Ameriška Domovina

AMCR2CAN IN SPIRIT
fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 2
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELANU OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 3, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Sadat govori spet o | pripravljanj!! na boj i
V govoru parlamentu p, predsednik Egipta dejal, da je naročil vladi, naj pripravi vse potrebno za morebitno obnovo boja z Izraelom.	j
KAIRO, Egipt. — Egiptskaj politika cd leta 1937. ko je bil Egipt v par dneh vojaško skoraj uničen, niha vedno med govorjen jem o novi vojni in med poskusi dobiti nazaj po Izraelu o-svojeno egiptsko ozemlje s po-gajanji. Večina razsodnih Egipčanov, vojakov in civilistov, je prepričana, da Egipt ni še sposoben za uspešen vojaški nastop proti Izraelu. Enako sodi ves osta:i svet s Sovjetsko zvezo na čelu.
Sovjetski generali, ki so bili v Egiptu, so baje mnenja, da bo namilo še nekaj desetletij, pred-no se bo zmožen Egipt uspešno meriti z izraelskimi oboroženimi silami. Egiptska nestrpnost seveda tega noče videti in vlada tako vedno znova govori o “o-svoboditvi” zasedenih ozemelj z vojaško silo. V Izraelu k temu molče in skobe, da so ves čas privpravljeni in sposobni z naglim udarom uničiti vsak egipt-ski up na kak uspešen pohod preko Sueškega prekopa na Sinaj.
Po več mesecih čakanja na ir.arabitne poskuse zahodnih sil za nova pogajanja med Egiptom in Izraelom je predsednik Anvar Sadat pretekli teden v svojem govoru pred parlamentom prvič zopet govoril trdo in o-merijal možnost novega vojnega spopada z Izraelom. Parlamentu je dejal, da je vladi naročil, uaj pripravi vse potrebno za tak slučaj. Parlament je to predsednikovo odločitev burno pozdravil- Po je v toliko zanimivo, ker je prišlo pretekli mesec v parlamentu do resne kritike, prve po dolgih letih, o pripravah na Vojno z Izraelom.
Predsednik Sadat je seveda napadel ZDA, ki so Izrael spremenile v pravo “orožarno”, in zagotavljal, da bo Egipt še dalje držal s Sovjetsko zvezo, četudi se zaveda nujnih "meja njene pomoči”.
iaitifarieš potrebuje ie vedno tujo pomoč
Lani je znašala skupna pomoč preko an bilijon dolarjev v blagu in denarju, letos, pravi glavni tajnik ZN. da je pefrebno vsaj 1.7 bilijona.
KONGRES ZAČNE ZASEDATI
Danes začne 93. Kongres, ki je bil izvoljen v preteklem novembru, svoje redno zasedanje. V obeh zbornicah imajo večino demokratje, ki so odločeni uveljaviti pravice Kongresa v pogledu vodenja zunanje politike in vojne.
WASHINGTON, D.C. — Se nama in zagotovljena osvobodi-predno se je Kongres sestal, je tev ameriških vojnih ujetnikov, prišlo do razpravljanja o tem, Če bi se demokratom pridru-Lani je dobila Bangladeš, nek-'kako naj prisili predsednika Ni- žilo tudi par ducatov republi-danji Vzhodni Pakistan, za bili- xona, da bo končal vojno v In-j kancev, bi zagovorniki “takojš-jon dolarjev pomoči, da se je
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—
Nixon ponuja unijam zastopstvo v vladi
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je ponudil vodnikom delavskih unij zastopstvo v vseh oddelkih zvezne vlade. U-^ijski zastopniki bi bili na položajih, kjer bi imeli besedo pri vseh važnih odločitvah.
Delavske unije se še niso odločile, ali naj ponudbo sprejmejo ali ne. Res bi imele precej besede v vladi in bi lahko boljše branile koristi delavstva, bile Pa bi zato tudi soodgovorne za vladno politiko in bi s tem izgube svojo neodvisnost, ki je v preteklih desetletjih prinesla delavstvu toliko koristi.
Vremenski prerok pravi;
Nguyen Van Thieu
NJEGOVA TRDOVRATNOST JE USPELA — Predsednik Južnega Vietnama. Nguyen Van Thieu se je odločno uprl dogovoru, ki ga je z rdečimi v Parizu dosegel dr. H. Kissinger. Dogovor je označil za predajo rdečim in trdovratno zahteval njegovo spremembo, oziroma dopolnitev. Razgovori so končno obtičali, ko sta obe strani predložili spremembe v prvotnem sporazumu. Ker je prišel predsednik Nixon do zaključka, da Hanoiu ni do resnih razgovorov za sporazum, je 18. decembra odredil obsežne in intenzivne letalske napade na. osrednji del Severnega Vietnama, koder se ameriška vojna letala po 23. oktobru niso več pojavila. Preteklo soboto so bili letalski napadi zopet omejeni in objavljena obnova razgovorov v Parizu.
Filipinci govorijo o	Bo obup le pognal
zmagi nad muslimani Egipčane v nov spopad?
MANILA, Filip. — Vrhovno ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— poveljstvo oboroženih sil je ob- Nekateri diplomati tu resno ra-javilo koncem tedna, da so vlad- čunajo z možnostjo novega a-ne sile zasedle močno oporišče rabsko-izraelskegai spopada, če-upornih muslimanov grič Šiba-; tudi ga označujejo za pravo “nolo v pokrajini Sulu. Grič je bil rost” od strani Arabcev, zavzet pretekli četrtek po skup-! Ti diplomati pravijo, da se nem. nastopu kopnih, pomorskih i egiptska vlada enostavno ne bo in letalskih sil.	I mogla dolgo upirati pritisku
megla prehraniti in se rešiti pred pravo lakoto. Položaj se ni bistveno izboljšal, kot je objavil g.avni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim.
Fc Waldheimovem poročilu, so razmere letos celo slabše. Bangladeš potrebuje najmanj 1.7 milijcnov ton pšenice in riža kot pomoč od tujega sveta, med tem ko bo sama morala kupiti še kakih 750,000 ton, četudi so njena denarna sredstva izredno pičla.
V Bangladeš je preko 75 milijonov prebivalcev in domač pridelek jih ne bo mogel preživiti. Poljedelstvo je utrpelo hude izgube leta 1970 zaradi ciklonov in povodnji, leta 1971 pa zaradi vojne. Lani je bilo dežja 40% izpod običajnega povprečja, kar je povzročilo novo slabo letino.
dokini brez vsakega novega od- njega” konca vojne v Domu še lasanja. Del javnosti in Kon- vedno ne imeli večine, kot jo v gresa se je namreč razburil, ko item pogledu niso imeli v 92. je predsednik ZDA obnovil le-1 Kongresu.
talske napade nad Severnim! iNaeeinik senatnega zunanje-Vietnamom 18. decembra lani, | političnega odbora J. W. Ful-
ker se po njegovem Severni Vietnam ni hotel več resno pogajati za končanje vojne. Zahteva po takojšnjem končanju vojne med člani Kongresa je nekaj popustila, ko je bilo preteklo soboto objavljeno, da so letalski napadi na Severni Vietnam omejeni in da bodo razgovori obnovljeni.
Včeraj so se zbrali demokratski člani Predstavniškega doma, da izvolijo njegovo vodstvo. Za vodnika in govornika Doma je bil ponovno izvoljen Carl Albert iz Oklahome v razmerju 202:25. Proti njemu je kandidiral vodnik skupine črnih kon-
bright je sinoči izjavil, da je večina odbora za naglo končanje vojne, da pa bo pustila predsedniku Nixonu čas, da do svoje ponovne vmestitve poskuša doseči sporazum s Hanoiem o koncu vojne, če mu dotlej to ne bo uspelo, potem bo Kongres začel ukrepati v okviru svojih ustavnih dolžnosti in pravic.
Ssiir® E@!o ibešsjo
Do preteklega oktobra so raz-1 gresnikov John Conyers Jr. iz ne države skupno prispevali po- j Michigana. Za vodnika demo-meči za Bangladeš 1.008 bilijo-j ^rats^e večine je bil brez tek-na dolarjev v denarju ali hrani. meca izbran Thomas P. O’Neill ZDA so same dale 328 milijo-|Jr- 12 Massachusettsa namesto nov, sledila je Indija z 257 mili-'f1' Bo^sa’ kl iJ0 vsem ^deč joni, Kanada s 64 milijoni, Sov- ^ ubit Pri letalski nesreči na jetska zveza z 151 milijoni, Ju- ^askl v, Poteklem oktobru goslavija z 51 milijoni, Velika	^ kon§- N' Begichem iz
Britanija s 46 milijoni, Zahodna! A1?aske’ kateremu 3« pomagal -Nemčija s 35 milijoni itd.
Študentovski nemiri vznemirjajo Kairo
Sovjeti bodo pomagali Peruju graditi jez
UMA, Peru. — Sovjetska: ozemlja, zveza in Peru sta podpisala do-j Egipčani mislijo, da bo samo! rišem. Oblast je prijela in zaprla govor o sovjetski tehnični in go-1 grožnja z nevarnostjo novega! novih 43 študentov.
Študentje so nejevoljni na
voli vnem boju.
Kong. Carl Albert je dejal kongresnim demokratom, da je po njegovem treba omejiti moč Bele hiše, oziroma predsednika ZDA v pogledu zveznih financ in v pogledu vojne. Na obeh področjih so si predsedniki v
z Clevelanda in okolice
i
UPRAVA AD IŠČE RAZNAŠALCA—
Ameriška Domovina išče raz-našaica lista za okolico od E. 72 St. do E. 77 St. južno od St. Clair Avenue. Za pojasnile kličite 431-0628.
