Abbonamento postale gruppo 2/50% -Tednik /settimanale -Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine-TAXE PERCUE-TASSA RISCOSSA-33100 Udine-ITALY-cena 1,20 € št. 1 (1878) imataìur iir irùlpticl/p nnlrraiitiP ^ tednik Slovencev videnske pokrajine Čedad, četrtek, 8. januarja 2015 TUTTI GLI APPUNTAMENTI > stran .pagina 9 www.facebook.com/novi.matajur STREGNA SPORT Postregna annuncia la sua giunta, I cinquantanni vicesindaco è Caterina Dugaro dell’Audace PAGINA 2 PAGINA 10 naš časopis tudi na spletni strani www.novimatajur.it Z ohranjanjem slovenskega jezika do družbeno-gospodarskega razvoja Slavnostna govornika na 52. Dnevu emigranta sta bila Bruna Dorbolò in Ivano Strizzolo Z besiedo, kije glas tele zemje San vesela videt tarkaj judi, zak tuo priča, de šele nam je ušeč se srečat, se poguorit, se zmisnit na naše judi po sviete an usi kupe se troštat use te narbuojše za telo našo mikano-veliko slovensko družino. Zahvalin autoritete an parjatelje, ki donas tle pričajo, de nas majo par sarcu. Jest želejen usien vam no srečno nove lieto z našo staro slovensko besiedo, z besiedo, ki je glas tele zemje že vič ku 1300 liet an šele priča, duo smo. Slovenska besieda je preži-viela takuo na duzin samuo na ustah nje judi an kar su ju začel čefat, par ognjišč smo jo varval. Na duzin zaparta se je ošibkiela, adne besiede su šle gor po nap an su se zgubile, pa kar smu vidli, de je zmanjkovala usa muoč, smu uagal v vartac jo usadit, de z nje koranino se sama omočne-je. Takuo 30 liet od tot se je rodila dvojezična šuola! Od naše šuole na kor nič reč, de smu uagal pru, pričaju otroc an družine, de smu pametno dielal, priča dela Europa, ki hvale tol šuolo an jo kaže ku »eccellenza«. Žalostno je, de dvojezična šuola je samuo za Nediške doline an okolje an de slovenska besieda v Terskih dolinah, v Režij an Kanalski dolin šele težkuo preživi skor samuo na ustah nje judi an v pismah tistih, ki s sar-can guorijo. Cajt je de usi tisti, ki imajo dužnuost dielat za rešit an obogatiet kar je dobrega po naših dolinah, zavihnejo rokave an očistijo pamet. An naj skarbijo donas, zak jutre bo prepozno. Bruna Dorbolò beri na 6. strani Zgoraj Bruna Dorbolò (foto Jurij Palk) in Ivano Strizzolo, levo prizor iz spevoigre Krajica Vida (foto Oddo Lesizza) Notte allo SMO, il museo come ‘pista di decollo’ II primo anno della Finestra multimediale slovena celebrato con una lunga serie di iniziative Stalna skrb za ohranjanje slovenske kulture in besede, “ki je glas tele zemje že vič ku 1300 liet an šele priča, duo smo”, in načrti za družbeno-gospodarski razvoj so bili glavne teme letošnjega, 52. dneva emigranta, najvidnejše prireditve Slovencev videnske pokrajine, ki slovenski skupnosti nudi možnost, da izpostavi svoje načrte in prioritete za bodočnost. V čedajskem gledališču Adelaide Ristori se je zato ob tej priložnosti kot vsako leto zbralo ob pomembnih političnih predstavnikih in upraviteljih z obeh strani meje tudi veliko število domačinov iz vseh krajev videnske pokrajine, od Nadiških do Kanalske doline. Slavnostna govornika sta bila letos predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò, ki je zastopala slovenske organizacije videnske pokrajine, in predsednik Paritetne komisije med državno in deželno upravo Furlanije Julijske krajine Ivano Strizzolo. Dan emigranta sta tudi tokrat organizirala videnska pokrajinska odbora Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij pod pokroviteljstvom Občine Čedad. beri na 6. strani “Lo SMO può diventare la ‘pista di decollo’ per queste vallate, il punto di partenza per una rina- scita.” Con queste parole la presidente dell’Istituto per la cultura slovena, Bruna Dorbolò, ha aper- to, sabato 27 dicembre la nottata negli spazi della Finestra multimediale slovena, a San Pietro al Natisone. Una serie di iniziative, protrattesi sino alle 2 del mattino, che sono servite, oltre che a celebrare un anno dall’apertura del museo, anche a presentare - come ha affermato la sua curatrice, Donatella Ruttar - coloro che hanno collaborato alla realizzazione dello SMO, che come noto è inserito nel progetto Jezik-Lingua finanziato dall’Unione europea. Un museo che da ora in poi avrà bisogno di ulteriori stimoli e sostegni finanziari da parte delle istituzioni. leggi a pagina 5 Sul significato di un territorio come crocevia sono intervenuti Hans Kitzmùller ed Aleš Debeljak Prav tako “Dvojezičen je samo tisti, ki v dveh jezikih ljubi, moli in poje.” Aleš Debeljak, slovenski pesnik, sociolog in esejisi ■ ■ aktualno Dugaro, Garbaz e Simoncig, Postregna ha scelto la giunta Beuzer e Clinaz rifiutano l’offerta, la minoranza resta fuori dall’esecutivo Claudio Garbaz, Franco Simon-cig e Caterina Dugaro, che sarà anche vicesindaco. Questa la squadra scelta dal nuovo sindaco di Stregna Luca Postregna per la sua giunta comunale nominata con decreto lo scorso 2 gennaio. Dugaro, oltre alle funzioni di vicesindaco, avrà deleghe ad Assistenza sociale e sanità, Cultura e tempo libero, Rapporti internazionali e progetti comunitari, rapporti con enti e istituzioni sovracomu-nali. Garbaz, già sindaco del comune valligiano dal 1995 al 2009, seguirà Bilancio e finanze ed Istruzione. A Simoncig invece assegnate Viabilità e lavori pubblici, Commercio e turismo e Protezione civile. Il sindaco ha invece tenuto per sé Ordinamento uffici e perso- Informativna srečanja in večer odprtih vrat na dvojezični šoli SCUOLA PRIMARIA bilingue DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA Z novim letom se bliža tudi čas vpisovnja v vrtce in osnovne ter nižje srednje šole. Večstopenjska dvojezična šola v Spetru prireja zato tri informativna srečanja in večer odprtih vrat. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri, v šolskih prostorih Gorske skupnosti. Ravnateljica Sonja Klanjšček in profesorji dvojezične nižje srednje šole nanj vabijo starše bodočih prvošolcev. Le nekaj dni kasneje, in sicer v petek, 16. januarja, od 18. ure dalje, bo večer odprtih vrat. Namenjen je staršem otrok, ki bodo v šolskem letu 2015/2016 obiskovali 1. letnik vrtca, 1. razred osnovne šole in 1. ra- Špietarski Kamun organizava natečaj “Naš domači izik” Kaj se dogaja v Sloveniji zred nižje srednje šole. Ravnateljica in učitelji dvojezične osnovne šole pa bodo dvojezični didaktični model in samo šolo predstavili staršem bodočih prvošolcev na informativnem srečanju, ki bo v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri, v prostorih osnovne šole. Srečanje za starše otrok, ki naj bi začeli obiskovati vrtec, pa bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 18. uri, v špetrskem dijaškem domu (college). ★ ★ ★ SERATA A PORTE APERTE DELLA SCUOLA BILINGUE venerdì, 16 gennaio, dalle ore 18 INCONTRI INFORMATIVI lunedì 12 gennaio, alle ore 18 presso la Comunità Montana, per la scuola secondaria di 1. grado giovedì, 22 gennaio, alle ore 18 presso le ex magistrali per la scuola primaria lunedì 26 gennaio, alle ore 18 presso il college per la scuola dell’infanzia Slovenski mediji naj bi letos dobili novo strategijo Letos bodo strokovne službe na ministrstvu za kulturo pripravile strategijo na področju medijev za obdobje 2015-2020, vključno z mednarodnimi primerjavami za področja, kijih bo treba prenoviti oziroma spreminjati. Kot poroča STA na ministrstvu ugotavljajo, da razen dokumenta Analiza medijske krajine v Sloveniji iz aprila 2014 ministrstvo nima potrebnih analiz medijskega področja za slovenski prostor in tudi nima potrebnih mednarodnih primerjav. Zakonodajnih sprememb se želijo lotiti tudi v dialogu s strokovno in laično zainteresirano javnostjo. