so jima servirali večerjo, nakar sta oba legla k počitku.
Ponoči je potrkal nekdo na vrata. Mož je v domnevi, da stoji pred durmi natakar, odprl in v istem hipu je skočil v sobo tujec z revolverjem v roki ter se je vrgel na moža. ki si ni mogel pomagati. ker ga je napadalec ukrotil. Ze-
Cvetke s fašistovske grede
V	Rimu je izšel nedavno <Fašistovski katekizem*, ki je doživel že več izdaj ter je povsod naprodaj. Potnik ga kupi lahko na vsaki postaji. Vsebina knjige ima obliko zapovedi in je jako določna. Navajamo iz nje nekaj značilnih primerov.
Civilizacija zate ne eksistira. Obstoja samo italijanstvo. Izkorenini iz srca vse, kar žali stranko, domovino, boga in rodbino.
Naj slave tujci Gotheja, ti misli na Danteja.
V	Italiji lahko bičaš vse. kar najdeš slabega. V inozemstvu pa ti je dolžnost hvaliti vse italijansko.
Pomni, da ni bila svetovna vojna zadnji boj, temveč šele prvi večji spopad.
Vojna je kruh fašizma.
Bajke o tem, da je Francija nam sorodna dežela, so nastale radi ponavljanja obrabljene lažL
Rodi otroke samo z žensko tvojega plemena ter imej čim več otrok! Kdor ima malo dece. ima tudi malo veselja.
Iz tega katekizma, ki se da obrniti in
po javnih lokalih namreč reklamne koledarje tvrdke Drago Schwab, Ljubljana, njenega slovesa, pa ne more nihče odvzeti.
Bivša cesarska pal ača v Strasbourgu,
ki so jo Francozi po osvoboditvi Alzacije in Lorene prekrstili v Rensko palačo (Palais
du Rhin)
Ura
(Po francoskem.)
Že tretjič je šel mimo njenega okna. To pot ie lepi mladenič pozdravil in prišel bliže. Potrkal je na vrata. Tata se je prestrašila. Pa je bil že v sobi.
»Bem, Bodo Bem, milostljiva. Vašega soproga menda ni doma?«
»Ne,« je nehotoma šepnila in zardela.
»Imenitno. Lepo, prav lepo imate,« je rekel Bodo Bem in pogledal po sobi. »Kako domače. Vrh tega soproga ni doma. Juhu!«
»Gospod!« ie skušala Tata energično ugovarjati.
»Kaj pa je? Kaj pa je? Nič gospod! Sem Bodo, mali dragi Bodo. Kdaj se vrne gospod soprog?«
»Nikoli ne pred polnočjo.«
»Nikoli ne pred polnočjo? Potem je gotovo igralec ali natakar?«
»Boksar.«
»Boksar? Takoj grem domov.«
Drugi dan je zopet prišel. Tata je bila vesela, kuhala je čaj in škrbljala sta skupaj kekse. Točno ob desetih je Bodo Bem odšel. Drugi dan je zopet prišel. Nekega dne se vežna vrata nenadoma odpro. >Za pet ran Kriščevrh! Mož!«r
»Boksar!«
Bem se je skril v uro.
Tata se je zleknila na divan.
»Ali moja golobičica že spi?« Mož je bil že v sobi.
»Moj medved,« je zazdehala Tata. »Alj je že polnoči?«
»Ne. Niti deset ne. A nisem bil prav zdrav. Sedaj sem tu. Sploh pa ura stoji.«
Tata se prestraši.
In Bem nič manj. Misli na boksar-jeve široke prsi in hitro začne:
»Tak-tak-tak-tak-tak.«
»Da se je ura ustavila?« dihne Tata pomirjena. »Saj gre.«
»Tak-tak-tak-tak-tak,« je obupano delal Bem.
»Imaš prav, golobičica. Danes sem zelo utrujen.« Boksar leže počivat.
Bem dela še pol ure taktaktak. Že ga boli goltanec. Vrh tega že vse spi. In on prestane.
»Ura se je vendar ustavila,« skoči boksar iz postelje.
»Tak-tak-tak-tak.« začne Bem iz-nova.
Majaje z glavo leže soprog zopet med blazine
»Tako sem navajen ure, da ne morem spati, če stoji.«
Cez eno uro je Bem na pol mrtev.
Hripavo prihaja iz ure: »Tak-tak-tak-tak.«
Tiho vstane boksar. Stopi k vratom. Bem poti krvavi pot.
»Tak-tak-tak—tak—tak—.«
Upehan umolkne.
Boksar trdo stopica v stransko sobo.
»Po nož gre,« se trese Tata.
Boksar ropota po omari. Steklo zveni. Jeklo pade na tla. Zaloputne vrata. Ena, dve, ena, dve se slišijo koraki nazaj. Vedno bliže. Vedno bliže.
Tata zakriči.
Boksar stoji med vrati.
»Tak-tak-tak-tak-tak-« se hripavo duši Bem.
Boksar zavrti ključ.
Odpre vrata pri uri.
Bem se zgrudi.
Boksarjeva široka roka moli Bemu steklenico whiskyja.
»Lok-Iok-lok-lok-« doni čez minuto krepko iz ure.
»Uro sem moral namazati,« pravi boksar in pogleda ženo.---
ZA POPLAVLJENCE! Kdor takoj da, dvakrat da!
Samo še danes:
: Ničevo:
Kolo-alna režija — Do skiajnosn napt a vsebma. — Leoi igralci — Elegantno. Razkošno — Napeto. — Velezfnimivo Sovjetski šmjon Sarato n lepa Rus nia Sonja. — Boi podmornice s skrivnostno ladjo polno orožia in municije. — Pod moinca .Atianta- in boi na življenje in smrt na dnu mor a Izven programa: Preskrbite si pravočasno vstopnice'	Revija na novejših p esov - Revi a le-
pih žen Posnelo v nančjem evropskem Predstave točno ob 4., po! C., var jeteiu, v svetoznoznanem londonskem pol 8 in 9. uri	Pccadiilv-u
ELITNI KINO MATICA -najuglednejši kino v Ljubljani.
Sredina mesta - leli-lon l
PREOft AZNANILO:
Jutri v petek monumentalni film .Vitez z železno io' o' (Goetz v. Ber chingen) Po ilmili ,Qio vad s* in .Nibeiunei" pride kot tretji .Vitez z železno roko"
prikrojiti tudi za naše razmere, bi se lahko vsak posameznik in vsi skupaj mnogo naučili.
X Prevoz francoskega gradu v Ameriko. Pariški <cExcelsior» javlja, da je neki ame= riški milijarder kupil grad Courcelles na Francoskem, ki datira še iz časa Ludvika XIII. Grad se sedaj podira, vsak kamen se položi v separaten zaboj in prepelje v Ameriko, kjer ga bodo na novo sezidali v državi Nevvyork. Ta grad, ki leži ob dr«
žavni cesti iz Le Mansa v Fleche, štejejo Francozi med svoje največje dragocenosti. Resnično, bogata Amerika požira obubo« žano Evropo!