Na ples—
Mladinska organizacija (CY-O) župnije sv. Vid^ ima v petek, 5. januarja od osmih do enajstih zvečer ples. Vstopnina je $1.50. Ples bo v farni dvorani na Glass Ave. in Norwood Rd. Navzoča bosta dva stražnika mestne policije. Lepo vabljeni!
Fantiča iščejo—
Okoli 50 policajev išče Renal-da B. Goldsby-ja, 7 let, in Vir-gila G. Stone, 6 let, ki sta izginila v ponedeljek ob 3.45 popoldne, ko so ju poslali iz Ronaldovega doma na 10509 Lee Avenue v trgovino v sosednji hiši le dvoje vrat proč. Trgovina je bila zaprta in fantiča sta izginila.
odšel z Florido, morali
Skupina gospodarskih stro^ v odsotnosti so kovnjakov, politično n«* ga temeijito okradli_ opredeljenih, obeta zivah-, Jack N. Mandel je nc gospodarsko življenje v ženo na počitnice V letu 1973.	| Njegovo odsotnost so
NEW YORK, N.Y. Gospo- 0pazjj-j vi0milci in tatovi, ki so darski strokovnjaki vseh vrst se med preteklo soboto in vče-napovedujejo, da bo gospodar- rajšnjim jutrom lotili njegovega stve v letošnjem letu še nadalje doma na 3160 Courtland Blvd. naglo rastlc. Nekateri se boje. na Shaker Heights. Odpeljali so da utegne biti rast celo pre- jz garaže 1973 Cadillac Eldorado nagla in da jo bo treba zavreti, in 1971 Mercedes-Benz, pa odne-če se sama ne bo o pravem času sli razne stvari tudi iz same hi-
KAIRO, Egipt. — Oblasti so javnega mnenja, četudi se zave-j prijele na Novega leta dan 43 da, da Egipt ni sposoben pregna- j študentov, ko so vprizorili na u-; zadnjih letih prilastili pravice, ti s silo Izraelce z zasedenega ■ niverzi sedeči štrajk v protest ki pripadajo po zvezni ustavi
Iproti 57 prijetim njihovim tova- Kongresu, ker jih je ta premalo
trdo branil.
Demokratski kongresniki so j na svojem posvetovanju pred vlado in na njeno politiko do'uradnim začetkom kongresnega Sovjetske zveze in Izraela, jezi zasedanja danes sinoči sprejeli jih, da Egipt ni sposoben pre-[s 154:75 glasovom resolucijo, v
podarski pomoči pri prvi fazi j vojnega spopada na Srednjem gradnje jezu, ki bo služil za e-! vzhodu prisilila ZDA, da bodo lektrarno in za umetno namaka-1 pritisnile na Izrael, naj nekaj u-nje.	krene, kar bo Arabce vsaj začas-
Jez “Pampa del Olmos” bodo	no pomirilo. V Kairu priznava-■	gnati Izraelcev s svojega ozem-	kateri	zahtevajo	“takojšen”	ko-
gradili v severnem delu repub-	jo, da bodo v vojni zopet tepeni,	Ija, pa dajejo duška svoji jezi z	nec	vojne	v	Vietnamu,	v	koli-
like in bo predvidoma stal v ce-	toda prepričani so, da bo vojna	demonstracijami proti vladi, ki
loti z elektrarno vred 375 mili-	hudo zadela tudi ZDA in svo-:	položaja ne more spremeniti, če
jonov dolarjev.	! bodno Evropo.	| bi ga tudi hotela.
kor je to združljivo z varnim odhodom preostalih ameriških oboroženih sil iz Južnega Viet-
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST SE JE RAZŠIRILA
še, v katero so vdrli skozi kuhinjsko okno. Vlom in krajo je včeraj dopoldne opazila in ja-bo skupni narodni | vila policiji služkinja, ki je pri-letu 1973 presegel j šla v hišo.
iMN
Naraščajoča oblačnost, hla-dn°- Naj višja temperatura okoli 40.
Svobodna Evropa, ki je preživela uničenje druge svetovne vojne le s pomočjo ZDA in se z njihovo obsežno pomočjo postopno obnovila in postavila gospodarsko na trdne noge, je z letošnjim novim letom napravila nov korak k gospodarski in politični združitvi in ustalitvi.
S 1. januarjem 1973 so postale članice Evropske gospodarske skupnosti Velika Britanija, Irska in Danska. Ta je bila že preje po skupnem narodnem dohodku in po industrijski produkciji največja in najmočnejša sila na svetu za ZDA. S priključitvijo novih treh držav je ta svoj položaj še utrdila.
Nova, razširjena Evropska gospodar ska skupnost ali kratko Skupni trg obsega 1,524,000 kvadratnih milj površine, nekako eno šestino površine ZDA, ima pa 253 mili-
jonov ljudi, skoraj 50 milijonov več kot ZDA. Njen skupni narodni produkt znaša o-koli 700 bilijonov dolarjev, nekako dve tretjini ameriškega. Po svojem izvozu je daleč pred ZDA, saj izvozi več kot dvakrat toliko kot te in seveda tudi v enakem razmerju uvaža.
Napram Sovjetski zvezi je Evropska gospodarska skupnost po površini ozemlja sorazmerno majhna, po številu prebivalstva Sovjetska zveza malo zaostaja, v pogledu skupnega narodnega dohodka pa je razmerje več kot 2:1 v korist Evropske gospodarske skupnosti. Tudi gospodarsko razvita Japonska je sorazmerno v pogledu narodnega dohodka za Evropo.
Evropska gospodarska skupnost predstavlja naj večji trg, tja odhaja preko eno petino ameriškega izvoza, od tam pa
tudi precej uvoza, četudi ne v enaki meri.
Ameriški trg pride po obsegu šele za trgom Evropske gospodarske skupnosti z ozirom na uvoz in izvoz. Naša dežela namreč sorazmerno le malo izvozi, pa bi lahko še manj uvažala, ker bi z redkimi izjemami nekaterih surovin, živil ter poživil lahko živela s tem, kar ima doma. Potrošnja je v naši deželi sorazmerno veliko večja, ker je življenjska raven prebivalstva v njej višja od one v svobodni Evropi in. kjerkoli drugje na svetu.
Vstop Velike Britanije, Irske in Danske v Evropsko gospodarsko skupnost je dejansko spravil v njen okvir z izjemo Španije, Portugalske ter nevtralnih držav Švice, Avstrije, švedske in Finske ter članice NATO Norveške vso svobodno, nekomunistič-
no Evropo. Tako gospodarsko povezana svobodna Evropa bo postopno dobivala tudi večji politični vpliv, če se bo držala lani sprejetega sklepa in se do leta 1980 povezala tudi v politično skupnost.
V Parizu, pa tudi v Londonu preudarjajo tudi o možnost skupne evropske oborožene sile, z lastnim atomskim o-rožjem, ki naj bi slonelo na povezavi sedanjega atomskega orožja Velike Britanije in Francije. V Parizu bi bili radi tudi v tem pogledu čim bolj neodvisni od ZDA, v Londonu pa za enkrat ne vidijo potrebe posebnega napora na tem polju. Vse zavisi od tega, kako se bodo razvijali odnosi med Ameriko in Evropsko skupnostjo, če bosta ti dve res rastli v Atlantsko skupnost, potem lahko računamo na lepo bodočnost za obe, pa tudi za večjo varnost svobode vsega sveta.
unesla.
Devet glavnih gospodarskih strokovnjakov se strinja v na-] povedi, da dohodek v 1,260 bilijonov, da se bo dvignil v primeri s preteklim letom za 110 bilijonov. Dejanski porast — ko odpišemo inflacijo — bo znašal okoli 6%, med tem ko je znašal lani 6.4%.
Industrijska produkcija ho po tej napovedi porastla za 6.7%, med tem ko je lani 6.6%.
Kapitalne vloge, to se pravi, vloge v nove naprave in gradnje, naj bi porastle za 13%, med tem ko! so lani le 9%.
Dobiček podjetij pred plačilom davkov bo dosegel 105 bilijonov dolarjev, po plačilu davkov jim bo ostalo 60 bilijonov čistega dobička. To je okoli 12% več kot lani.
Isti strokovnjaki napovedujejo, da bodo cene v letu 1973 porastle povprečno za 3.4% v pri-] meri s 3.3% lani. Cene na debe-
Kdeči v Juž. Vietnamu brez navodil?
SAIGON, J. Viet. — Ameriški obveščevalni viri trdijo, da so ostali rdeči v Južnem Vietnamu zadnja dva meseca dejansko brez vsakih stvarnih navodil. To naj bi bil vzrok omejenega vojskovanja v večjem delu republike. Hanoi navodil ni poslal, ker ni vedel, kako se bo razvoj obrnil.
Zadnja navodila, ki so jih rdeči dobili, naj bi bila o pripravah za končanje vojskovanja. Kakor hitro bi bilo premirje objavljeno, naj bi rdeči zasedli čim več ozemlja, ki bi . ga nato držali varno pod nadzorom mednarodne komisije. Ko do napovedane-
na-
lo bodo v letošnjem letu po teh | ?a, premiT- ni prišl°: f° “ , .,	...	_Ll F	črti propadli m verjetnost
predvidevanjih porastle za 3.6%,
med tem ko so lani za 4.4%.
Brezposelnost se bo držala o-
koli 5% v primeri s povprečjem
5.6% lani.
V Indokini izgubljenih doslej skupno 8,500 letal
WASHINGTON, D.C. — V 12 letih vojskovanja v Indokini so ZDA izgubile skupno okoli 8,500 letal, ki so stala nekako 10.5 bilijonov dolarjev. Od skupnega števila je bilo 3,689 letal s krili, ostalo pa so bili helikopterji.