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je v pogovoru za STA pojasnila, da bo sprejetje strateškega dokumenta priprava za spremembo krovnega zakona, ki ureja področje medijev, v nadaljevanju pa na ministrstvu načrtujejo posodobitev zakona o Radioteleviziji Slovenija (zadnji predlog je padel na referendumu leta 2010). "Pozornost bomo posvetih tudi povečanju socialne varnosti novinarjev. Le socialno varen novinarje lahko neodvisen in profesionalen," meni ministrica. Koalicijski partnerji so se med drugim zavezah, da bodo v skladu s stališči Nacionalnega programa za kulturo, analizo medijske krajine, razvojem stroke in informacijske tehnologije definirali javni interes na področju informiranja ter ga sistemsko podprh. Poleg tega naj bi s spremembo medijske zakonodaje vzpostavili okolje transparentnega lastništva ter avtonomije novinarjev in urednikov. Zadnji poskus prenove zakona o medijih se je končal leta 2011, ko gaje Državni zbor zavrnil v prvi obravnavi. V prejšnjem mandatu so sicer tudi načrtovali prenovo zakona, vendar je ob političnem dogajanju, kije pripeljalo do predčasnih vohtev, ostalo le pri izhodiščih za prenovo zakona. Kot je za STA pojasnil vršilec dolžnosti predsednika Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič, je predlog zakona iz leta 2011 na posameznih področjih vseboval dobre rešitve. Izpostavil je natančnejše opredelitve javnega interesa na področju medijev, regulatomih nalog in teles, novo definiranje vloge uredništev in statutov uredništev ter natančno opredeljene postopke in vloge agencije za varstvo konkurence ter ministrstva za kulturo pri presoji koncentracij in lastništva medijev. Predlog je predvideval tudi možnost kolektivne pogodbe na področju civilno pravnih razmerij, drugačno ureditev za objavo popravka ter ureditev ugovora vesti in anonimnost vira informacij oziroma izbris kazenskih sankcij. Vse to bi moral po mnenju sindikata upoštevati tudi novi predlog zakona o medijih. Odprto je tudi vprašanje veljavnosti kolektivne pogodbe za poklicne novinarje iz leta 1991. Medijska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije je namreč že sredi leta 2013 začela spor s sindikatom novinarjev. Po neuspešni mediaciji poskušata strani doseči poravnavo na delovnem sodišču v Ljubljani. Prenova kolektivne pogodbe bo morala vsekakor upoštevati nove razmere na medijskem trgu, novinarji pa žehjo vanjo zapisati zanesljive obhke dela, saj je zelo veliko prekarnih zaposhtev, najpogosteje brez pravic do dopusta, prispevkov za zavarovanje in podobno. kratke.si I pompieri volontari “personalità del 2014” per i lettori del quotidiano sloveno Deio L’Unione dei pompieri della Slovenia è formata da 1347 associazioni che contano più di 158 mila soci, tra cui poco meno di un quarto è rappresentato dai giovani. Circa 50 mila sono pompieri che operano attivamente sul territorio. In occasione del gehcidio e delle alluvioni che hanno pesantemente danneggiato la Slovenia nel 2014 i pompieri volontari hanno prestato servizio per più di 400 mila ore di lavoro. L’Unione dei pompieri della Slovenia è stata scelta dal 31,7% dei partecipanti al sondaggio ed alle votazioni ordine effettuate da Deio per scegliere la personalità dell’anno. La nuova asta per l’Hotel Kanin di Bovec in programma il 2 febbraio L’albergo fa parte della massa dei beni messi in liquidazione dopo il fallimento dell’aziende Hit Bovec. La prima asta si è tenuta in ottobre, ma non ha avuto esito positivo. Il prezzo di partenza è di 3,06 milioni, 140 mila euro in meno rispetto ad ottobre. A metà dicembre non ha avuto successo l’asta per la funivia e gli impianti di risalita del Kanin, cosa che potrebbe incidere negativamente anche sulle possibilità di vendita dell’Hotel Kanin. Lo storico albergo di Bovec è stato chiuso dopo 40 anni di attività nell’ottobre del 2013. Bonus per le pensioni sotto i 750 euro, aumenta ancora l’età pensionabile Arrivano novità in ambito pensionistico. Quest’anno il bonus annuale spetterà a tutti i pensionati che percepiscono meno di 750 euro (l’anno scorso il limite era 622 euro). Aumenta, come previsto dalla riforma del sistema pensionistico, anche l’età pensionabile: per le donne 58 anni e 8 mesi e 39 anni di contribuzione, 62 anni e 6 mesi e almeno 20 anni di contribuzione o 64 anni e 6 mesi con almeno 15 anni di periodo assicurativo; per gli uomini 59 anni e 40 anni di contribuzione, 64 anni e 6 mesi ed almeno 20 anni di contribuzione o 65 anni ed almeno 15 anni di assicurazione. Euro plus monitor, la Slovenia tra i paesi più resistenti alla crisi finanziaria Secondo lo studio Euro plus monitor dell’istituto The Lisbon Council, la Slovenia è, in base alla capacità di resistenza alla crisi finanziaria, al terzo posto dopo Germania ed Estonia. Inoltre è tra i paesi europei quello in cui è più semphce aprire un’azienda, e la bilancia dei pagamenti registra un surplus del 6%. La Slovenia è riuscita ad evitare l’intervento deha troika e l’anno scorso ha anche aumentato la percentuale dehe esportazioni nette sul Pii. Più lenti i cambiamenti in ambito fiscale. Tra i “malati” europei Francia ed Italia che non hanno ancora iniziato a risolvere i problemi strutturali più gravi. posmGiR PODSRrtVwk naie, Ambiente e risorse agricole e forestali ed Urbanistica. Fallito dunque il tentativo di “mediazione” intrapreso dallo stesso Postregna con alcuni degli at- tuali esponenti dell'opposizione. Dopo la sentenza del Tar dello scorso 17 dicembre che aveva ribaltato l'esito elettorale del 25 maggio -giudicando scorretta l'assegnazione di un voto all'avversario di Postregna Mauro Veneto -il nuovo sindaco aveva infatti proposto a due assessori scelti in precedenza da Veneto (Alice Clinaz e Davide Beuzer, ora consiglieri di minoranza) la loro disponibilità per un posto in Giunta. Il rifiuto di questi ultimi ha quindi determinato la scelta definitiva dei nuovi assessori. Piet, brat al igrat v našem slo-vienskem narečju. Lietos se uarne natečaj “Naš domači izik”, ki ga organizava špietarski Kamun. Nova občinska uprava župana Mariana Zufferhja je takuo odločila, de bo ponovila telo tradicionalno iniciativo (parvič so jo organizal lieta 1994) nieki liet po te zadnjem natečaju, ki je biu lieta 2011. Glih ku tenčaš “natečaj slovenskega narečja” (takuo piše v uradnem pravilniku, ki ga je odobriu občinski odbor 15. decembra 2014) bo samuo ustni an odpart za vse tiste, ki bojo tiel napravt adno originalno dielo po sloviensko. Cajt za se upisat je še do 3. februarja v občinskih uradih Občine Spietar. Natečaj pa bo v občinski dvorani 21. februarja, kar je tud mednarodni dan maternega izika. Adna komisija bo tenčas vebrala nar-buojša dieia za tri kategorije: za mlajše do 18 het, za starejše od 18 het an za skupine (na primier zbori al šuole). Sestavo komisije bo določil nimar občinski odbor, ki je že odločiu tud, kere bojo nagrade. Te parvi med te mladimi bo dobiu 250 evrov, te drugi pa 150. Za te odrasle te parva nagrada je 400 evrov, druga 200, tretja pa 100. Narbuojša skupina bo dobila 500 evrov, te druga 300, tretja pa 100. Vsi tisti, ki nas sprašujejo, kada se uarne natečaj Moja vas, ki ga je pu-no het od tega organizavu Študijski center Nediža an kije biu takuo všeč našim otrokam, naj na zamude telo parložnost za napisat kiek. novi matajur 3 aktualno II Tar sospende la nuova Imu sui terreni agricoli montani La decisione definitiva è attesa entro il 21 gennaio Ancora uno stop per la nuova normativa sull'esenzione Imu per i terreni agricoli montani. Ad imporlo è stato il Tar del Lazio che, 10 scorso 4 gennaio, ha sospeso il decreto attuativo del Governo con 11 quale, di fatto, si riduce drasticamente (più del 50 per cento) il numero dei Comuni montani in cui ad oggi è prevista l'esenzione totale. La norma è stata impugnata dall’Unione nazionale dei Comuni e degli enti montani e la decisione definitiva del tribunale amministrativo è attesa prima del 21 gennaio, data della scadenza per il pagamento dell'imposta. Un nuovo capitolo questo, per il già travagliato iter del regolamento. Il decreto (66/2014) è stato presentato dal Governo già lo scorso 28 novembre. Pensato per coprire una piccola parte dell'esborso per il bonus degli 80 euro in busta paga, il regolamento prevede l'esenzione