X Konec mnogožensiva v Turčiji. Dne 4 oktobra je na Turškem stopil v veljavo dekret, ki zabranjuje mnogož nstvo. Mo» hamedanec sme zapoditi svojo ženo samo, če se izreče sodišče za razvedbo braka. Z. -nrej bo veljal v Turčiji švicarski brač» ni zakonik.
Radio
Radio-amater
Uvod.
Pečali se bomo na tem mestu i radio-telegrafijo in -telefonijo. Beseda radio že pove, da imamo opravka z nekim žarenjem "(radiatio). Mesto v-radioi se je preje rabil tudi izraz valovna telegrafija in telefonija, ker se telegrafiranje in telefoniranje vrši tu potom valovanja. Mnogokrat se uporablja tudi izraz brezžična telegrafija in telefonija, v nasprotju z navadno ali -žično-, kjer morata biti občujoča kraja med seboj zvezana po telegrafskih oziroma telefonskih žicah. Če vse te izraze združimo v en pojem, bomo dejali, da imamo v radio-telegrafiji in -telefoniji opraviti z izžarjanjem valov, ki tvorijo zvezo med občujočima krajema. Če valovom, ki jih izžarjamo na oddajni postaji, vtisnemo gotove dogovorjene znake ali glasove, ki jih valovi na prejemni postaji re-producirajo, je s tem izpostavljena možnost sporazumevanja med obema postajama.
Valove, ki jih izžarjamo, imenujemo elektromagnetne valove, ker se valovanje vrši v elektromagnetnem, ali po starem izrazu, v svetlobnem etru, ki ga pa ne moremo dokazati, ampak si ga je fizika le umetno skonstruirala. da nam more razjasniti neštete naravne pojave, ki bi sicer ostali do danes brez razlage. Nazorno si mi danes pod elektromagnetnim etrom predstavljamo neki fin, neskončno lahek in elastičen plin, ki ga ne moremo zaznati z nobenim svojih čutov, pa niti ne z nobenim najfinejših instrumentov, ki jih do danes imamo. Fredstavljajmo si, da izpolnjuje ta plin res svetoven prostor, v njem plavajo solnca, lune, zvezde in vsa druga nebesna telesa. Z njim sta prežeta zrak in voda ter sploh vsak najmanjši atom materije. To teorijo elektromagnetnega etra je postavil angleški matematik in fizik Marxwell. Na njeni podlagi šele smo si mogli skonstruirati pojem svetlobe, toplote in elektrike.
Če vržemo v vodo kamen, začne voda valovati. V vedno večjih kolobarjih se širijo valovi na vse strani. Ti valovi so lahko daljši ali krajši, kar odvisi od hitrosti, s katero je udaril kamen na vodo. Prav isto se dogaja tudi v elektromagnetnem etru, če nanj udari atom ali molekul, to je jako majhen sestavni delec materije. Eter začne valovati in v obliki vedno večjih krogelnih površin se širijo valovi z ogromno hitrostjo 300.000 kilometrov v sekundi na vse strani. Ti elektromagnetni valovi utegnejo biti neznatno kratki, njih dolžina znaša miljoninko milimetra in še mnogo manj. lahko pa sd dolgi tudi več kilometrov. Baš od dolžine elektromaenetnili valov pa so odvisni njihovi učinki na okolico. Najkrajši valovi se nam javljajo kot riinfftenovi žarki, ki so znani po svoji prodornosti in se mnogo uporabljajo v medicini. Nekoliko daljši valovi so znani po svoiih močnih kemičnih učinkih. To so ultravijoletni žarki, na katerih temelji fotografija. Če zadenejo naše oko še nekoliko daljši žarki, sprejmemo dojem svetlo be. in sicer vijoličaste, nato p-i modre, zelene, rumene in slednjič rdeče, če postajajo valovi vedno daljši. Pri gotovi valovni dolžini dojem svetlobe preneha, začutimo pa toploto, ki jo povzročajo še daljši valovi. Ko doseže dolžina elektromagnetnih valov par tisočink milimetra, prenehajo slednjič tudi toplotni pojavi. Od nekoliko milimetrov pa do več kilometrov dolgi valovi pa proizvajajo električne učinke. Te valove uporablja radio-telegrafija in -telefonija, in z njimi se bomo v poznejših izvajanjih natančneje seznanili.
Ko se je rodila Maxwellova teorija, tedaj ti slednji dolgi valovi še niso bili poznani, toda Masvvell je že v naprej računsko dokazal, da morajo eksistirati. Res se je '25 let pozneje posrečilo nemškemu fiziku Heinri-chu Herzu proizvajati take elektromagnetne valove. To je dosegel z dvema kovinskima kroglama, med katerima so preskakovale električne iskre. Valovi, ki so pri tem nastali, so bili dolgi par centimetrov do več metrov. Kakor hitro se je o teh poskusih zvedelo, se je oglasil pri Herzu neki nemški inženjer, češ da bi se mogoče dali talci valovi uporabiti za telegrafsko zvezo med dvema krajema, ki jih ni mogoče zvezati z žicami med seboj. Herz pa je to možnost odločno zanikal, kajti njegovi aparati so bili j tedaj še tako malo občutljivi, da je mogel i valove, ki jih je proizvajal, dokazati kveč- \ jemu v razdalji nekaj metrov, dočim v večjih razdaljah aparati niso več reaeirali. Ven- j dar smatramo Herza za utemeljitelja radio-elegrafije. ker je on iznašel njen princip in dal s svojimi poskusi impulz za nadaljna raziskovanja na tem polju.
Poslej je razvoj hitro napredoval. Takoj po Herzovih poskusih je Francoz Branlv (1890) iznašel razmeroma občutljiv indika-
tor elektromagnetnih valov, ki ga je imenoval »kohererc. Z njim je bilo mogoče zaznati valove že v precejšnji oddaljenosti od mesta, kjer so nastali. Italijan Righi je konstruiral iskrnico (krogle, med katerimi preskakujejo električne iskre), ki je potom električne iskre pretvarjala mnogo večio električno energijo • valove kot dotlej. In Rus Popov je leta 1895. pri svojih poskusih z atmosfersko elektriko uporabljal že dolgo navpično žico, ki jo je imenoval antena (tipalko)
Tako je bilo počasi izuajdem in prij avljeno vse gradivo za radio-ielegtafijo. Treba je bilo le še moža. ki bi vse !•_• raztresene ude zbral in postavil vsakega na svoje pravo mesto. No, tudi ta mož, ledaj še mladenič, se je našel. Bil je jedva dvajsetlet ii Italijan Marconi, ki je smotreno uporabil Herzov iskrni induktor, Righijevo iskrnico in Po-povljevo anteno na oddajni strani ter Bran-ivjev koherer in še enkrat Popovljevo antena na prejemni strani. Imel je veliko srečo, da je našel svojim idejam takoj dovzetna ušesa v osebi načelnika angleškega 'elegia-fa Preeca. Ta je bil takoj pripravljen financirati njegove poskuse, in Marconi je >dšel na Angleško. Maja 1897 so se začeli mol Waleško obalo in nasproti ležečim otokom Flathohnom znameniti poskusi, ki so v kratkem zasloveli po vsem svetu.