Nixon ne pojde iz dežele, dokler ne bo konec vojne
WASHINGTON, D.C. - Glasovi iz Bele hiše soglašajo, da predsednik Nixon, ki bi rad potoval v Evropo, ne pojde iz dežele, dokler ne bo končana vojna v Indokini.
njihovo izvedbo sedaj je manjša.
Lani je svet potrošil za potovanja 25 bilijonov
ŽENEVA, Šv. — Mednarodna zveza uradnih potniških organizacij, ki ima tu svoj glavni urad, je objavila, da so lani popotniki po vsem svetu porabili v državah, ki so jih obiskali, 24 do 25 bilijonov dolarjev.
V letu 1971 so porabili popotniki po vsem svetu 20.9 bilijonov dolarjev, toda tedaj je bil dolar vreden nekako 12% več, kot je bil lani. Stroški na potovanjih so lani precej porastli, pravi poročilo, niso pa vplivali na veselje do potovanja.
Skupno je potovalo v razne tuje države lani 198 milijonov ljudi, 9'% več kot v letu 1971.
Nild Ameriška Domovina

•OMM« M IAM«VM« «NU
5117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 441G3
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« Ea Kanado in dežele izven Združenih držav: i $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
o evropski varnosti in o vzajemnem sorazmernem zmanjšanju oboroženih sil v Evropi dogovorjeni in pripravljeni.
ZDA bodo morale med tem posvečati še vedno dober del svojih sil razmeram v jugovzhodni Aziji, paziti na razvoj na Srednjem vzhodu in v Latinski Ameriki, kjer so njihovi interesi res neposredni. Latinsko Ameriko je Washington v zadnjih letih zanemarjal bolj, kot bi smel, ne da bi škodoval sam sebi.
Če bo Nixonu uspelo vojskovanje v Indokini le zaključiti, potem moremo upati na mirnejši mednarodni razvoj. Ko se bodo ZDA osvobodile vietnamskega bremena, bodo lahko svobodnejše dihale in tudi svobodnejše branile svobodo v svetu.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
[	$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 montns
Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^§§^>83
No. 2, Wednesday, Jan. 3, 1973
V novem letu 1973!
II.
Včeraj smo si ogledali položaj v ZDA in v Sloveniji v preteklem letu, pa poglejmo še, kaj nam razni preroki o-betajo za novo leto.
Doma bo predsednik Nixon v svoji drugi poslovni dobi skušal razmere čim bolj ustaliti, kot pravijo. Vladne socialne programe, ki so jih izdelale in uvedle demokratske vlade, bo Nixon omejil ali tudi opustil, v kolikor se mu zdi, da ne služijo več koristi dežele. Napovedujejo varčevanje na vseh področjih, kar naj bi privedlo k gospodarski ustalitvi, pomagalo krotiti inflacijo, ki so jo v lanskem letu poživljali s prevelikimi zveznimi izdatki in s prenaglim porastom kroženja denarja, ko so poganjali gospodarstvo v hitrejši tek, da bi zmanjšali brezposelnost in čim bolj zadovoljili široke množice volivcev.
Kaj ima predsednik Nixon dejansko v načrtih, bomo videli, ko bo podal pred Kongresom svoje poročilo o stanju Unije.
V	mednarodni politiki so načrti jasnejši in bolj znani. Napovedali so, da bo letošnje leto posvečeno posebno Evropi in — Japonski. Ti dve sta bili zanemarjeni, ko je Nixon urejal ameriške odnose s Kitajsko in Sovjetsko zvezo.
V	političnem oziru bodo ZDA tesnejše sodelovale z zaveznicami NATO, ko se bodo pogajale o omejitvi atomskega oboroževanja s Sovjetsko zvezo v Ženevi v Švici. Zaveznice v Evropi so namreč začele gledati na Washington z dvomom, da se ne bi preko njih ta pogodil z Moskvo na njihovo škodo in brez njihovega soglasja. Zato so v Wa-shingtonu v zadnjih mesecih zopet večkrat omenjali “Atlantsko skupnost”, torej skupnost Amerike in Evrope, skupnost svobodnega zahodnega sveta, ki naj uredi svojo notranje odnose tako, da te skupnosti ne bodo več razkrajali in motili.
V	tem pogledu so hude težave na gospodarskem področju, kjer ZDA in Evropska gospodarska skupnost položaj različno presojajo in stavljajo zato tudi različne zahteve in predlagajo različne rešitve. Obe strani se zavedata, da so gospodarska vprašanja važna, toda ne tako važna, da bi preko njih ne videli temeljnih vezi in temeljnih koristi, ki jih te vezi prinašajo Atlantski skupnosti. To je pred nedavnim poudaril predsednik Francoske republike G. Pompidou, ki je sicer zvest branilec neposrednih francoskih koristi.
V	mednarodnem pogledu bo v Evropi v letošnjem letu najpomembnejši napor Sovjetske zveze doseči potrditev obstoječega stanja in z njim seveda sovjetske moči in vpliva, ki ga je ta tam ustvarila v letih druge svetovne vojne in po njej. Zahodna Nemčija je novo nemško mejo na vzhodu že priznala, četudi tega ni še uradno storila s Češkoslovaško republiko. Moskva se s tem priznanjem ni zadovoljila, hoče, da obstoječe stanje potrdijo vse evropske države, pa še Kanada in ZDA. Šele tedaj se bodo čutili varne in trdne.
Vladam evropskih držav, Kanade in ZDA se k temu nič ne mudi. Za svojo potrditev obstoječega stanja v Evropi hočejo dobiti nagrado. Ta naj bi bila v zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi na obeh straneh nekdanje železne zavese. To zmanjšanje mora biti vzajemno in sorazmerno. V Moskvi so se upirali, pa so pristali na razgovore o tem, ki naj bi se začeli ta mesec v švicarski Ženevi. Zahodna Evropa in Amerika bi radi dosegli tudi bolj odprte meje proti vzhodni Evropi, oba dela Evrope naj bi povečala svoje medsebojne stike na vseh področjih življenja in izmenjavala svoje poglede, skušnje in misli.
Na Vzhodu se tega boje, tam smatrajo stike z zahodnim svetom za strup, ki se ga je treba varovati. Celo Tito, ki je bil že pred leti odprl široko vrata proti Zahodu, se je zdaj oglasil in svari pred škodljivostjo zahodnih vplivov na socialistični svet in njegov nemoten razvoj.
Posebno občutljivi so v tem pogledu v Vzhodni Nemčiji. Tega tudi prav nič ne skrivajo. Pustili so Nemcem iz Zahodne Nemčije in Zahodnega Berlina, da pridejo na o-bisk^na Vzhod, med tem ko svojih ljudi na Zahod ne puste. Skušajo jih varovati tudi pred vplivom obiskovalcev z Za-hoda z vsemi mogočimi predpisi in navodili... Nič boljše ni na Češkoslovaškem. Na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji so nekam bolj široki, v Bolgariji pa zooet trdno zaprti.
Zahodni upi, da bi s povečanjem stikov z Vzhodno Evropo to približali postopoma zahodnim idealom, so torej grajeni na pesek in prazni.
Ob upoštevanju teh okoliščin je vprašanje evropske varnostne konference, o katere pripravi so se raztovarjali lansko lesen v Helsinkih na Finskem, še odprto. Treba bo
BESEDA IZ NARODA
Srenjska decembrska v plašču naključij
NEW YORK, N.Y. — Živimo( braze li ginih' zastopnikov iz v času, ko se vsepovsod sliši; Chicaga, Jolieta in Gilberta. “napredno in moderno” nazira-' Clevelandske je zadržal snežni nje, da se je treba otresti vseh j vihar, ki je divjal tiste dni nad običajev in navad. Pa se je v i Clevelandom. Tako sem opazil tem modernem času n j ujorška'med drugimi tudi Andreja Rem-slovenska srenja oprijela nove ca iz Chicaga, Florjana Marku-življenjske navade. To navado'na iz Jolieta in Pavla Bajdo iz
je oslonila trdno na opornik — ne zdajšnjih plehkosti — ampak na še zdrava in trdna ter živa debla, še zakoreninjena v plodnosti duha našega naroda, ki ga je ohranjeval in utrjeval iz roda v rod do današnjih dni.
Srenjska mesečna prosvetna
Gilberta. Seveda videli smo tudi ligine predstavnike iz New Yor-ka, Simona Kregarja in druge.
V kakšnem vzdušju je potekala naša decembrska prosvetna ura, sem skromno podal v prejšnjem srenjskem poročilu. Hotel sem s tem dati pravo sliko na-
ura pri cerkvici sv. Cirila je se-j še srenjske decembrske nede-daj — zaenkrat! — že trdna no-j Ije tako, da ne bi trpel spomin va navada njujorških Sloven-j na dr. Franja Delaka in da cev. Kar zmeraj je dobro obi-'hkrati ne bi utrpela na pomenu skara. Zadnja, decembrska je decembrska srenjska prosvetna bila izredna, tako po svojem no-
tranjem
videzu.
Njeno
kakor tudi zunanjem notranjo podobo nam
ura.