totale solo per i terreni agricoli situati in comuni la cui “altitudine al centro” sia superiore ai 600 metri sul livello del mare. Quota nettamente superiore ai 281 metri del regolamento precedente. Immediate e numerose le successive critiche al testo, tra cui anche quella della presidente del Friuli Venezia Giulia Debora Ser- racchiani. Al punto che lo stesso Governo, a margine dell'approvazione della legge di stabilità, lo scorso 12 dicembre aveva prorogato la scadenza del pagamento al prossimo 21 gennaio. Parallela l'azione intrapresa dall’Unione nazionale dei Comuni e degli enti montani presso il Tar del Lazio. In ogni caso da più parti - e in modo trasversale rispetto agli schieramenti politici - si chiede al governo di modificare radicalmente l'impianto del decreto. Che, così com'è adesso, riduce il numero dei comuni in cui si applica l'esenzione totale da 3.409 a 1.498. In questo modo, ad esempio, tra valli del Natisone, del Torre e Resia l'esenzione si applicherebbe nel solo comune di Drenchia. Per tutti gli altri, che hanno un'altitu- dine al centro compresa tra 281 e 600 metri invece, varrebbe solo per i terreni di coltivatori diretti e imprenditori agricoli professionali. Incendio alla ditta Pontarini di San Pietro A destra e sotto alcune immagini dell’incendio divampato nella tarda serata dello scorso 28 dicembre aH’interno del capannone della ditta Pontarini nella zona industriale di San Pietro al Natisone. L’edificio era adibito a magazzino e conteneva mobili per cucine. Lungo e faticoso l’intervento dei vigili del fuoco allertati intorno alle 21.30. Ingenti i danni che, oltre agli arredamenti contenuti nel magazzino, hanno interessato in parte anche la struttura, anche se pare scongiurato il rischio di un crollo. Ancora al vaglio delle autorità le cause che hanno determinato l’incendio. Al momento non si esclude nessuna ipotesi Tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videnške pokrajine in Posočja bo 17. januarja v Kobaridu V soboto, 17. januarja, bodo Slovenci iz videnske pokrajine in Posočja na 45. novoletnem srečanju potrdili tesne prijateljske vezi. Prireditev, ki jo organizirajo župani Kobarida, Bovca in Tolmina ter načelnik Upravne enote Tolmin, bo letos v Kulturnem domu v Kobaridu in se bo začela ob 17. uri. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez. V imenu Slovencev videnske pokrajine bo govorila predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò. Na tradicionalnem novoletnem srečanju bodo podelili tudi Gu-jonova priznanja. Tako kot je v zadnjih letih že navada, pa se bodo pred prireditvijo sestali krajevni upravitelji z obeh strani meje. Srečanje bo ob 14.30 v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu (Gregorčičeva 20) in bo namenjeno predvsem predstavitvi osnutka čezmejnega programa Slovenija - Italija 2014-2020. Upravitelji pa bodo razpravljali tudi o pobudah, s katerimi nameravajo obeležiti stoletnico prve svetovne vojne. kronaka Le pecore e gli agnelli che da un po' brucano in un prato di Savogna facendo compagnia non a pochi, hanno dato l'idea a Donatella e Giulia di creare proprio lì un presepe per augurare a tutti i paesani buone feste e anche, perchè no, creare un'atmosfera natalizia. Alle immagini della Madonna, di San Giuseppe e del bambin Gesù ci hanno pensato loro, mentre Stefano e Pio hanno montato la capanna. Daniele ha prestato una žbrinča come culla per il bambinello. Il bastone di San Giuseppe lo aveva invece realizzato tempo fa Guido di Brizza, scomparso pochi giorni prima delle feste di fine anno. È stata una gradita sorpresa per tutto il paese e per tutti quelli che questi giorni sono saliti alla chiesa del paese V Sauodnji na pot, ki peje do cierkve Kjer so uce an jareta se je parkazala tudi sveta družina Kuo jim je paršlo tu pamet na-rest tuole glih zad za hišo od Donatelle? Zak glih atu so uce an jareta, ki pasejo že an par liet. Tle jih je parkondu vasnjan Stefano Cro-maz - Gomatu. Darže čedno an le grede dielajo kompanijo vsiem, ki gredo atu tode. Kar Donatella an Giulia so po-viedale, kaj imajo v pamet narest za Božič, so jim hitro an zvestuo parskočil na pomuoč še Stefano an Pio Gorenszach - Pinku iz Mata-jura, ki so parbil lesene brejone (šenkala jih je družina Corredig iz Spietra) za narest štalo, Donatella an Giulia so poskarbiele za par-pravt podobe svete družine Palca, ki jo v rokah darži svet Jožef jo je biu naredu Guido z Bare, ki pru tiste dni pred božičnimi prazniki je zapustu tel sviet. Daniele Marchig - Uršin je poskarbeu za zbrinčo, kjer so položli malega Ježuša. Tu štalco so spejal tudi lu-čice an zvezdo repatico (stella cometa). Je lepuo videt, de po vaseh so še taki ljudje, ki se kupe zberejo za narest kiek liepega za vso vas. Za šigurno v Sauodnji so bli vsi veseli videt tele jaslica na pot, ki peje pru do njih cierkve. Dissesti idrogeologici a Crai, aggiudicati i lavori di sistemazione Sono stati aggiudicati dalla giunta comunale di Drenchia i lavori per la realizzazione di una serie di interventi di sistemazione di dissesti idrogeologici in località Crai. I lavori possono contare su un apporto finanziario della Regione (in particolare della Direzione Centrale dell’Ambiente, Energia e Politiche per la Montagna), risalente al dicembre 2012, pari a 300 mila euro. II progetto esecutivo è stato approvato lo scorso novembre, ora i lavori sono stati aggiudicati in via provvisoria (in attesa della verifica della documentazione comprovante il possesso dei requisiti di carattere generale, tecnico-organizzativo ed economico-finan-ziario dell’aggiudicatario) ad una ditta di Prosecco. Za Božič so v Sauodnji imiel po- Napravle so jih Donatella Iure- viesto v telo vas, an Giulia Iussig sebne jaslica, presepio. tig, ki taz Marsina je paršla za ne- - Gomatova. Veseu rojstni dan, Maria! Maria Tomasetig - Stiefcjova iz Dubenijega je bla pru vesela tisti dan, ki je dopunla 82 liet. Kar je bla otrok, nie bla ankul rajtala, de an dan bo imiela tako torto za nje rojstni dan! Napravle so ji jo nje hčera Licia an Graziella. Maria živi dol par njih, blizu Uidna, pa pogostu se vrača v Du-benije, an celo polietje ga preživi gor na nje duomu. Poliete Dubenije se napune ljudi, gor se zvestuo uarnejo vsi vasnjani, ki žive dol v dolini, an za vse je, ku de bi se uarnil na stare cajte, kar tu vsaki hiši je bluo puno ljudi. Maria, vse dobre vam žele vaše hčera, vaša zeta Mario an Michele, navuodi an pranavuo-di, pru takuo vsi tisti, ki vas poznajo an imajo radi. Kuražno takuo napri še puno an puno liet. IL MATAJUR E LA SUA GENTE | Giuseppe Osgnacli Joško La compagna Maria mi raccontò che, fra i tanti errori di interpretazione linguistica che faceva, le era capitato anche questo. La maestra aveva disegnato alla lavagna una grande ‘O’ di forma circolare, poi le aveva chiesto che cosa fosse. Lei, senza riflettere, aveva risposto ad alta voce: ‘Jama!’ (buco), convinta d’aver ragione, solo le risate dei compagni la fecero ricredere. Questo avvenne mentre frequentava la seconda classe. Ho citato soltanto alcuni esempi, perché gli errori linguistici erano tali e tanti che ci si potrebbe scrivere sopra un romanzo. Le cose andavano un po’ meglio nella classe terza e nelle seguenti, fino alla quinta. Nella prima classe, come già detto, tutti noi bambini parlavamo soltanto il nostro dialetto sloveno locale e, se la maestra non fosse stata del luogo, non avrebbe potuto neppure insegnare. Innumerevoli erano le necessità, i desideri, le richieste dei bambini. Ora uno aveva male al pancino, l’altro aveva una ‘hramota’ (gonfiore) dove c’era una spina, un terzo chiedeva il ‘lapeš’ (matita), un quarto doveva andare a ‘v sré-dunjak’ (al gabinetto), e così di seguito. Naturalmente solo un’insegnante del luogo poteva capire. Non appena fummo in grado di parlare in italiano con la maestra, ella cominciò ad intossicarci di spirito fascista. Parlava del- la grandezza dell’antico Impero Romano, della Lupa di Roma e del fascismo. Del duce parlava quasi ogni giorno. Il suo ritratto pendeva alla parete accanto al crocefisso ed il suo sguardo truce ci intimidiva. Allora, naturalmente, non potevamo neppure sospettare quanti dolori e sofferenze avrebbe causato all’umanità, e specialmente al suo popolo. Della vicina Jugoslavia, la maestra non ci diceva che questo: - La Jugoslavia non è che l’antica Serbia molto ingrandita. È un paese pienamente agricolo con numerose miniere di ferro, di carbon fossile, di rame, stagno e zinco, fra le quali tante ancora non sfruttate. I suoi principali fiumi sono il Danubio, la Sava e il Drava (sic). Me le ricordo ancora queste parole e le ho trascritte tali e quali lei le pronunciava. Della Slovenia e della capitale Lubiana non si faceva menzione; non ci veniva detto nulla del confine che divideva e separava la nazione slovena. Naturalmente neppure un accenno agli sloveni e alla lingua del popolo sloveno. Ci parlavano soltanto della Serbia molto ingrandita. Non venivano neppure nominati neanche i nostri vicini della Valle dellTsonzo (Soča), cioè di Caporetto (Kobarid) o di Tolmino (Tolmin), né gli sloveni delTIsontino e di Gorizia (Gorica). Né fu mai detta una sola parola sulla Sla-via Veneta o Benecia e sui beneciani. Perfino del Friuli, dei nostri vicini friulani non ci fu mai detto nulla. Per questi motivi, noi bambini della Slavia Veneta ignoravamo che la nostra parlata fosse un dialetto sloveno, e che i friulani avessero una lingua vera e propria. Le cose andavano ancor peggio all’istituto magistrale di San Pietro al Natisone (Š. Peter Slovenov) dove l’insegnamento non era affidato ad insegnanti locali, ma a ‘pedagoghi’ italiani i quali, ad arte, inculcavano in ciascun giovane della Benecia soltanto una cultura straniera e la dottrina fascista. (23 - continua) GIUSEPPE OSGNACH-JOŠKO 'imajur a dente kultura Il viaggio di una notte per (ri)scoprire lo SMO Il racconto sulla poesia slovena dedicato a Šalamun Ad un anno dalla sua inaugurazione la Finestra e conclusosi alle due del mattino, che ha portato i vi-multimediale slovena di S. Pietro al Natisone, saba- sitatori (numerosi malgrado la nevicata) a seguire il to 27 dicembre, ha aperto le sue porte fino a notte racconto di come lo SMO è stato pensato e creato, e fonda. quale importanza ha oggi ed avrà in futuro per que- E stato un lungo viaggio, iniziato alle otto di sera sta ex zona confinaria. Dopo le parole di benvenuto della presidente dell’Istituto per la cultura slovena Bruna Dorbolò e l’intervento dell’architetto Donatella Ruttar, che ha ideato e realizzato, assieme ai suoi collaboratori, il museo, si sono ascoltate due voci autorevoli che hanno raccontato questo territorio come crocevia: il germanista, scrittore e traduttore Hans Kitzmuller, che vive a Brazzano presso Cormons, ed il poeta, sociologo e saggista lubianese Aleš Debeljak. Entrambi, dal proprio punto di osservazione (più ampio quello di Debeljak, che ha insegnato per alcuni anni negli Stati Uniti e si occupa prevalentemente dei rapporti tra centro e periferia, di identità e culture nell’ambito europeo, più legato al territorio del Goriziano quello di Kitzmuller), hanno rimarcato la necessità dell’incontro tra lingue e culture, dell’apertura verso l’altro, per la sopravvivenza di un popolo e di un territorio. Un racconto sulla poesia slove- Qui sopra Donatella Ruttar e Bruna Dorbolò, a destra l’intervento musicale di Renato Rinaldi e Roberto Fabrizio, un momento del racconto sulla poesia slovena con Andrea Collavino ed Emma Golles, sotto Donatella Ruttar a colloquio con l’autore dei video del museo, Paolo Comuzzi na da Prešeren ai poeti delle giovani generazioni è stato ‘Come una breccia nel muro’, con le voci di Andrea Collavino ed Emma Golles e l’accompagnamento musicale di Davide Tomasetig. L’autore del te- sto, Michele Obit, ha voluto dedicare l’incontro alla memoria del grande poeta sloveno Tomaž Šalamun, scomparso il giorno precedente. Altri momenti legati alla creazione dello SMO sono stati rac- contati da Paolo Comuzzi, che ha realizzato tutti i video presenti nel museo, e da Renato Rinaldi, autore delle Cartoline sonore. Quest’ultimo, attraverso alcune sue esperienze, ha raccontato il rap- porto tra il paesaggio e le voci delle persone che lo abitano. Conclusione in musica ancora con Renato Rinaldi accompagnato da Roberto Fabrizio e con Antonio Della Marina, autore di un’installazione artistica multimediale che ha ‘stravolto’ l’intero museo. Dall’esterno, durante tutta la serata era visibile la proiezione di alcuni degli ultimi lavori dell’illustratore multimediale Cosimo Miorelli. Due immagini del pubblico intervenuto alla notte nel museo multimediale sloveno %► •■asi £ H \i i f;, s prve strani Po uvodnem pozdravu čedaj-skega župana Stefana Ballocha se je Bruna Dorbolò spomnila, kako so se v teh krajih že od nekdaj borili za to, da se ohrani slovensko narečje, ki se je v glavnem prenašalo samo ustno in v družinah. Da ne bi izgubili svojega jezika, so pred tridesetimi leti v Špetru ustanovili dvojezično šolo, na žalost pa v Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini še vedno nimajo možnosti dvojezičnega šolanja. Po mnenju Dorbolojeve je prišel čas, da pristojne oblasti končno rešijo to vprašanje. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo se je zaustavila tudi pri začetkih delovanja Inštituta in spregovorila o evropskih pro- Z ohranjanjem slovenskega jezika do razvoja Na 52. dnevu emigranta mladi glasbeniki in pevci protagonisti kulturnega programa jektih, pri katerih je imel pomembno vlogo Inštitut, od Jezik_Lin-gua, v sklopu katerega je nastalo Slovensko multimedialno okno v Špetru, do ZborZbirk, ki omogoča ohranjanje in ovrednotenje kulturne dediščine. Izpostavila je tudi željo po nadgradnji centra SMO, z večjo povezavo tudi z ostalimi dolinami v videnski pokrajini, kjer živi slovenska skupnost, in Posočjem. Po mnenju Dorbolojeve je treba nadaljevati na poti do turističnega in gospodarskega razvoja teh krajev, da bodo lahko tu ostali tudi mladi. Poudarila pa je, da so taki projekti živ dokaz, kako lahko kultura prispeva k razvoju krajev in skupnosti. Ob koncu seje dotaknila tudi reforme krajevnih uprav in iznesla željo, da bi se med sabo lahko povezale občine, kjer živijo Slovenci, saj v drugačnih in večjih oblikah združevanja potrebe slovenske krajevne skupnosti ne bi bile upoštevane. Ivano Strizzolo pa je v svojem nagovoru izpostavil potrebo, da se v vse večji meri podprejo ne samo pobude, ki omogočajo ohranitev slovenskega jezika in kulture, tem- Želiel bi odpriet multimedialno okno na Soško dolino s prve strani Se na more pustit use na ramanah tistih, ki po dolinah, v slovenskih društvah an zborah že lieta an lieta dielajo za stuort živiet slovenski jezik an kulturo. Rata de vičkrat se čujejo sami an zapuščeni. Zatuo sedan liet od totsmu se vsi kupe usednili oku ne mize an seje rodiu Inštitut za slovensko kulturo od Videnške provinče. Smo misinli, de kupe bomo buj močni an de buj vesok bo naš glas an misnili smo pru, zak glas Inštituta je paršu do Europe. Za pet liet smo vodil europski projekt Jezik_Lingua tuk naši partnerij su slovenska manjšina v Italiji an Italiani d'Istria, Univerze iz Kopra, s Trsta, z Vidna, Ca' Foscari iz Benetk an še druz. Pet liet tardega diela iz Kanalske doline do Kopra za de z inštitucionalno podpuoro an s financiarno pomočjo Evrope, naši judje bojo nimar buj ponosni njih jezikovne bogatije an za dat temu, ki želeje, možnostjo Ijeuš spoznat. Naša skarb je tud dat nazaj teli zemlji nje mest, ki v zadnjih stuo liet ujske an naspruotna politika su gledale zbrisat. Tle se srečaju an se miešaju te narguorše kulture an jezikovne družine Evrope, tle judje se spoznajo an se zasto-pejo, takuo na sred Evrope moremo pokazat kaj je prava integracija med narodi. Če niesta še nič vidli an čul od projekta Jezik-Lingua pridita v Špietar na