V svoji knjigi >Odkritja v električnem oceanu^ opisuje nemški profesor A. Slabv te poskuse, pri katerih je bil sam navzoč, sledeče: »Na kaki 20 m visoki pečini ><a-vernock Pointc, ki je oddaljena eno uro od prijaznega kopališča Penarth, je bil postavljen nekako 30 m visok jamber. Od vrha je bila napeljana bakrena žica, zvezana z enim polom prejemnega aparata; »o je bila antena. Od drugega pola je šla debela žična vrv po pečini navzdol v morje. Sredi morskega preliva, nekako 50 km od Savernock Pointa, leži mali otočič Flatholm, ves posejan s topovi. Tudi svetilnik je na njem. Tam je bila oddajna postaja. V leseni hišici je stal oddajni aparat z razmeroma majhnim iskrnim induktorjem (dolžina isker 25 cm), ki ga je napajal 8s!aničen akumulator. 10 cm debele masivne krogle iz medi so si stale do 2 mm nasproti druga drugi, vmes je bila plast vazelinskega olja. Zunanje krogle iskr-nice so bile na eni strani zvezane z enako visoko anteno, na drugi strani pa z morjem. Prvi dan so položili vzdolž po obrežju dve več kilometrov dolgi žici v svrho tektonske zveze med obema postajama, ki je bila kmalu tudi srečno dosežena. Za drugi dan je bila določena vzpostavitev telegrafske zveze po Marconijevem sistemu. Spočetka se sploh ni posrečilo sprejeti kakih znakov. Krivdo smo pripisovali žičnim vrvem, ki so opirale jambor in kot nekakšna kletka obdajale anteno. Ko smo naslednji dan podaljšali anteno za 20 m tako, da smo še mogli umakniti sprejemnim aparatom izpo 1 jambora, so že prišli prvi znaki, a še zelo nejasni. Popoln uspeh pa smo dosegli dru»i dan, ko smo se pomaknili s sprejemnim aparatom popolnoma do morja, s čemer se ie dolžina antene skoro podvojila. Nikoli ne bom pozabil, kako smo radi močnega vetra drug vrh drugega čepeli v velikem zaboju in z napeto pozornostjo obračali oči in ušesa v prejemni aparat. In tedaj, ko smo izvesili dogovorjene signale, smo" naenkrat začuli tikanje, prve jasne morsejeve znake, ki so tiho, nevidno prihajali tam iz daljave oJ one skalnate obale, ki se je megleno, komaj vidno odražala na obzorju. Prihajali so po onem tajinstvenem sredstvu, etru," ki je edini most do planetov vsemirja.<
Tako je bil led prebit in od tedaj do danes, lo je v pičlih tridesetih letih, se je okrog teh prvih poskusov- nabralo toliko izkušenj in nagromadilo toliko vede, da govorimo danes o radio-tehniki kot posebnem, ;ako obsežnem poglavju splošne elektrotehnike. Mogoče bi bilo interesantno historičen razvoj še nadalje zasledovati, toda snov je tako ogromna, da na ozko odmerjenem prostoru, ki nam je na razpolago, ne bi prišli tako kmalu do konca. Sicer pa, večina sistemov oddajanja in prejemanja, ki bi jili bilo omeniti do najnovejše dobe, že počiva v tehniških muzejih. Radio-teleerafija se je rodila v znamenju e'ektričn-3 i«kre Moder ni brezžični promet pa je ne pozna več in radio-telefoniia je celo zrastla šele na nje nem grobu. Zato so vsi starejši sistemi radi. prometa, ki operirajo z električno iskro, za nas tudi v svrho razlage brez pomena: na cin delovanja posameznih členov pa, ki so skupni starejšim in najmodernejšim sistemom, se da objasniti na mnogo laglje umljh način, ce si takoj spočetka gradimo vse po trebne pojme na podlasri modernih naprav in se nam ni treba opirati na zastarele aparature, ki jih v praksi nikjer več ne bomo našli.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 3 par. N'ajmanJ5l znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—» Naj man j SI znesek Din !D-—«.
Veliko vinsko trgatev
> Lili už<"nje vojnlli invalidov, krajevni odbor v l.itiMjaui v =obuto, ilue i', iiUtclT.: t." L v restavraciji c. >Iik!:i.i v Kolodvorski iiiii. Začlfk oit SO. uri. K !it m- hoče urprifiljeu« nnsuirjati in zabavati, naj ne zamudi i c-titi t" irjra-I r v, l'rii :i'.;!jrii:o v.-,e:širau-okegit obiska v zabavo do-Jlim in v pomoč podporao-nra ridadu vojoife irtev. — UdV>r.	2S108
Zadruga sobo-irko-slikarjev, pleskarjev in ličarjev
>1 .rufa. da s"i vrše redne
vajeniške ] iivizkj r) v te-k .. ■■M lrtoi'i'11. Ne.kulkovn-
- ■ ".-r^i-nie je vleiiLi do 1."». t. m. vri zrulri/.ncTii ikil-i-I-l.:k'.l li.L Iliiilški češti H!.
S81U;;
Kino belo perilo
i:t nevevtinike ojireme izdelujem po najnižjih cciiali-> .'.-lov v o^la-nem oddelku «Jut:a».	2S)U
T. RABIČ 4
o. Ljubljana
^ORSK^
Popravila klobukov
Prosim cenjene odjemalco, i!:t. jih cim prej vpošljejo
J"::'Ii |tr;LVOČ.I<UC IZgotOVilVU ho pri poru i": a' J. ^t-juibcrgfr, l>unaj-ka cesta 0. -7823
Šteparico
šiinn prvovrstno moč. iščoit: 7;i črvljar.-ko obrt. Mardov v uij I a -a cm •uddclku • J iti ra.
jsir,
Trg. pomočnika
mešane g t roko. vojaščino pr".-tega —r dobro izurjeno moč, tprejnieiJi pod iilt' • • !-Brini pdgojL Pisme n e ponudbe pod značko «Zmo-•/•;n« »a podružnico Jutra v Ct I iti.	! 1 u
Žagarja
z;> venccijanko, samo?t,.,j!;f'-ira. sprt .i ni e takoj Si ;' Primožič. Križ-1 ua (Jon ::]-ikelil. Plača ikj dogovora.