In to uro je tokrat v — rekel bi — nabiti dvorani začel vodja Zdravko Kalan kot običajno, to-
je že po izdelanem programu; da s posebnim pozdravom izred-kar naenkrat spremenila težka ^ nim gostom izven našega me-novica iz Trsta, naznanjajoča! sta.
nepričakovano smrt dr. Franja j Njim je ob začetku povedal, Delaka. Za tretjo decembrsko kaj je smisel naših nedeljskih nedeljo smo hoteli imeti spo- prosvetnih ur. Pokazal je na na-minsko mašo. Dr. Franjo Delak š0 skromnost, tako v cerkvi, ka-je na tej uri dostikrat nastopil kor v dvorani. In v to našo zu-kot predavatelj. Njen program; nanjo materi alno skromnost je velikokrat popestril in obo- poskušamo stalno vnašati z ne-gatil z nastopom “Fantov z O-1 kako skromnostjo nekaj malega sme’. On je bil njih oče, ker jim iz našega duhovnega narodnega je dal življenje. On jih je vodil bogastva. In vse to je lepo obe-in vadil. Uro pa je poživel z Ježil z besedami, ko je dejal: mladinskim zborčkom, ko je v Ob slovenski besedi, peti in srenji bila sobotna mala sloven- govorjeni, se za eno uro poslo-ska šola. Je drugo leto, ko ta vimo od našega mračnega in stvar spet spi. Na našo, morda ! divjega New Yorka in se poglo-hudo nesrečo, šolo je vodila !bimo v svet slovenske pesmi, Goričanka Cirila Saksida. Njej besede in petja, sedanjosti in
se je pridružil dr. Franjo Delak, Tržačan, in naše'mlade učil lepe slovenske pesmi.
Maša je bila že zdavnaj odda-
preteklosti. Eno uro na mesec se tale slovenski otoček oplaja cb slovenski kulturi in tradiciji. Živeti hočemo. Ne hi že radi kot
na in plačana. Vendar Mary in' Slovenci umrli'. Borimo se, da George Moleč sta nam to mašo' ostanemo to, kar smo bili: dobri odstopila. Za to njuno razume-1 SZonenci in Amerikanci! Kako vanje in uslugo se jima iskreno1 dolgo še? Bog ve! Če se bomo zahvaljujemo.	| ravnali po zgle&u, ki so ga nam
Poprej začrtanemu programu! dali in 9a še daiejo naši najsta-je bilo treba nekaj odvzeti, da rei^i, potem je naša pot še dolžino vključili del, ki bo govoril Ša> dolga... za spomin dr. Franja Delaka in In prosil je naše “Fante z O-o naši hvaležnosti njemu, ker. sme”, da povedo našim gostom nam je na svoj na(čin pomagal s pesmijo, kdo smo in kje je oživljati našo narodno skupnost'naš pravi dom... v New Yorku. S tem je bila' Pa “Fantje z Osme”, tokrat spremenjena notranja podoba polnoštevilni (tudi Charlie naše srenjske nedelje tako v Guardija je prišel), manjkala cerkvi, kjer so sodelovali tudi sta samo obolela druga tenorja naši pravoslavni krščanski brat- Slavko Pavlic in Richard Grau, je iz njujorške srbske srenje, so zapeli pesem Slovenec sem. kakor tudi v dvorani pri pro- Peli so dobro, prav tako dobro svetni uri. Tu so v Delakov pod vodstvom Franja Kostanj-spomin — poleg “Fantov v O- skega kot takrat, ko jih je iz sme” — nastopih še slovenski skromnih začetkov pripeljal do bratje iz soseščine, člani pev-1 vrhunca njihove zmogljivosti
skega društva Zvon.
To spremembo notranje podo-
umrli dr. Franjo Delak.
Nato smo prešli k skrčenemu
be naše decembrske srenjske j P r o g r amu, tokrat posvečemu nedelje sem že pred dnevi obe-1 praznovanju slovenskega boži-
ložil s posebnim sestavkom.
Seveda ta notranja, nam po u-sodnosti življenja vsiljena sprememba je vplivala tudi na njen
ča. G. Zdravko Kalan je poklical pred nas malo Anči Babniko-vo, ki nam je začela deklamirati: Nocoj, nocoj... je sveti ve-
zunanji videz. Udeležba je bila1 čer... je...
še večja, kar izredna, kot pa Pokazala je, da so nekateri smo je že kar vajeni. Pa še naši domovi na tujem še prave drugi izreden dogodek Sloven- male, zasebne slovenske šole. In
cev v našem mestu je dodal svoje k tej plati.
Liga Katoliških Slovencev v
dokler bomo imeli take starše-učitelje med nami, se bomo shajali na Osmi pri slovenskih ma-
Ameriki je namreč imela prejš-'šah in pri nedeljskih slovenskih nji dan v New Yorku svojo o- 'arah, naša narodna pot se bo srednjo veliko sejo, bolje reče-'vlekla še naprej in naprej . . no zborovanje. In tako smo v Ančine besede so nam pove-
^____ _________ cerkvi in pozneje v dvorani lah- dale, kakšen je bil nekdaj slo-
obilo do ere volje in "prožnosti”, predno bosta konferenci i ko videli nam nevsakdanje O- venski dom na božični večer. K
tem njenim besedam je g. Zdravko moral dodati potem dopolnilno pojasnilo:
— Vendar takega božiča, kakršnega smo poznali, ni več, niti tukaj v Ameriki, niti tam doma — na Slovenskem! Tam Božič ni niti praznik več, ampak navaden delovni dan. Verni ljudje gredo navkljub temu v cerkev, čeprav uradnega praznovanja Božiča ni!
O, v kako razklanem času sedaj vsi živimo! In zares koliko naših slovenskih ljudi, doma in na tujem, pada v to razklanost, nekateri premišljeno in namerno, drugi pa počasno in ne zavedajoč se tega!
G. Zdravko je ugotavljal, da na Slovenskem naš kmet še po starem božičuje, a da kmetov je zmeraj manj in manj.
Vendar mlajši slovenski rod, nekmetski, mora s svojimi koreninami, še trdnimi iz virov preteklosti, prepletati naprej s tipajočimi v naslednji rod. In prav je bilo, da je tu vstopila naša dobra Helena Puceva, ki ima čutečo dušo za našo besedo in njeno lepoto ter se zna opajati z vsem lepim iz naše narodne preteklosti.
Nekaj lepega nam je povedala o Božiču, ko je ugotavljala, da je to zares pravi praznik ljubezni. V njej se ta dan božje poveže s človeškim. Ljudje se stisnemo v toploto doma. V njem so jaslice v kotu. Božja družina je v njem in zre na slovenskega človeka že stoletja in stoletja. In on se je sklanjal k njej v tegobah in tudi v svojih srečnih trenutkih. Pa je poklicala Andreja Babnika, da nam je podal podobo takšnih jaslic z Župančičevo besedo: Jezušček na zemljo gre ...
In Helka nam je naprej pripovedovala, kako na Slovenskem celo v mestnem domu božično drevo, ki so ga k nam vnesli iz tujega, ni moglo čisto izpodriniti domačih jaslic. Meščan jih je postavil pod drevo. Domačnost je od tujstva bila močnejša; in kako je to takrat bilo, nam je čuteče z lepo izgovarjavo, s pesnitvijo V sveti noči povedala naša zmeraj in vsepovsod za narodno stvar delovna Marija Babnikova.
“O, sveta noč ...” je vzdihnila Helka. In že je vstal recitator Rudi Večerin in nam je iz Dalmatinove biblije prebral odlomek iz Lukovega evangelija, da, z besedo slovensko naših davnih časov in pradedov:
— Pergudilu se je pak, kadar so oni tamkaj bili, je prišel ta čas, de je ona imela roditi. Inu ena je rodila svoj ga pervoroje-niga Sinu, inu ga je ob vila v planice, inu ga je položila v jasli: sakaj oni neso sicer prostora imeli v oštariji.. .
Helka nam je spet na svoj način pripovedovala o slovenski navadi božičevanja, ki se je začelo z mrakom svetega večera, z A ve Marijo v cerkvenem stolpu, z žerjavico in kadilom, z blagoslovljeno vodo v roki ter molitvijo v besedi, srcu in duši je družina blagoslavljala svoj dom s priklonom pred Mogočnostjo in Skrivnostjo bežjo .. .
In spet nam Večerin nekaj pove z ljudsko pesnitvijo o Štalci na Koroškem, o Štalci na Go-lenjskem, o Štalci v Beli Krajini .. .
Pa Helka spet govori o melodijah zvonov svetovečernih in
svetonečnih ... V te njene besede zares udarjajo in odmevajo zvonovi prav s Slovenskega, ki jih je tehnično pripravil Ludvik Burgar ml.
Fone Jenko, danes še bolj do-žheto, vse ozračje mu je k temu pomagalo in zbranost ljudi pred njim, nam je s Cankarjevo besedo govoril o moči tega ve-ceia in o moči božičnih dni, katere si v teh svetih trenutkih skrbno nabira — ljudstvo pod Triglavom.
In s Cankarjevo besedo nas je Helka Puceva vpeljala v pravo počutje božičnih dni
Tu se je prava nedeljska ura končala.	|
Zdaj prideta še dve izredno- j sti. Zdravko Kalan se je poslovil v imenu vseh od prisotnega dr. Franca Puca, ki odhaja, hvala Bogu za kar dolgo, v čikaško slovensko srenjo.
Zdravkotu so se pridružili še štirje vnučki dr. Puca, sinovi Janeza in Milene. Dr. Puc se je presenečen zahvalil, pa rekel, da takšnega življenja prosvetnih ur je težko za zmeraj zapustiti. Rekel je, da bo še prišel med nas. In kdo je tega bolj vesel, če ne ravno mi, njujorški srenj čani!
Med nami je bil tudi dr. Karol Vojska s svojo ženo, ki živita zdaj v Švici. In Karol nam je povedal nekaj stvari iz življenja tamošnjih Slovencev.