SMO. Bota mogli spoznat dušico an poslušat glas tele zemje. SMO je kiek takuo posebnega, de težkuo bota vidli, kje drugje an za otvoriteu so nam dal visok patronat Predsednik Republike Italije, Napolitano an Republike Slovenije, Pahor. Projekt Jezik-Lingua je konču otuberja pa s financiarno pomočjo naše dežele, SMO šele raste. Za na-pri misnemo ga diet v mriežo s Tersko dolino, Rezijo an Kanalsko dolino. No rieč, ki že dugo želejemo an misnemo, de bi bluo pametno nardit je drug evropski projekt, ki bi meu odpriet na- šo multimedialno okno na Soško dolino. Donos apeliramo na slovenske an deželne inštitucije za de bojo podpierale naš projekt, ki odpre še ne vrata za kupe rast s parjatelmi Soške doline, s kerim že dugo dielamo. Drugi evropski projekt v ke-rim Inštitut diela je Zbor Zbirk, kjer je ukjučenih 10 partner j uan zbiera an promovira privatne an družinske zbirke od Kanalske doline do Nediških dolin na italijanski strani an od Jesenic do gori-ških Bard na slovenski strani. S telimi projekti smu nardil an liep korak na tisti pot, kipeje do tistega turističnega razvoja od kerega že 40 liet čujemo guorit. An smu tud dokazal, kuo se more an s kulturo konkretno pomat prist do tistega socialnega an ekonomskega razvoja brez te kerega zgubimo našo te barguorš bogatijo: naše te mlade, naše pametne, močne an pune dobre voje mlade, ki naše doline potrebu-jeju kot ajarja za zelene an zdrave živiet. Za tuoleprosin autoritate, ki nas imajo par sar-cu naj skarbijo, ne samuo z liepmi besiedmi pa s konkretnim pomaganjan. Z našin dielan smu pokazal, kuo usaka pomuoč, ki jo dobimo je nuca-na za zbuojšat naše doline an za čast cele dežele. Vemo de nas je na malo an de živmo streseni po brezieh an po dolinah. Pa prosim naše arnini-štratorije, priet ku nas pustit utopit tu laško muor-je, v kerim na bo ubedan skarbeu za nas, naj mis-niju na nu inštitucijo ki bo združevala kamune, kjer Slovenci živijo. Vsi kupe bomo dielal za de tala naša mikena-velika slovienska družina bo še rastla zdrava, močna an v mieru na nje zemlji. Bruna Dorbolò več tudi tiste dejavnosti, ki omogočajo družbeno gospodarski razvoj predelov videnske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina. Zato bi morali na novo premisliti tudi zaščitni zakon 38/2001 in postavki, ki spodbuja družbeno-gospo-darski razvoj nameniti več sredstev. Omogočiti je treba namreč tudi mladim, da ostanejo na svoji zemlji. Ta teritorij pa je že zaznamovalo izseljevanje, o čemer priča tudi ime praznika, je povedal Strizzolo. Prisotnost Slovencev je temelj avtonomije in specifičnosti naše dežele, je še poudaril, večjezičnost in večkulturnost pa sta pomembno bogastvo celotnega deželnega ozemlja, zaradi česar morajo oblasti skrbeti in podpirati manjšino. Kulturni program so sooblikovali beneška benda BK in Blue fin-gers ter protagonisti spevoigre Krajica Vida, ki se sklicuje na legendo, ki je povezana tudi z Lan-darsko jamo in jo v Nadiških dolinah vsi zelo dobro poznajo. Besedilo za spevoigro je napisal Aldo Klodič, glasbo David Klodič, režijo je podpisala Elisabetta Guštini, za scenografijo pa je poskrbela Luisa Tomasetig. V glavnih vlogah sta nastopala sopranistka Elisa Iovele (Krajica Vida) in bas Goran Ruzzier (Atila), sodelovali so še otroški zbor Mali lujerji, mladinski zbor špetrske Glasbene matice in Dvojezične šole, Mali orkester špetrske Glasbene matice, Elena Guglielmotti, Michele Perrone in gledališka skupina Dvojezične šole. Prireditev so povezovale Cecilia Blasutig, Katja Canalaz, Emma Golles in Martina Tomasetig. (T.G.) novi matajur dan emigranta Parte del pubblico presente alla 52. edizione del Dan emigranta, sotto i gruppi Blue fingers e Bk evolution, a pagina 6 due immagini dello spettacolo musicale-teatrale Krajica Vida (foto: Oddo Lesizza) L’intervento del presidente della Commissione paritetica Stato-Regione “Dalla legge 38 maggiori stanziamenti per lo sviluppo del vostro territorio” “Uno degli elementi fondanti della nascita della Regione autonoma Friuli Venezia Giulia è la presenza della minoranza slovena. Credo sia un elemento caratteristico, peculiare rispetto al quale ci deve essere una continuità di attenzione e di impegno.” Così il presidente della Commissione paritetica Stato-Regione, Ivano Strizzo-lo, al Dan emigranta di Cividale ha sottolineato l’importanza della presenza della comunità slovena sul territorio regionale. Ricordando l’esistenza delle norme contenute nella prima parte della Costituzione italiana e nello statuto della Regione, Strizzolo ha affermato “la necessità di dare un ulteriore sostegno ed appoggiare le iniziative non solo culturali e linguistiche, ma anche le attività economiche e sociali, perché territori come quelli che vanno dal Tar-visiano sino al Carso triestino sono stati in passato oggetto di una fortissima emigrazione. Oggi, dopo aver ascoltato i ragazzi sul palco con la loro musica ed energia, dobbiamo dire che questo territorio va aiutato per poter fronteggiare lo spopolamento.” Strizzolo ha invitato anche ad un ripensamento della legge 38 del 2001 che tutela gli sloveni in Italia: “Oggi rappresenta uno stan- ziamento abbastanza limitato, che secondo me deve essere rinvigorito, rafforzato proprio per sostenere le persone, le associazioni, ma anche le imprese locali che con tanta fatica tengono in vita un tessuto sociale nelle vallate del Natiso-ne, del Torre, di Resia e della Val Canale, fino a scendere verso il Carso.” Niente grandi promesse, ha chiarito poi il presidente della Commissione paritetica, ma “va raccolto il messaggio, lo stimolo che è venuto anche dalla presidente dell’Istituto per la cultura slovena.” Strizzolo ha concluso sostenen- do che in anni di grandi cambiamenti nel Centro ed Est Europa, “il territorio dove è presente la comunità slovena in Italia, per tanto tempo considerato ai margini, oggi, assieme alle comunità friulana e tedesca, deve essere considerato protagonista nella nuova Europa dei popoli e delle autonomie locali.” ,c,l"iksl NAROČNINA Abbonamento ^ NOVI MATAJUR Pokrmù. "•»SS ITALUA________________________________ EVROPA________________________________ AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto) AVSTRALIJA (z letalsko pošto)_________ 40 € 45 € 62=8 65 € Za tujino plačilo pri _ Per l’estero pagamento presso: MONTE DEI PASCHI DI SIENA - FIL. CIVIDALE SWIFT PASCITMMXXX _ IBAN: IT 03 S 01030 63740 00000 1081165 V tej številki je poštna položnica _ In questo numero trovate il conto corrente postale doline / duline TEPJKX DOLINX/VXLLE DEL TOfcAE Poženanje soli anu vode u cierkui, zvečar pa polovin kezijx/kejix Stara tradicija še darži v Bardu Čeran tou Terski dolini to rešta- lo malo judi in še manj mladih, usednó nekateri od njih so še lie-tos revali narediti visoko kopo po-lovina. Začneli so se zbierat za spraviti material žej miesca no-vemberja. A zat, usako nedijo, so počaso oré nastavili okou naà debla zabitaa tou zemijo lies, brušče nu veje. Ries so naredili no veliko dielo še zuj taà, ker to zmanjkalo materiala an so muorli posieči par brin anu je zašuliti do Velike Njive s tratorjan. Nanče snieh jih je ustavou! Dan 6. januarja se je začneu s poženanjem soli anu vode u barski cierkui Sv. Jurija. Ta je res stara navada, ki seje začela pod Oglejskim patriarhatom. Far don Renzo Cal-ligaro je naordou besiede o sestri vodi, ki jih je napisau Sv. Frančišek an potem je poženou jude barske in sedliške fare in citirau besiede od stare pesmi »Libera me domine« an je takole zaželeu, naj Buoh jih darži deleč od usieh slabosti. Zvečar pa so Barjeni zažgali kries. Tiezje, ki nu znajo brati dim, so gali, ke barski polovin je pred-vidou no dorò lieto. Po užiganju, Asočiacion Ex Emigranti je ponudila usien eno pašto. Soute, ki so jih zbrali ta dan bojo dali za pomati stare, ki živo tou terskem domu strarejših. To ma šinje dostaviti, ke še lie-tos našji »Laufarji« so 4. januarja bli prisotni na čentarskem teku »onjenih