Izurjeno šiviljo
i - i'v lit *za na dom. Deiaia j i 1 t";U n od -7—zvečer. ■— X:-.-lov v oglasne ni oddelku cJutra?. "
Tvornica nogavic
rabi dobro izvr/.banoga. £am obojnega
delovodjo,
j T« - n ud he pr; d 'Str l- j r i < d .mi • na oglasni oddelek v Jutra-.	2S174
V glasb, trgovino
.-prejmem takoj žensko
boljšo meč. Zahtevam ?}>roiv .>l>.':r>-vaaju s strankami, znanje '•:i>re-7pondenee, strojepisja in ifkaj gla;b<\ Želim osebo, kali i;i bi sčasoma liadonn ->tovala šefa. Pismen«* ponudbe na oglasni oddelok •..Jutra •> pod šifro «Dobro in atalno>.	2S15S
Pletiljo na stroj
mktilo dekle, izvo/.bano in marljivo, sprejmem s telo oskrbo iu plačam po gno->olnio.-li, v si al n o m f* sto. Strojna pbjliou;i. Zagreb — Kaptol 17; 1. kat. 2801KJ
Šofer
i-:učeu mehanik, išče mesto osobiM-nnt ' ali tovornemu avtomobilu Nastopi lahko ud; o j. — Dopisu na oglasni ;-!!' i t 'k <dutra» pod "šifro Trezna moč*.	28123
■nžbo lov. čuvaja
kako drugo primerno službo išče žandarmerijski vpokojenee. vešč slovensko •a li-.-mške pisave t«-r cirili-Dopise pod »Penzijo-: :.-! >. pošta liadovljica št. " Slovenija.	^8137
Absolventka
.: ;o\-ke tole želi mesta prodajalke boljši trgovini v Ljub-:.!ani. 1'ogoj: stanovanje in Sir;:!!:t v hiši. Cenj. ponudbo oglasni oddelok »Jutra> -Skromen Honorar — pjštenost*.	»S003
Dve vlsokošolki
šol.
poučujeta v.-g predmete nižjo razrede srednjih Honorar po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku cjutr:u.
V angleščini
daje temeljit pouk gospo-dič ua. Ponudbo pod šifro clnozemka* na oglasni oddelek < Jutra" l'510'3
Šivilja
spn jme iz trgovine v. delo onioke, perilo, kravate in d.--ko oM^ko. Ponudbe na « _'iasi»I oddob k -Jutra- pod «Stalno de!o>.	-Sloti
• Pletilja
]si ima vrč . strojt-v, tudi muštrovanega, drlo na dom. Na.-'ov pove ogl a.-ni o-idr!' L <-Juti j . -M07
Pekarijo
od.-top ; i ti-toniH, ki kupi iorentar. • Ponudbo na po-dru/niro «Jxitra> v Celju pod vlndustrijski i.i.ij •.
. -S11S
Žagar (gaterist)
zmožen vseh popravil m dobro izurjen lesu: mani-pulant. išče primerno me-sio 7.-.\ takoj Prevzame tudi vodstvo in odgovornočt na -žagi Naslov v oglasnem oddelku cJutra2700G
dobe
Fotografa
perfektnega. specialista za negativno in pozitivno re-tušo tor prvovrstnega za fotografiranje športnih in drugih priložnostnih dogodkov. iščem. — Ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra> pod <Umetniški smisel- -bOGJ
Pletilko
za strojno pletenje nogavic sprejmem. Hrana in »slano-vanje v bi-:. Fani Kavčič, Z g. iiška 125.
Več čevljarskih pomočnikov
potrebuje Jožef K -o s e l j, Ljubno pri Podnartu — Gorenjsko.	279'JO
Postranski zaslužek
dobi železniški vpokojenec, ki i-i imel samo dva dni opravka v mesecu Ponud->"• pod značko cZaslužek 200» na oglasni oddelek •Jutra >.	2703S
Komisijske
zastopnike
»prejme takoj velika trgovi-sa mila. — Mesečni'dohodki najmanj 1500 fco v Ponndbe d- <Lirpinia» a Monto.^ir-chio (Italia).	279C3
S!užinčad
Kuharice, sobarice, služkinjo. pestunje, blagajničarke i? i dobe v Beogradu pojasnila o službah v Derou Ekonomija. Vasina 11.
•2785-1
Fino šiviljo
izobraženo, katera ima svojo .-t iuovanje, iščem. Nudi so ji stalno 'delo. ali pa skupno delovanje. Dopise po.I Priložnost na ogl. od i. V',, cJutra
Sobarico
p rf-kfi-.o, pošteno in mar-l.;ivu. ki zna nemško, iščem takoj. Bfaotor v eiria;-
r ---i t'-:dclku cJutra>.
2S100
Pletilko
Tinrje;ii> m vr-.
f-kr^jnieJii
takoj poil tirui pocoiL .Naslov poro o-l. oddelek «Jutra>.	-J8143
Več pleskarskih in slikar, pomočnikov
z.„ i i deželo iu doma takoj sprejme Tone Malgaj. Kn-lodvorska uliea U. iSlK
Dekle
starejšo, vajeno vseh LiŠ-nih del. kakor tudi šivanja sprejmem za Zagreb. Veselje mora imeti tudi do otrok (41etni fantek). Naslov v ocrlasnem oddelku «Jutra». ^	-S005
Bivši trgovec
ki stalno potuje po Sloveniji. sprejme še kakšno za-stopstvo proti proviziji-ali plači. — Dopiše na oglasni oddelek edutra-.- pod šrfro -Kavcija 05*.	27995
Urarski pomočnik
samostojen delavvc, išče nie-s ta. — Co njene ponudbo na ria-dov: Jakob Istokovič- — urarskj _ pomočnik pri g. L. »Stoječ v Mariboru! ^70Š'J
Knjigovodja
bilancist. izv^-žban kalkulator in dober organizator z večletno prakso, išče službe - I januarjem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod ičko cZnača> 270io
Kot korespondent
■■'ii !'• •( sličiio mesto išče. aka'!';ii.:k s kavcijo. Po-nudi e La oglasni oddelek '-.ilutia> po,] značko cSarno-stojna moč 20». 27020
Gospodična
zmožiia slovenščine in nemščine, išče kakršnekoli na-mestitve. Gre tudi samo za popoldanske ure ali k otrokom. — Naslov v oglasnem o.Piolku cJutra* pod ?ifro -Nizka plača .	28151
lSIetno dekle
/.oli stopiti v službo k 2 otrokoma v Ljubljani ali kjrrkcjli. Naslov v oglas, oddelku cJutra	2S1U1
Stojala
(Anslagstander) za galanterijsko izložbo, lahko že rabljena, v nikljasti. medeni ali železni izvedbi, k u-p i m. Ponudlie ua naslov: Vinko Savnik. lladovljiea.
28006
Les
K upi tu železuiike pr.i^e, ilr\ ^ io tra;uove Ponudbe pod <Tal.ojiu.ie plačilo* z navedbo množine, ceue in ■iobavne-a roka ua o^la=ni oddelek -JuLu s
Kostanievino
(taninski les) vsako množico
kupujem po najvišjih 'lcev uih eeuab in ukredilivnemu plačilu za takojšnjo dobavo Le resne ponudlie na cirlas-ui oddelek «Jutra» pod šifro <Kostanjuviua 1T> CijlGo
Prešo in jabolka
za iti 11 ■ r. kupim, ronudbo ■/. opisom v Celje, Gaberje št. 21.	SS1U0
Hrael.ievib drogov
-aireko\-iii, lepih, 0—9 ei, kupim o vajrone Ikjundbe nu oirlaeui oddelek <Jutra» i>od «Takojšiije plačilo C^.
iS120
Otroško posteljico
skoraj novo. prodam. — Naslov v oglasnem oddelku < .Jutra*.	28119
Zimski sukjni
ilolirt. ohranjeni prodam 1-0 n i z k i ceni. Naslov v o^-l. Oddelku «Jutra». 2St'ti9
Motorno kolo
Indian Scout. dobro »'hranjeno. z Boachevo hupo, poeeni prodani. Na?lov v oglasnem oddelku «Jutra».