On in drugi gostje iz Chicaga, Jolieta in Gilberta imajo zdaj jasnejšo predstavo, kako izglodajo naše njujorške srenjske prosvetne ure. Morda jih bodo zdaj bolj poživele, kadar bodo kaj brali ah slišali o njih?!
Tone Osovnik
Misijonarji! Jožku Oedru v spomin
FOGLIZZO, It. - Iz Hong Konga je prišla novica, da je 10. novembra umrl starosta slovenskih misijonarjev, salezijanec Jožef Geder, po 43 letih miši j o-narjenja na Kitajskem in v 72. letu starosti.
Pokojni je bil prekmurski rojak, doma v Rogaševcih na Goričkem. Pod vplivom svojega ožjega rojaka in poznejšega kitajskega misijonarja Jožefa Ke-reca je vstopil k salezijancem in opravil študije deloma v Sloveniji, deloma na Poljskem in v Italiji, kjer je bil leta 1929 posvečen v mašnika. Jeseni istega leta se je za Kerecem, ki je odšel sedem let prej, odpeljal na Kitajsko.
Malo je manjkalo, da ni postal mučenec
Njegova prva misijonska postojanka je bila v središču salezijanskega vikarijata v Shiu-chowu. Tu naj bi se za silo naučil jezika in prilagodil okolju. Toda že po dveh mesecih ga je škof Versiglia hotel vzeti s seboj, da bi ga spremljal na vizi-tacijski poti po vikarijatu. "V zadnjem trenutku je prišlo nekaj vmes in ga je nadomestii novomašnik Caravaria. To je bila za Gedra sreča — ali pa nesreča, kaj se ve! Dejstvo je, da so na tem potovanju kitajski roparji oba misijonarja ubili (25. iebr. 1930), ker sta branila čast kitajskih redovnic, ki so z njima potovale. Zdaj je v teku postopek, da ju sv. Cerkev proglas: za blažena. Našemu misijonarju Pa je božja Previdnost namesto mučeniškega venca odredila venec trdega apostolskega dela, ki je trajalo nad 40 let.
Misijonaril je v okraju Lin-chow, na.iPrej kot navaden misijonar, potem ket predstojnik in dve leti, ko ni bilo škofa, kot njegov polnopravni namestnik; služba, ki mu je dajala pravico dc m°nsignorskega naslova.
Vse znal
° so bili zelo hudi časi med Utajsko-japonsko vojno in ko-munistično revolucijo. Ko mu ni Bo dovoden0 0gj^no opravljati
misijonarske službe, se je posvečal raznim drugim “poklicem . že kot dijak in prav posebno, ko je kot klerik učil na sa ezij^nski strokovni šoli na a "ovniku, je pokazal čisto po--»e no žjlico za praktične stvari.
se^a „e je lotil, vsega se kar mimogrede naučil. Ob prostem času je il zidar, pleskar, mehanik, urar, tiskar, bolničar in po-g no. O, kako mu je vse to znanje prav hodilo v '
Takole je pisal leta 1967:
“V notranji Kitajski sem vzdrzal štiri leta po[i komlmisti.
P", dy :le« sem se bavil z raz.
mmi s roji, radio, ure in podob-
| svojo staro obrt in “špilal”
: zdravnika. To sem delal tudi že ves čas med kitajsko-japonsko vojno, skozi osem let. Hvala Bogu, povsod sem imel srečo. Z dohodki sem lahko vzdrževal tri misijonarje.”
Izgnan iz Kitajske
Leta 1952 so se kitajski komunisti prepričali, da je zaman vsako prizadevanje, da bi misijonarju Gedru preprali možgane in ga prevzgojili, zato so ga rajši poslali čez mejo. Šel je v Hong Kong, kjer so mu poverili službo ekonoma in Tangking-pojevem zavodu, ki ga je tedaj vodil Andrej Majcen, ki je bil že prej izgnan iz Kitajske. Tako sta nekaj časa obe najvažnejši službi v zavodu, ki je štel nad 200C gojencev, opravljala dva slovenska rojaka. Vendar ta slovenska dvojka ni dolgo vzdržala skupaj. Majcen je odšel v Vietnam, Geder pa dobil službo, ki je bolje ustrezala njegovi misijonski gorečnosti. Prevzel je skrb za številne begunce, ki so prihajali s Kitajske, pa tudi za Poljake in Ruse. Pripravljal je na krst katehumene in bil spovednik mnogih moških in ženskih redovnih družin v Hong Kongu in okolici. Veliko je predaval in pridigal, ne le ob nedeljah, tudi med tednom. “Pri tem imam smolo,” je pisal, “da je to narečje zelo različno od tistega v ■ shiuchowski škofiji, zato me priprava precej stane.” To je bilo že tretje kitajsko narečje, ki se ga je moral naučiti. Za priletnega človeka nič kaj prijetna naloga. Ah Geder se tega ni u-strašil. Držal se je don Bosko-vega gesla:	“Daj mi duše, za
drugo se ne menim.”
Do zadnjega vnet za duše
V 43 letih svojega misijonar-jenja je Geder samo trikrat obi--kal domovino, zadnjikrat leta .1969; to pot v upanju, da mu bo bivanje v domačem kraju kori-
tilo na zdravju, ki mu je začelo pešati. K temu je pripomogla piezgodnja starost zaradi prehudih dolgoletnih naporov brez počitka, pa sladkorna bolezen, ki se ga je lotila, in poapnenje žil. Vsi so vedeli, da za njegovo bolezen ni zdravila, le on je bil trdo prepričan, da bo še nekaj časa stal na prvih okopih. Zato je po pičlem letu odletel nazaj v Hong Kong in poprijel za delo. Spet je garal z vso ljubeznijo in prizadevnostjo, a njego--va delovna zmožnost je vidno pešala. Slednjič je povsem omagal. Ko ni mogel več z delom in besedo, je misij onaril z molitvijo in trpljenjem-. Vse je daroval za svoje ljube Kitajce.
S pokojnim Jožkom Gedrom smo Slovenci izgubili enega svojih pomembnejših misijonarjev. Gotovo nam bo pri Bogu izprosil, da bo dobil primernih naslednikov, ki bodo nadaljevali njegovo delo za spreobrnjenje Kitajske. Morda se bodo prej, kakor mislimo, uresničile besede nekega škofa, ki je leta 1952 povedal skupini izgnanih misijonarjev, med katerimi je bil tudi Geder: “Bratje, le pogum! Ljubi Bog je vpregel hudobca, da nam Kitajsko dobro preorje, da bomo potem lahko obilneje in uspešneje sejah.”
Rev. Anton Vode, SDB.
misijonih! iz Hong Konga
Nekaj statistike
Septembra letos je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji za 8.5 odstotkov večja kot septembra lani. Najbolj se je povečala proizvodnja v elektroindustriji, slede kemična, gumarska, tekstilna, pisana metalurgija, lesna, papirna in črna metalurgija. Septembra je bilo v slovenski industriji zaposlenih skoraj 300,000 delavcev, kar je za 3.3 odstotka več kot v septembru lani.
Avgusta je bilo v Sloveniji 11,515 nezaposlenih, to je za 15.9 odstotkov manj kot avgusta lani. Povprečni osebni dohodki so znašali septembra v Sloveniji 1973 dinarjev. To je za 1 odsto-
no, potem sem pa zCpet prevzei1 tek več od lanskega septembra.
K. MAY:
ZAKLAD V
ssaa jEiii
Indijanski howgh je poudar- ^ totema storil kaj žalega, bi za-na beseda, ki pomeni toliko ko j padel maščevanju Velikega in naš: “Tako jel” ali pa: “Tako se! Malega medveda in vseh njunih
bo zgodilo!” Ce je rekel Indijanec svoj “Howgh!”, je za njega zadeva opravljena, kar je rekel, bo storil, svoje besede ne bo nikdar snedel.
Mali medved si je djal samokresa za pas. Njegov oče, Veliki medved, pa je ginjen povedal:
“Tudi jaz se zahvaljujem belemu možu, da ni dal denarja, ki se ga daje le sužnjem in ljudem brez časti. Njegovih daril ne bova pozabila! Prijatelja bova belega moža, njegove žene in njegove hčerke!
Dobro naj shrani beli mož totem mojega sina, je obenem tudi moj totem. In Veliki duh nau naj vse življenje pošilja solnce in veselje!”
Še enkrat so si podali roke in inženjer s svojo družino se je poslovil. Indijanca sta spet sedla na sveženj in stari je povedal:
“Dobri ljudje!”
“Zelo dobri ljudje!” je pritrdil sin.
Te besede so bile edini izraz njunih čuvstev, ki jima ga je dovoljevala indijanska molčečnost.
Po indijanskih nazorih je opravil inženjer Butler svojo zahvalo na zelo nežen in dostojen način. Seveda bi sam nik-
prijateljev. Dobro ga shranite, da se ne zabriše rdeča barva znakov! Ne vemo še, kako zelo nam utegne koristiti! Saj bomo potovali globoko na zapad v divje kraje, kjer živijo prijatelji in zavezniki rodu Tonkawa. Od takegale koščeka usnja zavisi lahko življenje nas vseh!”
Parnik je plul mimo nekaterih manjših mest in izkrcal ljudi in tovore, novih potnikov pa ni bilo. Kapitan je dal razglasiti, da priplovejo krog druge ure po polnoči do Fort Gibsona. Potniki so legli spat, da bi bili ob dveh spet pokonci, ker je bilo verjetno, da v Fort Gigsonu do jutra ne bo miru. Old Fire-hand, Droll in črni Tom so še bedeli in si pripovedovali svoje doživljaje.