vózou«. Laufali so za Tersko dolino Isacco Cerno, Mattia Si-nicco nu Thomas Spaggiari. Druge ekipe so parhajale iz vasi Billerio, nu Mulin Vecchio. Zmagali so lau-Borgo Erba, Sul Rone, Stela, Sedi- farji iz Collerumiza, naši pa so la, Collerumiz, Kuija, Segnacco paršli na trenčo mesto. (I.C.) Il Kolindrin presenta le testimonianze ed espressioni della religiosità popolare Il circolo culturale resiano Ro- Come ogni anno il calendario è zajanski Dum ha preparato anche scritto sia in italiano che in resia-quest’anno il Kolindrin. Nel calen- no. dario per il 2015, curato assieme al circolo Ivan Trinko di Cividale ed all’Associazione culturale Museo della Gente della Val Resia, si possono trovare testimonianze ed espressioni della religiosità popolare in Val Resia. Oltre a bellissime foto che raffigurano crocifissi, cappellette, chiesette e momenti religiosi, corredate da brevi didascalie descrittive, nel calendario sono state inserite alcune delle espressioni in resiano più note che i curatori del Kolindrin non volevano andassero dimenticate. iDatmumliSna, to ji'mè bògawò T estimonianze ed espressioni della religiosità popolare in Val Resia Naš Kolindrin 2015 Te rozajanski kulturski čirkolo “Rozajanski Dum’ Circolo Culturale Resiano "Rozajanski Dum” Te rozajanski kulturski čirkolo Rozajanski Dum jé naredil Naš Kolindrin 2015 wkop ziz čirkolon Ivan Trinko z Óawdada anu Muzeon od tih rozajanskih judi DOLINE/D U LINE Quattro escursioni alla scoperta del Parco delle Prealpi Giulie Quattro appuntamenti per conoscere da vicino le peculiarità naturali del Parco delle Prealpi Giulie anche nella stagione invernale. Si parte la prossima domenica 11 gennaio con una facile camminata (5 ore) nel “bosco del Carnet e altopiano del Montasio” nei pressi di Sella Nevea. Partenza alle 9 dalla vecchia funivia del Canin, quota di partecipazione 10 euro. Appuntamento poi a domenica 18 gennaio alla scoperta della “vai Alba nell’incanto invernale”. Ritrovo alle 9.30 al municipio di Moggio Udinese, quota di partecipazione 7 euro per una camminata di 4 ore. Sabato 24 invece si terrà la passeggiata con le ciaspe a Glivaz di Sopra; 20 euro la quota di iscrizione. Chiusura con la passeggiata notturna alla scoperta del “bosco del Carnet al chiaro di luna” domenica 31 gennaio. Partenza dalla funivia del Canin a Sella Nevea alle 17, quota di partecipazione 12 euro per una durata prevista di 4 ore. Per partecipare ai singoli eventi è necessario iscriversi contattando l’Ente parco allo 0432-53534. KXNXLSKX DOLINX/VXLCXNXLE Prijetna božičnica v Ukvah Priredila jo je podružnica Glasbene matice v Kanalski dolini Un’immagine d’archivio del Parco Prealpi Giulie (Marco Di Lenardo) Podružnica Glasbene matice v prisotne pozdravila gojenca Glas- jo klavir in harmoniko tako indivi - Kanalski dolini je konec decembra bene matice Kristian Lupieri in Jes- dualno kot komorno ter prisostvu- v prostorih Slovenskega kulturnega sica Kanduth tako v slovenskem kot jejo skupinskim lekcijam teorije središča Planika v Ukvah priredila v italijanskem jeziku. glasbe. Igranje obeh inštrumentov svojo božičnico. Prijetno srečanje, Tudi v tekočem šolskem letu šolo poučuje profesor Manuel Figheli. kateremu j e sledilo druženj e z voščili obiskuj e petnaj st goj encev, ki se uči- ( R.B. ) za prijetno obhajanje božičnih praznikov ter uspešno delo v prihajajočem novem letu, so oblikovali gojenci, ki med šolskim letom obiskujejo glasbeno šolo in je bilo namenjeno pretežno staršem otrok in prijateljem šole. V pestrem programu so otroci zaigrali na klavir in harmoniko skladbe domačih ter znanih svetovnih skladateljev. Na prireditvi sta dogodki Kultura & Božični koncert v Landaiju v saboto, 10. ženarja Gorska skupnost an Proloco Nati-sone organizavata koncert v cerkvi v Landarju. Začetek ob 20.30. Protagonisti bojo ramonikar Miljan Bje-letič, polifonični zbor iz kraja Ruda z dirigentko Fabiano Noro an Ac-cordion Group 4-8-8-16 z umetniškim direktorjem Aleksandrom Ipavcem. Beseda goriških literatov v četrtek, 15. januarja Inštitut za slovensko kulturo in Goriški literarni klub GOvoRICA prirejata v sodelovanju z vokalno instrumentalno skupino »Kitara za dušo« Kulturnega društva Slavec iz Solkana literarni večer v Slovenskem kulturnem domu v Spetru (začetek ob 18. uri). Na njem bodo svoja dela brali Darinka Kozinc, Marija Mercina, Katjuša Trampuž, Olga Kolenc, Rudolf Šimac, Vasja Klavora in Rajko Slokar. Prebrali bodo tudi odlomek iz dela Ivana Grbca o Rezijanih. Vasja Klavora bo bral odlomek iz svojega zgodovinskega romana Kraljeva gora, povezanega z zgodovino krajev v Benečiji, Rudi Simac pa bo predstavil eno izmed svojih del o Bregincih. Vokalna instrumentalna skupina »Kitara za dušo« pa bo zapela nekaj narodnih pesmi. Božični koncert na Liesah v nediejo, 18. ženarja Te mladi lieške fare organiza-vajo božični koncert v cierkvi na Liesah. Piel bojo Zbor Barbara Bernardinis iz kraja San Gottardo, zbor Rečan an mladinski zbor te mladih lieške fare. Začetek ob 17. uri. Srečanje go mez sadje v saboto, 24. ženarja Srebrna kaplja vabi ob 17. uri v Rakarjov hram v Bijačah. Bomo pregledal, ki in kje kupiti za letos, de bomo imiel naše sadje. Šport & izleti Con il Cai sul Lussari domenica 18 gennaio Il Cai Val Natisone inizia il nuovo anno con l’escursione di sci-alpinismo con le ciaspe sul Monte Lussari (1798 m). Ritrovo e partenza alle ore 8.00 nel piazzale scuole di San Pietro al Natisone. La camminata riservata ad escursionisti con attrezzatura invernale inizia a Camporosso (858 m) e prosegue per il sentiero Cai 613 (“sentiero del pellegrino”) attraverso Malga Lussari (1.573 m) per raggiungere il Monte Santo di Lussari. Il dislivello è di 940 metri ed il tempo di percorrenza in salita è di due ore e mezzo. Capigita: Roberto e Marina (telefonare al 338/2584146 nelle ore serali). Štiri nedieje na sniegu od 25. januarja do 22. februarja Planinska družina Benečije vas vabi na tečaj smučanja, ki bo tudi letos v Podkloštru (Arnoldstein). Parva lekcija bo v nedeljo, 25. januarja. Na sneg bomo šli še 1. in 8. februarja. Po premoru na pustno nedeljo, 15. februarja, ko bomo vsi skupaj praznovali v Čarnimvarhu z blumarji, pa se bo tečaj zaključil v nedeljo, 22. februarja. Za informacije in vpisovanja: Daniela 338 2020850 - Flavia 0432 727631 (v večernih urah). Assemblea del CAI Val Natisone sabato 7 febbraio Alle ore 20 in seconda convocazione (alle ore 19 in prima) presso la sala parrocchiale di San Pietro si terrà l’assemblea ordinaria annuale dei soci. L’ordine del giorno prevede tra l’altro la relazione annuale del reggente della sottosezione, l’approvazione dei bilanci consuntivo per il 2014 e preventivo per il 2015 e la presentazione del programma delle attività per il 2015. Per rinnovare il tesseramento portare con sé il codice fiscale. “Ritornerò per Natale”, il film di Rojatti sabato 10 gennaio al teatro Ristori di Cividale Approfondimenti Sarà proiettato sabato 10 gennaio, alle 21, al teatro Ristori di Cividale il secondo film di Paolo Rojatti (già autore di ‘L’uomo di Stregna’) dal titolo ‘Ritornerò per Natale’. Il film, ambientato e girato nelle valli del Natisone, racconta la vita di una povera famiglia che, con il tempo, vede guastarsi il buon rapporto che c’era al suo interno. Gli attori protagonisti (Sergio Fon, Edda Duriavig e Matteo Osgnach) sono del luogo e non sono professionisti. Alle riprese, che sono durate complessivamente tre anni, ha collaborato Oddo Lesizza, che ha saputo trovare i luoghi adatti per ambientare la storia. L’entrata alla proiezione è gratuita. Pravijo, da je novo leto pravi čas za odkrivanje novih stvari, za nove aktivnosti in hobije, za nove zaobljube in za dober namen, da jih obdržimo tudi po prvem januarju. Skratka, pravi čas, da kakšno staro in ustaljeno navado zamenjamo za novo ali poskusimo nekaj, kar še nikoli nismo. V prestolnico se je vsakdo že odpeljal na knjižni ali božični sejem, na večerjo, sprehod