2S1U1
Francis turbino
11 111% padec m, proda rioli nabave večjo Varga-zuu, Središčo ub Uravi.
27983
Stružnico
srednje velikosti, skobeljnih, vrtalni in rezalni stroj (Fres?inaschiiie) iu različno oroiljo poeeni prodam Ponudbo na oglasni oddelek ■ Jutra, pod »Ugodna prilika 10-.	* 28113
Moško kolo in fotoaparat
prodani.
13 X IS oglasnem
Naslov v oddelku cJutra*.
2SU7
Prosta javna dražba
dobro ohranjenega pohištva in ženske obleko se vrši dne 9. t. m. ob 9. uri dop. v Ilirski ulici št. 2711, levo 2S10G
Krasno jedilnico
takoj prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
26170
Operno kukalo
uajlinejše te vrste in
srebrno nam. orodje
proilam. Na ogled v trgovini Sare, šclenbmgova ulica.
2S1G1
Štedilnik
e tlobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra*.	2S1G9
Ljubljanski Zvon«
letnik 191ti kupim. Ponudbe na oglasni 0'l:lelck «Jutra* pod vZvon 1'JIG*. 2S1oj
Majhen avto
1» možnosti dvosedeZen, kupi trgovski potnik — Ponndbe z navedbo eene na oglasni oddelek «Jutra>pod -Potnik G0 -.	261G0
Citroen avto
"1 j II0. luksuzen, tudi brez motorja, samo karoserijo in diferencial brez koles in gum kupim. Zadostuje SiUao chaSsis brez motorja in druzega. Ponudbo na naslov: Apoteka .Orveui Krst*, Leskovac — Srbija.
2S09D
Pisalni stroj
rabljeu — dobro ohranjen, kupim. Ponudbo na oglasni oddelek cJutra* pod šifro Dober stroj*.	2S091
Kateri zobozdravnik
ali zobotehnik .- prejme praktiksntinjo.
l)ei!-o na oglasni oddelek
•Jutra, pod šifro cPrakti-kantinja Iii*.
2S1S1
V kuhinji
i V m siužbe.	da bi
kuh;i.:i in opravljala tudi druga klihinj-ka dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Službo kočijaža
ali oskrbnika iščem na. posestvu. Imam letna spričevala in sem ožeujeu, brez otrok. Prane Vcmiš, Sevnica S9.	2SU91
Slaščičar
i-ve za takoj službo v večji slaščičarni ali hotelu. Ponudb ■ ua upravo '■Jutra* v 3Iaribyru pod ..Slaščičar*.
2S11W
Mesto sobarice
v hotelu aH pri boljši rodbini iščem. Yaje.ni sem nekoliko šivanja, ponudbe na "glasni oddelek <Jutra;- pod šifro .Začetnim . 2Sl-id
Orožniška kuharica
išče službo s 1. novembrom — Ana Krajgar, postno ležeče, Prevaljo — Koroško.
2S15G
Trg. sotrudnik
z ^ ečIetno prakso v kolesni stroki, zanesljiv prodajalec in dober izložbeni aranžer, '■'■'"H premeniti mesto. Prevzame tmli mesto v železni stroki. Dopise pod značko 'Zanesljiv 52» ua oglasni oddelek cJutra?. 28152
Bukovih drv
lepih, suhih, prodam 50 vagonov Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 2S070
Pletilni stroj
8;'3j cm. dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 2S047
Izvrsten trieder
7. etuijc-m ceno proda Ivan Urodnik. Kinuj 191 £7041
Žilnega kablja
(Drathkabcl) 80.000 metrov, is20 mm) proda tudi na drob. uo meter Din — Dion društvo za promet sirovimi, Zagreb.	2G9^)
Jeklene žice
milijon me! rov. 2 nun močne. za ograje, proda po 12 Din 100 metrov Dion društvo za promet sirovinrt v Zagrebu.	27312
Spalnice
iz trdega lesa, fino izdelane in pollrane, proda Henrik P.itene. mizar, Vižmarjc št. 77 — nad Ljubljano.
28107
Daljnogled
naprodaj v trafiki v dišču Št. C.
Cra-28110
Ica fotoaparat
9 •: 12 (Exti.i-i:apid-Ap!a-na.Jl s c1ativoni in vsemi potrebščinami, malo rabljen ceno prodani. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
28138
Dve delavnici
Trnovo in Sp. Šiška, po •100 in 300 Din ter
dve pisarniški sobi
krasno opremljeni, pri sod-niji in
več stanovanj
i"b!a -Posredovalec*. Sv. 1'ctra cesta. IS. 2S109
Privatno garažo
v sredini mesta vzamem mkoj v najem za majhen štirisedežen vuz. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod <.l)'araža>.	28110
Lokal
z izložbo in skladiščem, ca zelo prometnem kraju (cen-trura) oddam Ponudbe pod »Takoj 20» na ogl. oddelek cJutra	■ 21111
Krasno posestvo
arondirano, GG oralov, zraven ceste in furo na Dolenjskem prodam Krasen vinograd. redi se 8 glav živine, vsa gospodarska poslopja, zemljišče obdelano Proda se radi odhoda Za denar so čaka. Cena 100 U00 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27939
Hišo z vrtom
v ljubljanski okolici poceni prodani Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 28133
Zidano hišo
novo, v obliki vile. a minut od Celja, 5 sob, kuhinja. shramba, klet in drusi prostori, prodam. Vrt meri ■100 nn-. Cena 120.000 Din. — Naslov pri podružnici Jutru* v Celju. 28117
Posestvo
•'• oralo vinograda, ostalo njive, travinki. irozd, hiša, viuičariju — fuudus blizu Brežic, vso v najboljšem stanja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
27G3G
Pozor, kupci!
Citajte in ue zamudite izredno prilike. — Imam naprodaj krasno vilo s fl sobami ki so kupcu takoj na razpolago. — Nadalje gospodarsko podjetje hlev, skladišča, garaže. 3 kleii, pralnico, veliko dvorišče, krasen vrt — vse z električno razsvetljavo. Naprodaj. pod ceno, radi selitve. Nahaja so lia periferiji mesta.
Hiso z gostilno in špecerij.
trgovino na Gorenjskem oddam v najem za o let one-niu, kdor odkupi inventar. \sa luša: 7 prostorov, 2 sobi za gostilno, 1 soba za trgovino, štiri spalne sobe, -let, kegljišče, sadni in-ze-Icnjadm vrt — takoj nu razpolago. Tudi z drvmi jo 1 zalofena. Najemnik bo gospodar hiše. _ imam
male in velike hiše
na periferiji mesta, lokal in stanovanje, pripravno za vsako podjetje. Kdor želi kupiti eno ali drugo hišo za podjetje, bo najceneje in najboljše kupil stozi posredovanje Marije Jamar, Selo št. 28, ITosto pri Ljubljani.