Tom in teta Droll sta se že poznala, pa menda tudi ne preveč, Old Firehand pa 'je Drolla videl prvikrat v življenju. Oba, Tom in Firehand, bi bila rada kaj več zvedela o Drollovih osebnih razmerah, posebej še, po kaj potuje na zapad, pa čudaški mož je le mežikal s svojimi zvitimi, veselimi očmi in se izognil takim vprašanjem s šaljivimi pripombami. In na koncu sta sicer vedela, da je Droll dober, celo slaven westman, izkušen
,	lovec in silno zabaven, šaljiv
■ a^. .ne ^ iako dobro pogodil človek, kaj da je pravzaprav in lri klanske rahločutnosti, pre- kaj počenja na zapadu, tega pa malo je poznal običaje rdečka- nista spravila iz njega.
jev, najbrž bi jima bil ponudil | “Povejte,” je dejal Old Fire-enai m ju hudo razžalil. Old hand, “zakaj pa vam pravijo pa ga je poučil, kaj teta9” sme storiti in kako mora govoriti.
Vrnil se je v kajuto in pripovedoval, kako sta Indijanca sprejela darilo. Ko je omenil totem, mu je bilo videti, da darila ne zna prav ceniti.
“Ali veste, kaj je totem?” ga je vprašal Old Firehand.
‘Vem. Znamenje je in rabi se, kakor pri nas na primer pečatni prstan. Totem je lahko Narejen iz različnega blaga, navadno pa je kos usnja.”
“Vaša razlaga je le deloma pravilna! Totem sme imeti in podeliti le poglavar. Veliki Medved je poglavar, da pa ima že tudi Mali medved svoj totem, ]e dokaz, da se je proslavil s čmi, ki so cele za Indijanca izredni.
Totemi so različni, kakršen je pač njihov namen. Eni služijo za nekako izkaznico, za potrdilo, kakor pri nas pečatni prstan, drugi, in tisti so za nas belokož-oe posebno važni, pa so priporočilo za tistega, ki tak totem dobi. In tako priporočilo je lahko več ali manj vredno, kakor se Pač glasi.
Pokažite mi tisto usnje!”
Droll je živahno pomežiknil. “Saj poznate navado zapada, da dajo vsakemu količkaj znanemu westmanu ali lovcu bojno ime ali priimek po njegovi posebnosti. No — in jaz sem v svoji dolgi suknji res nekoliko ženski podoben in s to mojo suknjo je v sklady tudi moj visoki glas. 3il je čas, ko sem govoril z globokim basom, pa sem se nekoč strašno prehladil in od tistih dob imam tak prevpit glas. In ker mi je razen tega v navadi, da se prav po materinsko zavzamem za vsakega poštenega človeka, ki potrebuje pomoči, so mi iznašli ime teta Droll.”
“Pa Droll je vaše rodbinsko ime?”
“Seveda.”
Mož se je le nekoliko otajal in nemara bi bil še izdal, kdo je pravzaprav, da ni prišla družba gospodov, ki so bili siti kvarta-nja, pa še žejni. Prisedli so in zapletli westmane v pogovor.
Ko je Droll odhajal spat, je dejal Old Firehandu:
“Škoda! Marsikaj bi se bili še pomenili —. Pa jutri je še tudi dan!
Lahko noč in naglo spite' Po
Dekle mu ga je dalo, pozorno p0jn0či bo treba vstati!” ga je ogledoval.	pa zgodilo se je, da so morali
vstati še pred polnočo.
Znate brati tista znamenja?” je vprašal Euttler.
“Znam!” je pokimal Old Fire-
Jedilnica se je izpraznila, steward je ugasnil luči, tudi na
hand, “živel sem mnogo med | krovu je bila tema, le na nosu judijancj poznam njihova na-! in na krnu sta goreli predpisani rečja in tudi njihove pisemske; luči. Pri prednji svetiljki je
stala straža, ki je opazovala reko. Straža, krmar in službujoči častnik so bili edini ljudje na krovu, ki so še bedeli razen kurjačev in strojnika.
Tudi trampi so se delali, kot da spijo. Ležali so kar na golih deskah krova blizu line, ki je držala v medkrovje. Spali pa seveda niso, prežali so in čakali na ugodno priliko.
“Vraga —!” je klel cornel še-hijancev še častnejši ko ‘brat’i petaje. “Nisem pomislil, da bo Sam.”	j stala straža na prednjem kro-
znake.
Tale totem je zelo dragocen, M redkokdaj bo podaril rdeči človek belemu tako važno priporočilo. Pisano je v jeziku ro-hu Tonkawa in se glasi v prebodu takole: ‘Njegova senca je ftioja senca in njegova kri je ^oja kri, moj starejši brat je.’ pod temi besedami je znamenje Malega medveda. Besedi starejši brat’ sta po nazorih In-
vu —! Mož mi bo napoti —! (Dalje prihodnjič.)
Vrnil je usnje dekletu in pri-djal:
“Tale totem je priporočilo, ki |
§a tehtnejšega kar dobiti ne j PODPIRAJTE SLOVENSKE Zorete! Kdor bi lastniku tega |	TRGOVCE
racrrrxzzxxxxxxzxrxzxzxxxrEnaaatxxzxxxxrsxn
onrxrxxx?
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček

XXXTXX
xxxxxxxxxxxxxxxx xxxyyjtx X Yxy*
Duluth, Minn, tu smo! Vsi, ki
— V novem le- dila pravi duh slovenstva in ste ga doživeli pravi duh krščanstva! Hvaležni in dočakali, iskreno pozdravlje- ji moramo biti in podpirajmo jo, ni in Bog vam daj, da bi jih še kakor že kdo more.
mnogo doživeli veseli in zdravi,
Hvala tudi vsem dopisoval-
kolikor se to da v letih vsakega, cem, ki se trudijo iz vseh raznih
Tistim, ki so in ki v teh dnevih novega leta prihajajo na ta naš
krajev, da vemo, kako se borijo tu in tam naši po svetu raztrese-
svet, pa Bog daj dobre starše, da ni ljudje za svoj obstanek. Zani-
bi jih prav učili in vzgajali, da bi živeli prav za Boga, za svoje roditelje, za bližnje in zase! Naj vgem vam in nam bo to dano po Njem, ki je nas ustvaril.
V teh prvih dneh novega leta bi ne bilo lepo, če bi pozabil, in tudi vsi drugi, ki citate naš priljubljeni list “Ameriško Domovino’, ki nas obiskuje in prinaša
mivo piše in poroča prijazni Peter Selak, ki biva tam pod “ir-sko-britanskim Balkanom”, kjer se lasajo, kar ponosnim Britancem, ki so skušali po vsem svetu delati mir -j— doma okrog svojih plotov ga ne znajo. Zakaj ne? Naj v teh novoletnih dneh to ne razlagam. Vzroki so, pri Br.. . samih največ. — Dopisniki iz
novice in razna poročila v na- drugih krajev so zanimivi. Piši-šem slovenskem jeziku, da bi ji; te, poročajte, da bo AD zanimi-ne voščili srečno in v vseh ozi-jva bolj in bolj! Vsi drugi pa ob rih uspešno novo leto, da bi nas | vsaki priliki priporočajmo znan-še dolgo obsikovala in v nas bu- cem in prijateljem AD, da bo

ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	431-0628

§
fr=~
• — -VSF


Peter J. Brennan
SVEŽA KRI V ZVEZNI VLADI — Predsednik Nixon je izbral za delavskega tajnika v svoji drugi administraciji delavskega vodnika Petra J. Brennana iz New Yorka in za novega proračunskega direktorja industrijca Roy ja L. Asha iz Kalifornije.
imela čim večjo cirkulacijo. Nekaj vsak lahko stori za AD, če le hoče.
Srečnejše dneve v novem letu, z njim pa srečnejša leta našim bratom in sestram in njihovim potomcem tam v nepozabnih krajih naše stare domovine pod Triglavom, po nižavah in dolinah ob Dravi, Krki in Savi in po lepih goricah Dolenjske in drugih krajih! Daj jim Bog srečnejše dneve, da bi v njegovem in v duhu njegovega Sina živeli in vodili svoje življenje!
— O drugih zadevah drugič kaj. Omenim naj le še, kako sem na starega leta večer silvestroval. Takole je bilo:
“Glavco je treba imeti na pravem koncu!” to se slišal poudarjati že večkrat od sodraškega Antona v raznih pogovorih z njim. Ko sem na starega leta večer pri njem in pri Kožuharjevi Neži gostoval in obiral lepo pečenega zajca, mi je Anton enkrat za vselej dokazal, da on ima res glavico na ‘pravem mestu’. Takole me je o tem uve-ril in dokazal, da je on ‘kunšten in prebrisan fant’.
Ko smo sedeli Anton, Neža in jaz za mizo in vsem z vsem spoštovanjem obrezaval in vrtel lepo pečenega zajca na krožniku, vbadal z vilicami in nosil okusno meso v usta, sem vprašal Nežo:	“Kje ste pa dobili tega
zajca, ki je tako okusen? Neža pogleda Antona in name in pojasni:
“Anton ga je ujel.”
‘Tako!” sem se začudil. “To nisem vedel, da znaš zajce loviti. Kako si ga ujel?” sem pogledal Antona. On pa si je usta o-brisal in začel praviti kako, kako...