ali na obisk k prijatelju, zato za večino obiskovalcev ljubljanske znamenitosti niso več dovolj zanimive ali vznemirljive. Pa vendar se lahko še za največje poznavalce ulic slovenske prestolnice najde kaj zanimivega, kar zelo verjetno še niso počeli. Ena takih aktivnosti je voden ogled mesta, ki sicer zveni kot precej poznana aktivnost a ne, če se zadeve lotimo napravi način: s kolesom. Ljubljančani so strastni kolesarji skoraj vseh 365 dni v letu, tako da kolesa ne uporabljajo le za vožnjo, temveč tudi za sprostitev, kot modni dodatek in še bi lahko naštevali. Kaj je torej boljšega, kot da se kot pravi prebivalci mesta spustimo v raziskovanje na dveh Komična predstava v furlanščini v soboto v goriškem Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) se bo v društvo Clàr di lune iz Bertiola bo zaigralo igro Se- soboto, 10. januarja, pričel 15. festival furlanskega ko- spis. Režijo je podpisala Loredana Fabbro, mičnega gledališča »Teatri Comic Furlan«, ki ga pri- Vstop le z vabili, ki jih lahko zainteresirani dvi-reja združenje »Terzo teatro« iz Gorice v sodelova- gnejo v knjigarni »Antonini« ali v Kulturnem domu nju z goriškim Kulturnim domom in društvom »Go- v Gorici (0481 33288). rizia spettacoli«. Uvodna predstava (začetek ob 20.45) bo »Une sblancjade di pascile« (Velikonočno pleskanje), v priredbi furlanske gledališke skupine »Baraban« iz Vidna. Avtorje Maria Gioitti Del Monaco, režiser pa Claudio Mezzelani. Festival furlanskega komičnega gledališča se bo nato nadaljeval v soboto, 24. januarja, ko bodo vedno ob 20.45 v goriškem Kulturnem domu uprizorili “Tele scussons”, komično satirična poročila iz Furlanije in sveta. Avtor je Mauro Fontanini, predstavo pa bodo uprizorili člani skupine Sis scussons scussàs Krožka M. Fain iz Ro-mansa d’Isonzo. Zadnja predstava bo v soboto, 31. januarja, ob 20.45. Kulturno raj vsakdo z malo truda lahko prijel veslo in si mesto ogledal iz račje perspektive. Na svoje pa lahko pridejo tudi tisti, ki športa ne marajo, pravzaprav se bo takim, na enem izmed kulinaričnih izletov po mestu, godilo še bolje. S trebuhom za kruhom se lahko sprehodimo in ob dobri hrani in pijači odkrivamo mesto na popolnoma drugačen način, skozi njegove okuse in vonjave. Za res kraljevsko ljubljansko izkušnjo pa se je treba povzpeti med oblake, pravzaprav v balon, ki potnike v prelepi jutranji ali večerni svetlobi popelje na tih polet nad Ljubljano in barjem. Ne glede na to, katere vrste aktivnost nam je ljubša, se v še tako malem mestu vedno najde nekaj novega, nepoznanega, naj bo to prej neopažena stavba, najboljša pekarna, ulični umetnik, nov napis na pločniku. Treba se je samo podati iz prehojene poti in videti kaj vse bomo tam našli. Teja Pahor Nove stvari v novem letu Pismo iz slovenske prestolnice kolesih, predvsem če se prepustimo vodiču, ki nam o mestu razkrije ne le splošno znane informacije, temveč tudi skrivnosti, zgodbe in zanimivosti. Vodeni ogledi s kolesom potekajo večinoma v toplejših me- secih, dolžino ogleda lahko izbiramo glede na to, kako dobro kondicijo imamo, večinoma pa nas pot popelje mimo vseh najlepših mestnih predelov: Krakovega, Trnovega, Žal, Parka Tivoli, nabrežja reke Ljubljanice, Metelko- ve in tako dalje. Športnike bo gotovo navdušil tudi vodeni tek po mestu, med katerim bodo odkrivali znamenitosti, zgodovino in zraven še poskrbeli za svojo postavo. Dolžino ogleda lahko izberemo glede na svoje zmogljivosti, vendar si pri daljšem krogu ogledamo večji del mesta in zares začutimo utrip njegovega življenja. Na vožnjo z ladjico po reki Ljubljanici se je odpravil že marsikdo, vendar je sedenje v ladjici že davno prekosilo supanje, pokončno veslanje na deskah, ki je postalo priljubljena aktivnost na ljubljanski reki. Supanje je sicer bolj zapleteno od kolesarjenja ali teka, vendar pa ne toliko, da ne bi sko- šport I novi matajur L’Audace ha compiuto 50 anni La società sportiva di San Leonardo è stata fondata nel 1964 È passato in sordina il cinquantesimo anniversario della fondazione del G.S.L. Audace di San Leonardo, fondata nel 1964 da alcuni appassionati tra i quali ricordiamo Enzo Bernard, Giacomo Floreancig (al quale è stato intestato il campo sportivo di Merso di Sopra), l'allo-ra presidente Ritossa e Graziano Tomasetig, affiancati da don Adolfo Dorbolò. La società di S. Leonardo dopo alcune annate transitorie giocate nel campionato di 3. categoria, concluso alla pari il campionato con la Savognese, si era giocata la promozione alla 2. categoria nello spareggio effettuato nel pomeriggio del 14 maggio 1978 a Cividale del Friuli. In quella occasione un pub- blico eccezionale - si era parlato di 1.500 persone - aveva affollato lo stadio 'Martiri della Libertà'. La squadra allenata da Gianni Carrer fu sconfitta dalla Savognese di mister Claudio Bordon dopo una gara tiratissima condizionata dalla pioggia e dal fango. La promozione in 2. categoria venne ottenuta nella stagione 1981/82 con la presidenza di Fiorenzo Zufferli, coadiuvato dal vice Dino Terlicher e dal preparatore atletico Carlo Borghese, sulla panchina ancora saldo mister Gianni Carrer che nel corso della stagione mantenne inviolato il campo amico. All'inizio degli anni '90 la prima squadra aveva rinunciato a partecipare al campionato, in compenso in collaborazio- ne con la Valnatisone del presidente Angelo Specogna, aveva rifondato il settore giovanile che avrebbe dato numerose soddisfazioni sia ai propri dirigenti che ai numerosissimi sostenitori. Con alla presidenza Claudio Duriavig, il settore giovanile conquistava tre titoli regionali consecutivi riservati a società 'pure' del settore giovanile, grazie agli insegnamenti dei mister Ivano Martinig, Bruno lussa e Pio Tomasetig. Successivamente venne fatto ancora un tentativo di proseguire l'attività dilettantistica, ma si chiuse purtroppo con l'ultima gara della stagione 2004/05. La società ha proseguito la sua attività a livello giovanile schierando al via le formazioni giovanili degli Esor- dienti e dei Pulcini. Attualmente il presidente dell'Audace è Stefano Carlig. La società collabora nelle categorie Allievi e Giovanissimi con la Forum Julii e la Valnatisone, mentre nella categoria Pulcini l'allenatore Silvano Stanig avrà il compito di guidare l'Audace nel torneo Primaverile che inizierà il mese di marzo. In Promozione la Valnatisone sfida a S. Pietro la Trieste calcio Terminate le feste di Natale e Capodanno ritorneranno in campo i dilettanti della FIGC, con la Valnatisone che per il campionato di Promozione, tempo e campo permettendo, ospiterà domenica 11 gennaio, per la prima gara dell'anno e del girone di ritorno, la formazione della Trieste calcio. La squadra del presidente Bruno Bosco è chiamata al duro impegno di conquistare la salvezza, impresa giudicata molto ardua anche per l'equilibrio tra le formazioni che hanno in programma la stessa meta. Nella gara di andata la squadra valligiana conquistò un pareggio con il risultato di 2:2, ma se desidera tirarsi fuori dalla zona pericolosa la squadra allenata da Roberto Peressoni dovrà ottenere qualche successo in più di quelli incamerati fino ad ora. I play-out di fine stagione sono assolutamente da evitare, perché se tra la penultima in classifica e la terzultima non ci saranno dieci punti di distacco anche la quartultima sarà costretta a giocarli. Judo Cividale, grande Slam per Emanuele Virili Si è svolta a Trieste la festa del Criterium Giovanissimi della FI-JLKAM Judo Friuli Venezia Giulia al quale hanno partecipato oltre 500 piccoli judoka. Alla esibizione hanno partecipato anche tre rappresentanti dello Judo Cividale. Nelle rispettive categorie vittorie per Nico Onesti e Riccardo Lizzi, mentre Emanuele Virili è salito sul secondo gradino del podio. Al termine della manifestazione sono stati premiati alcuni judoka che hanno conquistato il grande Slam, tra cui Emanuele Virili, vin- citore in tutte le venti manifestazioni nelle quali ha gareggiato. Come si vede dunque, nelle Valli non ci sono solo dei bravi calciatori. Emanuele cresce di anno in anno, per lui le soddisfazioni non mancano e speriamo di vederlo un giorno gareggiare ad alti livelli augurandogli di ottenere anche in futuro degli ottimi risultati. Alle sue spalle sta crescendo un'altra più giovane promessa: Nico Onesti. Bravi ragazzi, continuate così, sarete l’orgoglio di tutti. Alla partenza 69 concorrenti per un’impresa da veri scalatori Gara grezza nella tormenta di neve Niente ci ferma! Infatti sabato 27 dicembre, con un tempo da lupi, abbiamo comunque disputato la Gara grezza. Pensiamo di poterla ormai battezzare la gara dei non arrendevoli! L'abbondante nevicata che ha imbiancato quei giorni anche le Valli del Natisone ha creato un'atmosfera particolarmente magica per questa 3a edizione. Per chi non lo sapesse ancora, la Gara grezza è una corsa in montagna che parte da Bri-schis e arriva a san Canziano, dove ci sono le rovine di una antica chiesetta. Il sentiero ripido che conduce fin lassù è stato reso in questa edizione ancora più difficile per la bufera di neve in atto. 500 mt di dislivello in 2 km di sviluppo con una pendenza media del 25%... impresa da veri scalatori ! Organizzata da Moz e Gubanozz ha visto questa volta alla partenza ben 69 concorrenti! Per loro ristoro volante nel bosco (in mezzo alla neve), al rientro brulé in canonica a Brischis e poi da Škof / Al vescovo a Pulfero per un piatto caldo e le premiazioni. Ottimi i risultati per il Gsa Pulfero: Under 30 maschile: 1. Mauro Gubana, 5. Enrico Visenti-ni, 6. Federico Chiabai, 9. Mattia Cendou; 31/40 anni: 3. Paolo Oballa, 7. Luca Bruni, 9. Luca Nassivera, 11. Matteo Specogna; 41/50 anni: 4. Marco Terlicher, 6. Roberto Claric, 7. Fabrizio Podorieszach, 8. Marco Venturini, 17. Pierluigi Parpinel; Over 50: 1. Lorenzo Cozzarolo, 4. Paolo Petrussa; Femminile 31/40 anni: 1. Erika Domeniš; 41/50 anni: 1. Barbara Cappelletti, 2. Maria Teresa Cernoia. Un grazie speciale alle famiglie Mario Cont, Angelo Gubana, ai supporters Giak, Mattia e Gianni, ed ai vari sponsor tra cui Bike center Cividale. (Moz) Daira je še ankrat rateila bižnona Otuberja se je rodila Desiree V liete, ki je kumi za nami, Daira Crainich - Karli-čova neviesta z Bare je še ankrat ratala bižnona. Otuberja se je rodila Desiree. Nje mama je navuoda od Daire, Maria Pia, hči od nje hčere Anite. An le Maria Pia ji je bla šenkala parvo pranavuodo, ki se kliče Alicia an je že dobarščna. Vse kupe jih videmo na parvi fotografiji. Na te drugi so se okuole mame, none an bižnone Daire zbrali še drugi: s čeparne roke so Maria Pia, ki varje to malo, nje mož Luca, Michael, Salvatore, Alicia, Simone, Ambra an še žena od Salvatoreja. Puno sreče an dobrega želmo Dairi an nje veliki družini. Daira Crainich di Grimacco è andata da giovane sposa a vivere a Brizza nella famiglia Karličova. Grande lavoratrice (a casa avevano stalla, campi e prati, ma lei lavorara pure in una fabbrica di Manzano), ora può godersi l’affetto della sua grande famiglia: figli, nipoti e pronipoti. Bisnonna per la prima volta con Alicia, ad ottobre lo è diventata per la seconda volta con Desiree MM SOVODNJE Čeplešišče Gianna Martinig, uduova Mar-tinig. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m >10 Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F: +39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Bla je iz Čeplešišča, ku nje mož Luigino (vsi so ga klical Bjondin) an gor v vasi je živiela, dokjer on je oboleu. Tekrat sta se preselila v Čedad, an potle ki je Luigino umaru, Gianna je le dol ostala par sestri. Z nje smartjo je v žalost pustila sina Paola, neviesto Martino, na-vuode Veronico an Virginio an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v rojstni vasi, v Čeplešišču. Starmica Marcella Franz, uduova Podo-rieszach, 92 liet. V žalost je pustila sina Giorgia, hči Vilmo, vso družino an žlahto. Nje pogreb je biu v saboto, 13. dičemberja, v Starmici. Barca Guido Negrisiolo. Imeu je 66 liet. Zapustu je ženo Bruno, mamo Nino, hči Antonello, sina Fabia, zeta an neviesto, navuode, sestro, brate an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Sauodnji v pandiejak, 22. dičemberja. PRAPOTNO Obuorča Maria Bait, 89 liet. Na telim svietu je zapustila brata Emilia, navuode, pranavuode. Podkopali sojo v sriedo, 10. dičemberja zju-tra, v Obuorči. SVET LENART Podutana Norma Qualizza, uduova Ter-licher. Učakala je 99 liet. Žalostno novico so sporočile Sara, Marinella an Michela, an vsa žlahta. Nje pogreb je biu zadnji dan lieta v Podutani. Kosca Marcelle Genot, poročena Obit. Imiela je 83 liet. V žalost je pustila moža Angela, kunjade, navuode, pranavuode an drugo žlahto. ŠPETER je puno liet imeu butigo, kjer je predaju an stroju orodje za darva žagat an dielat na puoju. Na telim svietu je zapustu brate Ezia an Daria, sestro Caterino, kunjada, navuode, kužine an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v pandiejak, 5. ženarja popudan, v Ažli. KOBARID Ažla Fabrizio Bat-taino. Umaru je na naglim, biu je še mlad, sa je imeu 65 liet. Poznalo ga je puno ljudi po vsieh naših dolinah, saj Edi Marcola, ranik Danilo Miklavič an Ivan Stres (z leve strani), vsi tarje iz Kobarida, na Burnjaku v Čarnimvarhu iii»liWjl* Na naglim nas je zapustu velik parjateu naše Planinske družine Benečije, pa tudi drugih ljudi, ki žive po naših dolinah an so imiel parložnost ga spoznat. Tel parjateu je Danilo Miklavič. Zadnji krat smo se z njimi veselili na Burnjaku, ki je biu otuberja v Čarnimvarhu. Pogostu je hodu v našo kočo. Na njega pogrebu, ki je biu v petak, 12. dičemberja v Kobaride, puno ljudi mu je šlo dajat zadnji pozdrav, med njimu tudi planinci iz Benečije. Puno nam bo manjku. Naj v mieru počiva. Maria Manzini, uduova Coren. Rodila seje lieta 1929 v bližnji vasi Tarčet, kar seje oženila je šla živet v Petjag. Že poliete Maria nie stala dobro, tri tiedne priet ku je umarla, so jo pejal v špitau. Va-snjani so jo hodil gledat an so mislili, de se bo uarnila damu, pa ta-kuo nie šlo. Na žalost je umarla an v veliki žalost je pustila sina Carla, ki dvie lieta od tega je zgubu tudi tata. Pogreb Marie je biu v sriedo, 3. dičemberja. Špietar Francesco Mattieligh. Učaku je 93 liet. Na telim svietu je zapustu hči an sina, zeta an navuode. Njega pogreb je biu v Špietre, v pandiejak, 22. dičemberja. kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE/GIUGNO lž Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad....................... 7081 Bolnica Videm.........................5521 Policija - Prva pomoč..................113 Komisarjat Čedad....................703046 Karabinierji...........................112 Ufficio del lavoro..................731451 INPS Čedad.........................705611 URES-INAC...........................730153 ENEL............................167-845097 Kmečka zveza Čedad..................703119 Ronke Letališče 0481 -773224 Muzej Čedad.........................700700 Čedajska knjižnica..................732444 Dvojezična šola.....................717208 K.D. IvanTrinko.....................731386 Zveza slov. izseljencev 732231 Dreka...........................721021 Grmek...........................725006 Srednje.........................724094 Sv. Lenart......................723028 Špeter..........................727272 Sovodnje........................714007 Podbonesec......................726017 Tavorjana.......................712028 Prapotno........................713003 Tipana..........................788020 Bardo...........................787032 Rezija....................0433-53001/2 Gorska skupnost.................727325 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 09. DO 15. JANUARJA Čedad (Fomasaro) 0432 731175 Mojmag 722381 Ukve 0428 60395 Coppia di artisti cerca appartamento da affittare nelle Valli del Natisone e dintorni. Chiamare Simone allo 3490910263. Četrtek, 8. januarja 2015 V ' I