10172-a
Lep vinognrad
z zidanico, v najlepši legi v Eučctni gori, dobre četrt uro od želez, postaje Semič pri Črnomlju, tik železu, lira, z vsem orodjem in po-sodjem vred p r o «1 u m po primerni ceni. — Morcbitnj kmei naj se oglasijo j'ri 'S. peni. Slonic v Črnomlju št. 3.	2S096
pod-
Dobičkanosno je t je
kupim takoj, llazpoložljiv kapital 50—isO.000 Diu. — Obširne ponudbe pod šifro Dobickanosuo 993j na ogl. oddelek »Jutra*. 28172
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v otrhs-nenl oddelku »Jutra*. 2S039
Lepo, prazno sobo
išče boljša gospodična v sredini mesla. Cenjeno ponudbe nu oglasni oddelek 'Jutra* pod 'šilro »Tiha in mirna*.	27952
1—2 sobi oddam
v najem. Nuslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27902
Visokošolce
sprejmem zajtrkom Naslov v »Jutra*.
na stanovanje z v bližini boluiee oglasnem odtMkn 27SG9
Stanovanje
2 sob. kuhinje in priliki in, v novi vili blizu .Cukrar-nc* oddam s 10. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~	28111
Lepo stanovanje
4 sob zamenjam za manjše proti odškodnini. Ponudbe pod »V Ljubljani* na oni. oddelek »Jutra*. 28121
pošta
Zakonski par
!<rez otrok, išče prazno sobo za takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 2tl30
Sobo s štedilnikom
alj popolnoma teparirano sobo. direktno od gospodarja. išče uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod -Soba 00-.
28128
Zračno sobo
z event. souporabo kuhinje
oddam proti majhni najemnini v podnajem vdovi brez otrok, ali samici srednjo starosti, katera bi prevzela postrežbo pri starejšem gospodu. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .Postrežba 903*. 28123
Prazno stanovanje
1 sobe in kuhinje išče mlad zakonski par s 10. oktobr. Na. podstrešna in kletna stanovanja no reflektira. — Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra* pod »Ingenieur*.
28013
Stanovanje
v I. nadstr., sredi mesta, obstoječe iz 2 sob. kabineta, kuhinje in pririklin, je - 1. novembrom nu razpolago. Naslov pove oglasni oiltielek <Jutra*. '28112
Sostanovalca
iščem. Elektr razsvetljava. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	2S093
Priprosto sobo
s posebnim vhodom, išče s 10. oktobrom solidna gospodična. — Ponudbo I od Solidna -I ■ nu oglasni oddelek »Jutra*.	28101
Prijazno sobico
s posebnim vhodom, oddam gospodu, ki "jo ves dan odsoten. Naslov v oglasnem oddelku »Julra*. 2S15U
Stanovanje
2 sob in kuhinje, v Ljubljani, zamenjam z večjim ali enakim v Mariboru — Ponudbo na ogl. oddelek .Jutra* pod »Premestitev^ 27978
Sobo
s posebnim vhodom ia v-o postrežbo išče gospod s 15. oktobrom — najraje v Ep. Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »šiška*.	27832
Načelstvo in nameščenci Mestna zastavljalnice ljubljanske javljajo žalostno vest, da ie dne 7. oktobra 192(3 oreminul gospod
likvidator Mesine zastavljalnice.
Blagemu pokojniku ohranimo časten spomin!
V Ljubljani, dne 7. okiobra 1926.'
1C5-5
Dva akademika
šobo za ta oglasni pod šifro 28103
isect.l priprostp takoj. Ponudbe oddelek »Jutra* »Takoj 2».
Priprosto sobico
(kabinet) z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam blizu Tabora. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. '	28114
15.000 Din posojila
iščem za špecijalno podjetje. katerega še ni v državi SH3 Dlago brez konkurence, za prvo leto zasignrano 8—10.000 Din čistega dobička Pogodba obojestranska za eno leto. Dopise ua otrlasni oddelek cJutra* pod »Posojilo 10».	22018
Družabnika (co)
sprejmem v dobro vpeljano podjetje — vsled povečanja obrata. Potreben kapital od 100.000 Din dalje Istemu poverim na zahtevo podružnico v kateremkoli prometnem kraju, ali sodelovanje v centrali. Uspeh gotov Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* '.od značko »Visok dohodek*.	28110
Dobičkanosno podjetje
najraje kako izdclovaluico, želi otvoriti dama, 'ki razpolaga s primernim kapitalom. Kdor stavi najprimernejši predlog, dobi službo poslovodje. — Dopise z natančnim opisom- in dokazi rentabilnosti nu oglasili oddelek »Jutra* pod značko clleutabilno 991-. 28173
2fi,000 Din posojila
iščem proli sigurnemu mesečnemu odplačilu. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Renta*.	27923
voznike lesa!
Autogaraža 1895
Prispel. Pridi v soboto med 5. iu G. uro.	28127
Dolenjka
iz Novega nn -ta pismo pod šifro
Gospodična
Nemogočo — hv vse pismeno, llil bim. Nesrečen. Eini. Ljubim r -
. d\ krnite ■Dolenjka • 2il02
Milka!
da. Javite ro. Ne zn-Koneo D. vse.
2SK*
«Resno 37»
Trosim, določife čimpreje sestanek — kjerkoli. Vesel, počaščen bom.	28171
Psa
nem. kratkodlakaria. 2 leti starega, prodam radi pomanjkanja nižinskega lova. Je izbor ni na lovu iu dober varuh Ponudbe pod šilro «Upravitelj» . na ogl. oddelek cJutra"790J
Dobermana
lfpega, črnega. mesere starega, prodam za 4u<j i>:n Naslov v oglasnem oddolku cJutra*.	SS087
Črno denarnico
som izgubila dne 7. okr. 1U2G do'poldne, v ali pred kino «Matira*. V denarnici ie bilo nekaj denarja in razni papirji, glaseči n:i ime Ahčin. Pošten najditelj naj odda denarnico v trgovini zlatarja g. Danije-la~Zupanca. Wo!i'ova ul. (», "roti nagradi.	1'SluU
Pisarn, delo na dom
prevz»imein. Naslov oddelku cJutra^.
ogl. 27'JUO
Kdor ©glasuje*
ta napreduje!
v LJUBLJAN3
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za industrijska podjetja io razpeuva na debelo
indfcemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo upo. rabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Premolili zavod za premog, i i v Ljubljani
Miklošičeva cesta štev. 15/1.	70-»
Uprava ksno-strokovnegn časopisa .IL LEGNO", Milano namerama izdati zač-tkom januarja 1926 tirajo naklado
LESNEGA ADRESB.RJft 1926-27 celotnih lesnih strok Italiie.
Kakor v prvi nakladi bi vseboval LESNI ADRESAR naslove vseli v lesno stroko sp3daiočih italijanskih lirni, poles tdga pa v dodatku Se seznam pomembnejših inozemskih proizvajajočih in trgovskih firm te široke.
Cena za uvrstitev v ta seznam ie določena z Lit. 15-—. Navedeno bo besedila tvrdke, njena trgovsk.i ali obrtna stioka in natančen naslov.