“Takole je bilo, le poslušaj!” me je še bolj debelo pogledal in začel s pojasnjevanjem:
“Pred dvema tednoma sta dva sinova tamle od mojega soseda prišla iz Minneapolisa k očetu. Prišla sta z namenom, da bi tu v naših krajih ujela ali ustrelila kakega jelena ali srnjaka. Oba imata družino in sta zaposlena doli v Minneapolisu. Oče pa živi tu kot upokojenec z ženo in s prstom mi je pokazal hišo, ki je nedaleč od njegove. Oba sinova sta se podala zgodaj v jutru na lov. Oče je bil rojen v Italiji — sinova tu. Kmalu popoldne sta se sinova vrnila, ampak brez vsakega plena. Oblečena sta bila dobro in pokrita sta bila z rdečima kapama. Ko sta privozila z lova, je oče prihitel iz hiše misleč, da jima bo pomagal kakega jelena ali srnjaka izla--gati. A teh ni bilo, je poudaril Anton, ki je to iz njegove hiše opazoval. Mahali pa so na vse i strani z rokami, to je sosed in sinova in po italijansko glasno brbrali: No buono cassiare — no bouno!
Stopil sem ven, se približal njihovemu očetu in vprašal, kako srečo so imeli kaj na lovu? Stari je odgovoril: Zanič, prazni so prišli domov. Pravita, da nista videla nobenega zajca, ne je-
lena, ne srnjaka.
Sosed je odšel s sinovoma v svojo hišo, jaz pa v svojo. Tisto noč sem se večkrat prebudil in mislil, zakaj nista imela laška sinova nobene sreče na lovu? Proti jutru se mi je posvetilo v glavi. Nekaj mi je reklo: Zato ne, ker sta bila pokrita z rdečima kapama. Kar je rdečega, je ljubo le komunističnim tovarišem — zoperno pa celo bikom, bivolom, jelenom, srnjakom in zajcem ... Zatem sem cel teden mislil na to, da bom to preizkusil. Na to preizkuševanje sem se podal predvčerajšnjim, to je na tepežni dan. Oblekel sem se in pokril z mojo belo kapo. Šel sem skozi moj vrt tamle za hišo, kjer stoji tistile grm (pokazal mi ga je s prstom skozi okno, s snegom je bil pokrit), pod grmom sem opazil, da je čepel zajec. Pa se ni ganil, gledal je debelo v mene. Grem naprej, ko pridem do grma, je zajec še vedno tam debelo bulil, le malo je rep premikal. Ena, dve, tri — sem na tiho rekel sam sebi in hitro prijel zajca za rep. Brcal je — jaz sem ga pa trdno držal in nesel v kuhinjo, mu stopil na glavo, ga zasukal in najbrž se mu je pri tem v vrtu zlomila hrbtenica in bilo je po njem. To je tisti zajec, ki ga zdajle tu obiramo. Mene pa je ta slučaj za vse čase prepričal, da na lov ni hoditi in se podajati pokrit z rdečo kapo, ampak z belo ...”
Za mene je bilo to zelo zanimivo, kar mi je povedal sodra-ški Anton to pot. Zdaj mu pa kar priznavam, da ima on res ‘glavico na pravem koncu’. Njegovo pojasnilo, kako je zajca u-jel, ko ni niti streljal nanj, zraven pa še tako lepo in okusno pečen, kar je zasluga Kožuhar-jeve Neže, ter še drugo, kar je bilo zraven, je vsaj meni napravilo zelo vesel zadnji dan lanskega leta. Hvala Bogu zanj in hvala Antonu in Neži in njima! Dal Bog doživeti še mnogo zdravih, veselili Sivestrovih dni in večerov!
Isto tudi vsem vam, ki so vas te vrstice mučile in utrujale pri čitanju.
Zdravo in srečno novo leto vsem!
Andrejček
Mladja pospravila mešanje dohodkov
WASHINGTON, D.C. - Povprečni družinski letni dohodek je leta 1971 presegel $10,000 in lani dalje napredoval, pa vendar ni njegovo številčno povečanje prineslo tudi stvarno večje kupne moči.
Po podatkih Census Bureau-ja, objavljenih pretekli teden, je povprečni letni dohodek ameriške družine porastel v letu 1971 na $10,290 od $9,870 v letu 1970. Kupna moč je pri tem zaradi porasta cen vsakdanjih potrebščin in vsega drugega ostala pri tem nespremenjena.
Delavsko tajništvo je objavilo podatke, ki trdijo, da je število revnih ostarelih padlo od 19 na 17%, kar je še vedno sorazmerno velik odstotek.
Za letos bo delavsko tajništvo smatralo, da samska oseba, ki nima vsaj $2,100, če živi izven farm, spada med revne, enako družina s 4 člani, ki nima vsaj $4,200 letnega dohodka. Za tiste, ki žive na farmah, je meja revščine za samca pri letnem dohodku $1,800, pri družini 4 članov pa pri $3,575.
Zmanjšanje števila starejših med revnimi je pripisati povišanju pokojnin Socialne varnosti v zadnjih dveh letih. Pred tem povišanjem je bilo med ostarelimi “revnih” okoli 22%.
Od 53.5 milijonov družin v ZDA jih ima 10% dohodke izpod ravnijo revščine, 51.70 pa jim ima letni dohodek nad $10,000!
SKUPINSKI NASTOP — Skupina pekinških akrobatov kaže svoje spretnosti in sposobnosti pred svojim odhodom na obisk v ZDA. Nastopala bo po raznih mestih naše dežele. Slika dokazuje, da so člani skupine res na v išini.
— Na Kitajskem ; 200 milijonov ljudi (nižavju ob reki Jangtze.
živi okoli; v osrednjem!
TIMELY STITCH—This nautical outfit in red and white cotton denim won top honors for Betsy Johanna Goldsmith, Marion, Ind., in the Junior Miss Division of Singer’s 20th annual World Stylemaker Contest. Betsy made the outfit for a total cost of $20, using McCall’s Pattern No, 3176.
ZA SMEH
“Plačilni, zakaj je porcija danes tako majhna, včeraj pa je bila najmanj dvakrat tolikšna?” “Kje pa ste včeraj sedeli?” “Tamle pri oknu.”
“Potem je stvar v redu; gostje ki sede pri oknih, dobe namreč večje porcije — zaradi reklame.”
Help Wanted — Female
Cleaning and Ironing
Housekeeper. — Nice area. Good salary.
Call 371-1450
________________________-(3)
HELP WANTED Office Cleaning Part Time 398-5310
______ (6)
ŽENSKA DOBI DELO
Iščemo zanesljivo in dobro žensko za varstvo otrok. Od 3 popoldne do 11:30 zvečer.
V okolici sv. Vida Kličite pred 3 pop. 881-3095
— (4)
Female help wanted
General house cleaning lady wanted, willing worker, one day each week, east side. Will provide transportation. Best pay. 371-5548
_______ -(6)
Male Help Wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
______________ (6)
MALI OGLAS!
V	najem
Oddamo stanovanje, 2 sobi in kopalnico, starejši osebi čez 45 let. Blizu vsega na Broadview Rd. Kličite 749-6765. __________________________(3)
Looking for work
Looking' for work in galvanizing. 5 years experience. Either full or part time. Write to Julia Črnoga, 1220 E. 61 St. Cleveland, O. 44103.
-(4)
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za 4 sobe, pralni stroj, dishwasher, vsa komplet-ma oprema. Kličite zvečer 431-9673.
-(4)
V	najem
Odda se štiri sobe spodaj, na E. 157 blizu Waterloo Rd. Kličite 531-6078
________________________ (4)
V	NAJEM
Soba se odda poštenemu moškemu srednje starosti ali starejšemu. Si lahko kuha. V lepem okolju.	1189 E. 176 St.
__________ _	(4)
V	NAJEM
3-sobno opremljeno stanovanje se odda ženski srednje starosti. Na 958 E. 77 St.
Kličite 881-8183
Ugašajočo pipo je dal Ovčarju utrudila od krika, je povzdignil in se zamišljen obrnil proti baj- glas mlajši Hamer. Njegov kratki-	i ki govor je vidno pomiril razsr-
“Urni ljudje so Nemci,” je! jena moža, kajti podavši roko mrmral, “in modri..| očetu in sinu, sta zadela na ple-Njegove sokolje oči so v pol j ča krompir in s pomirjenimi ure odkrile dvoje tajnosti novo- j obrazi odšla proti taborišču.
dobnega dela: urnost in orgar zacijo.
Okoli poldneva sta prišla k Polževim dva naselnika iz taborišča in prosila, da bi jim prodali masla, krompirja in sena.
“Kako se imate gospodar!” je zaklical iz kočije starejši Hamer Polžu. “Kaj, ali bo kaj kupčije z zemljo?”
“Ne.”
Čemu ga nagovarjate,” je se-
Masla in krompirja sta dobila1 gel nestrpno mlajši očetu v be-brez težave, seno jima je pa sedo. “Saj pride sam k nam.” Polž odrekel.	i “Ne,” je odvrnil Polž in dodal
“Dajte vsaj voz slame,” je pro- (polglasno: “Kako sta se me hu-sil eden z zelo tujim naglasom, i dirja prijela! ...”
“Ne, niti slame ne dam, ker je , Kočija je oddrdrala naprej, nimam,” je odvrnil Polž.	; Kmet je pogledal za njo, pomis-
Naselnik je od jeze vrgel kapo j m, končno je začel pripovedo-°b tla.	j vati ženi:
“Ta vražji Hamer,” je klical, - To so ti Ijudje; ti Nemci! _ “kaj nam napravlja sitnosti!... j Hamerja sta menda gospoda, ta Vrag je govoril, da najdemo tu dva pa; ki sta vzela od nas krom_ graščinska poslopja in klaje in ; p{l, pa hlapca; pa vendar dru vse, v resnici pa nismo našli ni-1 drugemu podajajo roke) kakor česar... V graščini ni klaje, v ' poslopjih pa stanujejo Židje, ki izsekavajo gozde in pravijo: ne premaknemo se odtod! ...”
