Januš Golec: Rožmarin. Poleg nageloka se veseli med slovemskim narodom rožmarin največje priljubljenosti. Narodna pesem širi privlaČBOst rožmarinovega vršička, fant se okM z njim, ko uka na nabor in pri podaji roke izvoljenki pred oltarjem, slovenske pobožne romarice vežejo šopke iz duhtečega rožmarina, katere poklanjajo Kraljioi inebes. Simbol fantovsike korajže, obljube zakonske zvestobe in prisrčne pobožnosti je — rožmarin. Ne najdeš zlahika urejenega kmetskega vrta, na katerem ne bi zelenel rožmarinov gnnicek, katerega skrbno neguje nežaa dekliBika roka. Da, rožmarin je slovensko zelejije. Z blagopokojnim g. župnikom Voloičem, ki je pomesrečil smrtno pred leti na Dravi pri Breznu, sva se vozila še pred vojno po Koroakem. Iz Beljaka sva se peljala po tedaj iiovi železBiški progi mimo Bleda v Gorico. V skup. nem vozu smo sedele štiri osebe. Nama nasproti se je naslaBJala na romarsiko korbico že postarana ženica. Iz belo pokritega jerbasa je dehtel košat šopek iz rožmarinovih vTŠigkov. Mamca je nama zaupala, da je Korošioa, ki se pelje do Bleda in od tamkaj bo romala peš k Materi božji na Brezje. V mlajših letih je bila vsako leto na Višarjah, v visoki maferinski dobi ne zmaga več višarskega hniba in je preselila božjepotBO dolžnost Ba bolj zIožbo Brezje. Na drugi klopi v istem vozu sta sedela eden drugemu nasproti gospodična in gospod, ki sta se pomenkovala slovenski. Njuni pogovori niso potekaiLi preveč Ijubemivo, ker je vzbudil parkrat našo pozx>mosit rezki: »Ti si kriv, Ti si me varal im jaz danes ne morem več drugače!« Sopotoika sta morala biti dolga znanca, ki sta se sešla slučaJBO med vožnjo in sta obujala spomine, ki so plesali krog prevare v ljubezni. Romarica je nafezala v ženski radovednosti ušesa proti sosedoma in nama šepniila: »Ta je ne bo preprosil, prehudo jo je ogoljufal.« Midva s tovarišem se nisva zmeniila za usodo nekdanjiih zaljubljencev in tudi mamca so ikreraili v besedi na vsakdanji kolovoz presoje vremeBa ter letine. Pred postajo Podrožca je vstopil sprevodnik, zaprl skrbno okna, zaoel se je ofli dolgi predor. Lokomotiva je brlizgnila na rezko, potegnili smo se pod prevrtano skalovje, objela nas je tema ina vsi smo obmolknili . . . Prav v tJšini je drvel vlak po predoru in šele čez nekaj časa se je razlezlo od strani naših sosedov pritajeno iuštaBJe. Kar BaeBkrat nas je vzdramil odmev poljuba — še bolj glasne zauŠBice in nato zopet vse mirno . . . Romarioa si je izbuljala ooi proti sopotBikoma, ki se nista več ganila . . . Gospod je naslonil glavo v kot pri oknu iB čez par minut nas je zmotilo iz tižine glasno smrčanje človeka, ki je pravkar zadrotal trdno od utrujenosti. Molčali smo vsi, sopotnik je smrčal, mamca so nekaj brskali po košarioi, a niti šepnili niso kake opazke o klofuti in navidezflem trobeBtajočem spanju. Pod utisom resnosti udarca ter moške užaljenosti smo čakali vsi v tihi svečanosti na koBec predora. Komaj so po- sinili prvi žarM dnevne svetlobe skozi okno našega voza, je hušnilo bable po konou, potegnilo iz košarice rožmarinov šopek, se približalo dretarju in mu začelo vleoi duhteči šopek pod nosom semtertja s krohotajočo opazko: »Kaj spite? Ali res spite? Vam nič ne diši rožmarin?« Razljuteni gospod je planil po koncu, si uravnal kolena, pograbil klobuk in siknil proti romanici: »Prokleta baba, še v spanju ne da človeku miru!« O ti križ božji, ženšče je zaoepetnilo z obema potama, dvigBUo šopek pofcniiku še enkrat pod oos % jeznim svarilom: »Misliš, da sta tvoj nos ter obraz res za rožmarin duhteči, ne, za klofuto — goljuf!« Sopotnik je ostavil z zaloputom vrait naš vagon, romarica je sedla nazaj h košarici, gospodičBO in naju je osupnilo prehitro menjavanje nelepih prizorov in dejanj. Neustrašeno bable si je opomoglo koj iz žaloigre in razkladalo: »Prav ste imeli, gospodična, da ste potegnili tega litzuna po licu. Ga eicer ne poznam, pa čitaf i mu je z obraza, da je goljufivi barantač 1 ženskim srcem. Pri odmevu zaušnice z lizunskega moškega obraza se mi vedno vzbudi tudi sedaj na starost <ta-le spomin: V spremstvu matere sem romala kot dekle na Sv. Visarje. V romarski košarioi sem nesla seboj za Marijin oltar rožmarinov šopek kakor danes. Pridružil se nama je med potom sosedov Bošt, ki me je prosil tako dolgo, dokler mu nisem podarila rožmarina. Mati seve niso videli, da je sedel šopek na nepravo mesto. Na povratku z božje poti je stopila k meoii ona krmižljava Holcova Zala, nri potegndla z rožmarinom pod nosom, me pljusiknila z roko po liou ter se obregnila: »Tako-le diši rožmarin, s kafteriim si hotela na božji poti omamiti mojega Bošta!« Pognala je pušeljc materi pod noge, se zavrtela na peti in se obesila na Bošta, ki se je robato asakrohotal za menoj. Moja mati, ki_so_bili priča vsemu, marelo po koneu in po meni nedolžni je začelo padati na posmeh vseh romarjev, doikler ni bil deŽBik na kose. Mafi so imeli sicer prav; toriv je bil moje dvojne sramote goljuf Bošt! Od tedaj mi zaplese po srou, ako vadim ali sliaim udarec žensike dlani po moškem obraizu.« Vlak je postal. Obe sopotnici sta se odpravili na izstop. Bable je še reklo pri odhodu: »Tako je, gospoda! Nič ne de, če znata tudi vidva, kak duh razširja rožmarin, ako ga drži v rokah v življeBJu od moškega varana ženska roka.« Ko sta bili obe že iz vlaka, sem videl, kako je prijela mamca gospodično ipod roko, jej iaekaj pravila, segla v košarico po šopek in jej stisnila polovico rožmarina v znak priznanja za neustrašeBOSt, ker je maščevala javno v železaiiškem vozu moško prevaro ter drzflost. Rajni g. Volčič je bil čudBo resno zamišljen po tem doživljaju. Šele eilkrat proti Grorici se je vzbudil iz molka in mi rekel: »Dobro 91 zapomBi, kar si videl ter slisal danes. Res je, kakor poje narodna: Rožmarin ima svoj duh, Baj bo zelen, al' pa suh!«