K besedilo samo r.e bo uvrščene nobene reklame, zato pa bodo dodani oglasi na barvastih I stih, kakor tudi zaglavne ali v znožne reklame Cene so sledeče:
Oglasi: Barvasti listi:
(Velikost tiskane površine ene cele strani 155x110 mm)
ZagSavne ali vnožne reklame:
Preko enega stolpa (velikost 24x54 mm)
Preko dveii stolpov (velikost 24x110 mm) Cen£ adresarja Lit. 30-—
Naročila za cglase in predbeležbe za adresar sprejema obenem z nakazilom odgovarjajočega zneska:
Gensralr.o zastopstva iA inozemstvo :
f.NONčNa EKSPEDICItA G. ČEH0VIH, TRIE3TE. Uiale XX Seitembre 65. Tel. int. 33-1?
cela siran Lit 2C0'— pol strani „ 110-— četrt strani , /5"—
Lit
50 — 75,-
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne izraze globokega sožalja, ki sem jih prejela ob izgubi mojega soproga
Josipa Hvala
za pcklonjeno krasno cvetje in vence ter za mno-gobrojno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, se vsem najprisrčneje zahvaljujem.
Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. g. duhovnikom za tolažilne obiske v niegovi bolezni in uglednemu pevskemu društvu ^Slavec" za ganljivi žalostinki. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V Ljubljani, dna 7. oktobra 1526.	10583
Faia Hvala in vse csialo sorodstvo.
f
V gioboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prija-tcliem in znancem pretužno vest, da j; naš nepozabni soprog, oče, stari oče in tast, guspod
Mozetič
danes dne 7. oktobra po kiatki mučni boiczni, previden s tolažili sv. vere, v 85. letu staiosii, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb biagopokojnega se vrši v soboto, dne i', oktobra 1.1. ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti Novi Vod mat štev. 29 na pokopališče k Sv. Križu.
Moste ori l:U3l.Bni - H. Dakota, Sev. Amerika, 7. okt. 1926.
Frančiška EVSozctič, soproga Anton Mozetič, prog. mojster j. ž. v pok., Rihard Mozetiči strojnik, sinova, Alojzija in ifana, sinahe,
iV?:ška in Viktor, vnnka.	10582


l"
Zadruga pekav v Ljubljani
nja vsem svojim članom tužno vest, da dolgoletni tajnik, gospod
Podeželske odre
opozarjamo
na veseloigro v enem dejanfu (4 osebe)
=POPEK=
(Cena 15 Din).
(V istem „Odru" je še cnodeianka: .Bogatin in smrt).
Knjigarna Tiskovne zadruge u Ljubljani.
Rene La Bruyere:
[ektorjev meč
Roman,
U.
Osi
stma pot nama ic minila brez posebnih dogodkov. Oče me ie prilika! na dvorišču gostilne pri «Kronanem kraljeviču« in me je stisnil na svoje srcc z dostojanstvom, ki sc mi jc zdelo pri njem nekam novo in nenavadno.
kako si zrasla, hčerka, :n kako zala si postala!« je dejal, vračaje moje poljube. »Težko sem že čakal, da te dobim domov in se naselim s teboj na imenje La Romade, ki sem ga kupil, kakor pristoji najinemu bodočemu položaju. Gospa kanonica bo tako dobra in pojde z nama, da ti bo šc nadalje delila svoje dragocene nauke. La Romade jc baronija, dete moje; nc pozabi tega.i
Baronija ali ne -- razen golobnjaka, ki jc stal baš nasproti razde.. i izpadnih vratec, m razen grbov, ki jih je sestavil gospod Du Chail ur iih razpotaknil povsod, koder je bilo količkaj prilike — razen tega dvojega ni bila La Romade, med nami bodi povedano, .v ničemer podobna baroni.ii, nikar že da bi bila privlačna za devojko rr, o iih let.
Peljali smo se tja v prcdpotopiii kočiji, zapreženi četvorico Vn'. v, ker so bile ceste v kar najslabšem stanju. Gospod:; Du Chailu se io tolikanj mudilo zaigrati vlogo vlastelina v pravkar kupljeni graščin': • •. Bog mi oprosti greli, a zdi se mi. da jc h:: najlepši dati nicgovev:a življenja tisti, ko ga jc župnik sprejel preti cerkvenim sy!i dom t»£r mu ponudil blagoslovljene vode in sa nato odvedel v
gospodsko klop, imenujoč ga «barona», čeprav ni imel pravice do takega naslova, zakaj barone je delal tiste čase edini kralj in ne denar kakor dandanašnji.
In to so bile vse časti, vse prcdpravice in vse prijetnosti novega položaja. Naše življenje sc ni bogvcka.i razlikovalo od življenja, ki ga žive v oddaljenih pokrajinah še danes ta dan, le da smo bih še boli osamljeni in smo imeli še slabše zveze z ostalim svetom.
Ljubila sem preproste ljudi; med kmeti bližnje okolice sem imela kmalu vse polno prijateljev. Zanimala sem se za njihove črede, za igre pastirčkov in pastiric, za vinsko trgatev in za vse ostalo kar so počeli ubogi ljudje; bila sem celo v prepovedanih stikih s Pierrom Škrbozobcem, ki je bil po zgledu vseh svojih prednikov lovski tat in mi je drago prodajal divjačino, ubito v naših loviščih. In tako bi sc bila še nekam sprijaznila s svojo usodo, da ni bilo neznosne prisiljenosti, ki je vladala v našem domačem življenju.
Moj oče, zaverovan v svoje sanje o aristokratstvu, je tehta' :eherno besedico in sleherno najmanjše dejanje, da ne bi zinil ali storil ničesar, kar bi utegnilo izdati njegovo meščansko kri. Po kanoničinih naukih nas je trapil z etiketo, ki ni bila samo neprijetna, ampak tudi odveč, ker itak nismo občevali z nikomer, razen z župnikom ob nedeljah zvečer.
Koliko pridig sem preslišala zato, ker sem med očetovim popoldanskim spanjem ostavljala priskutno Sainte-Emerance in njena gospodska kratkočasja ter sem se klatila brez pudro in brez krinolin po okolici, bodi peš, bodi na kobili, ki so jo bili priučili za mojo rabo!
- Ponižuješ se s takimi izprehodi. hčerka,« me je ošteval nekateri-l:rat; »miče me, da bi enkrat za vselej napravil red.«
Ali, očka, saj vidite, kako me mori dolgočasje sredi tega obzorja, ki jc venomer isto: na jugu vas z zvonikom, na iztoku pri-
stava, na zapadu obdelani griči, na severu gozd... Žene me, da bi videla, kaj skriva to gričevje, in da bi prodrla v tajnost teh lesov ..«
»Mar bi se izkušala bogatiti s koračnim znanjem! L:a imam jaz tvojo \ iianjost in t v o. doto, otrok, bi porabil, tega sem li porok, vsako priliko, da se vrine med okoliško plemstvo. A ti si divjakinja in ne razumeš, kaj je tvoj;' korist.^
In vendar so ponudil. š ti nedostojni izprehodi priliko, po kateri je anj hrepenel, jamo oni so mi dali snubca z visokim naslov	samo njim gre hvala za moje svidenje z... uganite, s
kom?
Zima .. prihajala in puščoba v našem bivališču je biia vsak dan hujša. Se oče je jel opuščati svojo napetost in se poniževati s tem. da ie ogovarjal zakupnike ter izpregledoval moje izlete. Ni mi treba omeniti, da so postajali v takih okolnostih še veliko daljši in še veliko bolj pogosti!