Ravno ko sta naselnika z vrečami krompirja na plečih zapuščala gospodarstvo, spremljana od vse kmetove rodbine, se je prikazala na cesti kočija, v njej pa Polžu že davno znana Nemca: starec in bradač. Bila sta oba Ham er j a, oče in sin. Naselnika sta vrgla vreče na tla in z velikim krikom ustavila kočijo.
O čem so se razgovarjali, kmet ni razumel. Videl je samo, da sta naselnika huda, da kažeta z rokami sedaj na Polževo bajto, sedaj na graščinska poslopja. Enkrat sta se celo obrnila k njemu in rekla po poljsko:
“Celo norec ve, kako se človek naspi takole, toda živina si ne odpočije na polju v mrčli noči!... Na ta način ne bo minilo leto in vse bo vzel vrag ..
Potem sta zopet kričala po nemški, sedaj eden sedaj drugi, kakor bi celo v izbruhih jeze hotela ohraniti vrsto in red.
Zato sta bila pa oba Hamer j a čisto mirna. Potrpežljivo in paz-no sta poslušala pritožbe nasel-nikov, le včasih sta kaj rekla vmes. Ko sta se pa naselnika
■brat bratu, če se pa pri nas Iju-dlje razjeze, pa že ne posluša drug drugega; ti pa, če se tudi jeze, vendar drug drugega razume in se pomiri.,
“Kaj boš, stari, vedno hvalil I te Nemce,” ga je prekinila Pol-ževka, “na to pa ne misliš, da ti hočejo vzeti zemljo? Boj se Boga, Jože...”
“Kaj mi pa morejo? Z govorjenjem nič ne dosežejo, ker jim povem, kar jim gre. Ropati pa vendar ne bodo začeli.”
“Kdo jih pozna,” je odvrnila žena. “To je gotovo, da jih je zelo veliko, ti si pa sam.”
“Volja božja!” je vzdihnil kmet. “Razumejo, to vidim, bolje ko jaz, toda kedar se bo šlo, kdo dalje vzdrži, me ne uže-no, o ne!... Le poglej,” je dodal čez hip, “koliko detlov sedi na enem drevesu in vsi ga ob-delavajo. In kaj je iz tega?... Detel slednjič odleti, drevo pa ostane drevo. Tako je tudi s kmetom. Sedi na njem gospod in ga obdelava, sedi občina in
obdelava, sedi žid in ga obdelava, sedi Nemec in ga bo obdelava!, toda vendar nas ne uže-no,”
Proti večeru je prihitela k Polževim stara Sobjeska.
“Dajte naprstek vodke,” je zaklicala na pragu, “kajti drugače mi duša uide, tako sem hitela z novico ...”
Nalili so ji naprstek, ki se ga ne bi sramoval nositi na prstu kak velikan; baba je pa izpivši začela:
“To ti je pri nas sodnji dan, Jezus! ... Stari, glejte, Hrib, se je vedno dogovarjal z Orehovcem, da naselniki ne bodo prišli sem, ampak da se bo posrečilo njima, namreč Hribu in Ore-hivcu, kupiti štiri ali pet kmetij, namreč od graščinskega sveta ... Kajti ona hočeta, tako sta mislila, da vzame Janko Hrib Pavlinko Orehovčevo, in da se naselita na posestvu po šlahči-ško. Kajti Pavlinka se je vendar učila pri graščaku vezti in šivati, on pa, Janko, je služil v
kanceliji in sedaj hodi vsak praznik v gosposkem površniku... Dajte mi še naprstek žganja, ker me notri tako ščiplje, da niti govoriti ne morem,”
Zlila je drugi naprstek in pravila dalje:
“Medtem, vam povem, so pa naselniki zložili Židu polovico denarja za posestvo, no in danes so prišli sem za stalno. Kakor to vidi moj Hrib, pa se ti začne grabiti za lase, pa prileti k Jo-zelu in in ga začne zmerjati: “Ti krota — pravi — kaj si križal Kristusa, in še mene' si ogoljufal? ... Ti, Kajrež, ti Judež! kaj si govoril, da Nemci ne plačajo o pravem času in izgube aro, in da bom jaz kupil posestvo? ... Le poglej, ti obrezanec (in ga potegne k oknu), da je Nemcev prišla cela tolpa...” Jozel na to: “Saj še ne vemo, če dolgo ostanejo, ker se kregajo s Hamerjem in ga bodo gotovo zapustili.” Tedaj pa, kakor nalašč, pove Orehovec, da sta oba Hamer ja prišla in da so se Nem-
ci pobotali.
Hrib se je, tako vam povem, ugriznil v ustne, da je posinel in je kar naprej razbijal s pestmi in kričal: “Jaz poženem te podgane odtod! ... Prišli so na vozeh, bežali bodo pa peš! ...” Jozel ga je pa potegnil za rokav, ga peljal v čumnato z Orehovcem vred, pa so nekaj po tiho računali.”
“Norec,” je odvrnil Polž. “Ker se ni v pravem hipu izpameto-val za kupčijo, tudi danes ne užene Nemcev. To so zviti ljudje.”
Zmešana od vodke se je baba zvalila na klop.
“Jih ne užene? ...” je dejala. “Nalijte še naprstek... Če jih on ne, jih užene Jozel, če pa ne Jozel, pa njegov svak... Nalijte naprstek... Oni imajo tudi sredstva proti Nemcu. Kar vem, to vem ... Nalijte... kajti mene skli... Nisem samo to videla v krčmi... Ko ne bi ta mučitelj kristjanov stanoval v naši vasi, bi vi vsi gospodarji o tem nekaj vedeli...”
Čez hip je začela nerazločno godrnjati, potem šepetati, končno je padla s klopi na tla in zas-! pala kakor otrok.
I “Kaj pa pravi?” je vprašala j Polževka moža.
(Dalje prihodnjič)
UMETNOSTI JE VEČ VRST — Tako so na razstavi na G. Washington univerzi v St. Louis “umetniško razporedili” raznih -vrst zaboje in to proglasili za umetnost, ki je bila na ogled v razstavnih prostorih. Umetnik, čigar slika je bila razobešena v istem prostoru, jo ja iz protesta nad “umetnino”, razstavljenih zabojev, obrnil tako, da kaže ogledovalcem “hrbet”.
BWfSaBBSSSWBSHBEBBiBiaKaBawKKaK

ZA JEZUSA v filmu “Jesus Christ Superstar”, ki ga snemajo v Izraelu, so izbrali izmed kakih 3000 kandidatov 29 let starega Teda Neeley iz Ranger-ja v Teksasu, ki ga vidimo na gornji sliki.
Winter Time Delights
NAROČITE Sl
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
, -W	g
For the active sports enthusiast, nutritious soup followed bj energy filled two-tone spicy brownies and black and white shortbread chocolate bars are a must for these wintery days ahead, Two-Tone Spicy Brownies
1 egg
1 teaspoon vanilla extract 1% cups flour
1 teaspoon cinnamon Vz teaspoon baking soda
% cup butter IVs cups sugar X 3%-oz. can (1% cups) j shredded coconut
2 6-oz. pkgs. (2 cups) Nestle’s Semi-Sweet Chocolate Morsels Preheat oven to 375°F. In saucepan over medium heat melt !i cup butter and stir in % cup sugar and coconut. Blend in 1 6-oz. pkg. (1 cup) semi-sweet chocolate morsels and heat until morsels are melted. Spread on bottom of greased 13" x 9" x 2" pan. In bowl combine % cup butter and 1 cup sugar and beat until creamy. Beat in egg and vanilla extract. Blend in flour, cinnamon and baking soda. Stir in 1 6-oz. pkg. (1 cup) semisweet chocolate morsels. Drop by tablespoonfuls over chocolate-coconut layer and pat evenly over surface. Bake at: 375°F. Time: 30 minutes. Cool and cut into 2" x 1" bars. Makes 4 dozen bars.
Black and White Shortbread Vz cup butter, softened	1 teaspoon vanilla
!4 cup firmly-packed	extract
brown sugar	1 cup flour
1 6-oz. pkg. (1 cup) Semi-Sweet Chocolate Morsels Preheat oven to 350°F. In bowl combine butter, brown sugar and vanilla extract; beat until creamy. Add flour and blend well. Stir in semi-sweet chocolate morsels. Spread in ungreased 9" square pan. Bake at: 350°F. Time: 20 minutes. Cool and cut into 3" x IVz" bars. Makes IVz dozen bars.
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
ameriški DOMOVINI
NE KAŽE SKRBI — Predsednik Južnega Vietnama pozdravlja množico v glavnem mestu Saigonu na videz kar dobre volje. Ne kaže posebnih skrbi, ko se bliža premirje in konec vojskovanja v Južnem Vietnamu,, ki utegne pomeniti zanj začetek novih nevarnosti in tveganj.

vf
M ?!
!
Mm
|s Draga nevesta!
m
H	Poročni dan naj bi bil najsvetejši,
p	najveselejši in najlepši dan
fi	Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš
p povabila k temu velikemu dogodku svoje
fs* sorodnike, prijatelje in drage znance, so
|g; naj večje važnosti.
S®
p	Poročne predpriprave zahtevajo
P	ogromno časa in skrbi,
'is
f§ Pridi k nam in izberi poročna
naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
m*.
p	Naše cene so zmerne, postrežba %
p	uslužna, S
p Na svidenje!	%
i	g
ameriška DOMOVINA I 6117 St. Clair Ave. gj Cleveland, Ohio 44103 |
Š,