Najbolj me je mikal gozd. Tako rada sem jahala pod mokrimi vejami ter poslušala prasketanje dračja. pokritega z ivjem; tako drag mi je bil nemirni trepet vseh stvari, ki se oglaša v temnem osrčju goščave ...
Čeprav se nisem predaleč spuščala v kraljestvo volkov in merjascev. sem vendar rada poslušala Pierra Skrbozobca. ko mi je pripovedoval o svojih srečanjih z divjimi prebivalci teh neraziskanih lesov. Nesrečni lovski tat je tisto leto malo zaslužil, beda in bolezen sta se vrstili na njegovem domu; vzlic temu pa je čudni človek trdovratno zavračal miloščino in se je rajši nastavljal ve-šalom. kakor da bi bil sprejel denar, ki se mu ni zdel zaslužen. Ker so mu bili povsod za petami, se ni več upal prihajati na Ro-tnado; da sem ga podpirala, sem morala skrivaj in daleč od doma prevzemati divjačino, ki jo ie nezakonito lovil v tistih mrzlih jesenskih nočeh.
Utnrla nama je tlar.es ijuba mati, gosp3
Mm U ni lm
PfCv de."!a s sv. zakramenti, v 90. letu starosti
Pogreb se bo vrši v soboto, dn?- 9. oktobra IL'25 cb •)0;>okltie iz Knžcvniške nI cc st. :.:
Ljubljana, dne 7. oktobra
FcSft c Latrrič, upok. nadzornik direkcije drž. žele:. Ivo Lavrič, davčni višji upnvnik v p.
Ocarireaie
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno m po najnižji varil-	211 Rajko Furk, carinski posrednik J .mbliana. Masarykova 9 nasproti glavne carinarnici. Vse <nlormao;e --zpiačno
Jfioc osebnega vplivanja
Dopisna šola (lod vodstvom v inozemst. dip omiranega strokovnjaka za oouk v hipne* tizmu, sugestivni tehniki, osebnem magnetizmu i. t. d. Pr o pismo na ogled . Usr>eh z-lamčen — siccr povračilo honorarja .Veda in znanost* Celie. Razlagova ulica Oo^isna šr-.-)	10499-"
! stro! 35 H, P. na sesalni plin, kompleten >
z generatorjem in z Dvnamo 50 KW, 220 Volt isto-sinernega toka z stikalno ploščo in z jermenom iz velbloJove dlake.
i Dieselou stroj 65 H. P. s celo pripadajočo opremo z Dynamo 50 KW 220 Volt istosmernega toka s stikaino ploščo in z jermenom iz velblodove
dlake.
10517
i Kompletno baterijo za 220 Voit z 128
elementi s kompletno opremo. Oba stroja sta od tvrdkc Benz in dobro ohranjena.
MED
jamčeno čist, po povzetju 5 kg cena 16 Din.
Brača Ž:vanovič Zemun.
Kdor oglašu;e, ta napredut!
aieetci po?ret>m citod.» Ljabljau.
' "i' - i!
i. L. ::.;i' '
Prekruta smrt nama je danes vzela, v cvetju mladosti, naše vse, našo
K..
m i'
anci
š?.
Nepozabno spremimo na zadnji poti v petek ob 15. uri v rodbinsko grobnico v Postojni.
Hrušiea, dne 6. oktobra 1926.
Atioif ln Mlltin Jurca.
Štefanija Poljšak sporoča v svojem in imenu svojih oros Vere in Majde ter preostalih sorodnikov pretužno vest, cla je njen srčnoljublieni soprog, preskrbni oče, brat, svak in stric, gospod
Franjo Poljšak
likvidator Mestne zastavi alnice
v četrtek, dne 7. oktobra t. 1 po dolgi in mukepolm bolezni preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne H. oktobra ob treh popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta -10, na pokopališče k Sv. Križu.	10566
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1926.
proda se
3 40 m visoka m 2 80 n s roka lesena siena -
vratrni orioravna za oregrado hodnikov dali. 1 okno za verando al hodnik visoko 2-10x1 7t metrov širine z b po sebej od irajočimi se okni. Istotam se prod^ l stoječe ogledalo pripravno za krojače n fotografe. Poizve se v Beethov ovi ulici r p itltčje desno.
i SiR iMPEtflAL
| izvis'fn po na bol šem j vicarskem recepta d*a ■aboj? 4 ) komadov za
120 D n po poštnem no.-zetju iranko I-čem dobro vpeln c zastor-i ke. Franjo Maitar llaca, Srem
■■■■■■■■■■■■M
ia Tiapis.tovsK< sit domači kg Din 20-—
ia Tilsiter s;i kg Din 25-
Ia Grojer s:r kg Din 25
Pošilja po povzetju mlekarna
Karlo Laznickv,
De ano-.ic Sla
'i Kupite samo
..KONTINENTA!/
-ter ie najbo jši in nat-cenejši pisa ni stroj.
Samoprodj:a
Ivan Legat,
ten&ir Jtirini^k- 3
Teleton !
Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi
javlja, da je njegov soustanovitelj
preminul v četrtek dne 7 oktobra 19^6 Ljubi ani. Sv. Petra c?s'a 40.
Pogreb zasluženega brata bo v soboto dne 9. oktobra 192o ob 3. uri popoldne.
V Zs gorje, dne 9. oktobra 1926.
Odbor
Pozor!
Pozor.
entabilno mdustrijs :o •odjetje v Slovenci iščr večje šttviio
braevnih zastopniaov
ie^n m in-eresenton. nudim Dostran^k mese-tv zaslužek D n 300 Cenjena ponudDe i< poslati i znamko za od govor na Oglas oddti Jutia'- rod značko ,Dm 3000" icBSt

jOJ
Satirično uslhoiogičn: obrazi
Kart Din 24 —
*..-:cl J se pn
fisiovDi radragi
v Ljunljani,
Prešernova ulica


Mirko Fret&er
V PRISTANU
= PESHI =
3rcšlr&se Dlo 2- — platoo ia 32-—
Naroča se pr. riSKOVSI ZSOP.CGI V UJDBLJflBI
Prešernova ulica 54
-^rm
Opozarjamo
vse interesente, da e pr pismenih vpra-anpb, ki na upravmštvo pismeno reši, brezpogo-no priložiti poštnino in manipulad sko pristojbino v znesku D;n 2-— Posebno opuzar amo na to one stranke, ki žele, la se im pi- pošti
pošlje naslove od malih oglasov Vsa vpra an,a in prošnie g!ed< nasio vov od „malih oglasov" bodo omale ko« ako n f>o irilo^«-nr O n V_

Ljubljanska kreditna bank a
Delniška glavnica Din 50,000.000'— Rezervni zaklad okoliš Din 10,000.000.—
CENTRALA: LJU3LJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, ===== Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec =====
Brzojavna naslovi Banka Ljubljana Telefon štev. 251, 413, 502, 533 in 504.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
—I* i » »V -J.
Urejuje Franc Puc. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Ribnikar. Za Narodni- tiskarpo dd. kot tiskarnarja FraD Jezeršek. Za inseratm de) je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani