ARHIVI XV1I1 1995
Ocene in poročila o publikaeb.ah in razstavah
1Ó3
Zgodovina za vse, vse za zgcdovlno,
ififo II, št. 2, 1995
Zgodovinsko društvo Celje. Celje *995
Pol. na katero je lela 1994 stopilo Zgodovinsko društvo v Celju, jc siccr v današnjem vsesplošnem pomanjkanju denarja za tovrstne dejavnosti trnova, vendar ic uredniškemu odboru in sodclavecm te zgodovinske revije kijub temu uspelo nadaljevati začrtano po,.
Tako je pred nami že četrti zvezek Zgodovine za vse, ki naj bi preteklost približala širšemu sloju hral-ccv. lahko bi-r?kli, d? jc moto revije: "Stran s suho parnim nizanjem golih dejstev - življenje naj piše zgodovino in zgodovina naj piše o življenju. "
Tematsko jc revija razdelicna na tri sklope
1,	Zgodbe, kf im piše življenj,:
2,	Brez njih ni športa
3,	S knjižne police
V	prvem sklopu so prispevki, ki segaj" v drugo polovico 19. in prvo 20. stoletja.
Najdalj nazaj seže članek dr. Janeza Cvima Ohcsiti za pete in scvreti nad ognjem (str. 9-15). v katerem obravnava odnos Slovencev do habshurSkc monarnijc v letih 1848-1918, Avtor Ugotavlja,, üa sicer večina Slovencev z Avstrijo ni bi [a zadovoljna, jc pa bila avstrijsko orientirana.
Dr Andrej S tu den je v prinpevku Bojimo se, da bo tekla kri (str 1-8) pos egcl v leto 189y, ko «o brli v Celju nacionalni boji med Slovcnci in N:mci na višku in je napovedani prihod Čehov v Celje pomenil za Nemce le slovansko izzivanje.
Talijini umetnosti sta posvečena dva prispevka, in sicer1 članek Dragana Matica Gledališča kot taka po «vojem postanku nimajo kulturnega pomena (str. 1676), ki ohravnava kulturno politiko na Kranjskem na prelomu stoletja, vpliv politike na kulturo in delovanje cenzure ter članek Aleša Gabriča Ali se prav piše Županova Micka ali predsednike ra hči (str. 18-S7). v katerem nam avtor predstavi amaterske dciavnrst v letih 1^45 1955. To je bil čas razcveta amaterskega odra in repertoarja v stilu takratne ideologije. Zc v za cetku petdesetih let pa jc stroka prevladala nad ideologijo.
Aleksancer Žižek v prispevku obravnava Sirota jaz v zaporu živim (str. 27-37) zadnje case dnkaj aktualno temrtiko povojnih pobojev in predstavlja nekoliko drugaien pngled na razmere v povojnih zaporih in kazenskih taboriščih. Ob pesmih Alojza Tir-guška se seznanimo z življenjem v taborišču Teharje in modam' sojetnikov.
V	Jrupem sklopu jc Driobč:n prispevek dr. Igorja GrJinc Čemerna želev Jožeta Toporišiča (str. 58-o8), v katerem daje odgovor na "Topi rišiccva iz trke izvita izvajanja in na škandalozne rarmere v siavistiki v Re publiki Sloveniji, kjer se poskuša leptati svohoda izražanja znanstvenih mnenj*.
V	tretjem sklopu so predstavljen a naslednja dela.
- Marke Štuhee Rdeča postelja, ščurki in solze
vdove Prešeren. Studia himaniiaiis, Apes 1; Ljubliana i9q5, 201 strani (A'ckf.andcrŽižek)
-	To in ono o meščanstvu v provinci, uredili Tatjana Badcvinac in Rolanda Fugger Gcrmaduik. Pokrajinski muzej Celje, Celje 1995, 80 strani (Bojan Cvclfar)
! Peter Burke: Venice and Amsterdam A Study of Scvcn'cctilh-Ccntury Elites, Polity Prcrs, Cambridge 1994,170 sirarn (Andrej Pančur)
-	Slovenska kronika XX stoletja 1900-1941, več avtorjev, Nova revija. Ljubljana 1995, 457 strani (Katarina Kobilica)
I vi'rt ki; Zttjc-Cizelj
Milko Mlkoia, Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1961,1
Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, Študije 1 Oelie 1995, °30 strani
Delo arhivista Milka Mikolc, s katerim posega v obdobje oblikovanja "revolucionarnega" sodstva, začenja zbirko Študije, ki Dbcta. da bc Zgodovinski arhiv v Celju presegel izoajanje izključno "servisnih" in uporabniku arhviskeg-i graoiva namenjenih uskov.
Magister Milko Mikola s pričujočim debm začasno zaključuje svoje intenzivno ukvarjanje s problc* maliko povoinih razlastitev in zlorab sodstva v po litične namene. Pri omenjeni Študiji gre za "ubcsc ditev" več stotin suhoparnih sodnih spisov, ki so nastali pri naslcdn|ih pravosodnih organih1 pred partizanskimi vojaškimi sodišči (med vojno v okviru IV operativne conc, po vojni pa pred vojaškim sodiščem mesta Celja in pred vojaškim sodiščem M ari hornee a vojnega področja, senata v Celju), pred senatom Sodišča narjdne časti (SN^) v Celju ter pred okrožnim in okrajnim sodiščem v Celju,
Knjiga ji razdeljena na pel pomenskih sklopov, ki zajemajo delovanje prej naštetih sodnih oblastcv zno traj teh tematskih sklopov paje avior snov zdruzil tudi glede na udeleženec/o h tožence lin obsojcrcc v leh procesih, :ako da delo ne predstavi le aviopsiic ,;odnega aparata, temveč tudi poglobljeno študijo o odnosu rc volucioname ohlasti uo nekaterih družbenih skutiin (podjetnikov, trgovcev in posestnikov, sodelavcev okupatorja, velikih kmetov, pripadnikov slovenskega domohran-tva in delavcev).
Prvo poglavje bralca seznania z začetki revolucionarnega ^partizanskega) sodstva na Celjskem, opiše pa tudi nek?j primerov nesodnib likvidacij, ki so jih nad 'nasprotniki" narodnoosvobodilnega gibania po v sem mimo obstoječih predpisov in na svojo pest izvajali različni terenci in posamezne nižje partizanske enote, Avtor je le poglavje pc srečeno povezal z že
164
Ocene inj_ >ročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XVI11 1995
i/dano literaturo (J. Vodušek Starič, Prevzem...), nad gradil pajojc z dokumentiranimi prmeri s celjskega Območja. Prvi vsebinski sklop zaključuje seznam nekaterih ni cd vojne na smrt obsojenih in ludi ne-sodno usmrcunih nseb s ccljskcga območja.
Druga poglavje je posvečene delovanju partizan skega vojaškega sodstva (omenjenih dveh vojaških so diši), ki jc odigralo pomembno vlogo pri obračunu s po vojni "rnjcnimi pripadniki oboroženih formacij in domačimi Ncmci. ki so jih doliili sodelovanja z okupatorji, izvirali pa so večinoma iz bogatih podjetniških ali trgovskih družin. Tudi to poglavje spremlja imen ski seznam tokrat po vojni nesadno lik vid'ranih oseb.
Trcijc poglavje razgrinja delovanje Podfiča slovenske narodne časti. Kot obto/.cnci v razpravah tcgL sodišča sc poiavljajo številni Slovenci, ki so jih cbto Zevali ' sodelovanja z okupatorjem" po precej prilagodljivih in pretirano strogih kriterijih (npr. "prijateljski stiki s pripadniki okupatorske vojske in oblasti"). svoje pa je prispevala neomejena zasuta ova-ditclja, ki je lahko udobne izrabil delo SNČ tudi za popolnoma zasebne obraCunc z nezaželenimi sesedi ali konkurenti.
Z ustanovitvijo rednih civilnih sodišč jeseni 1945 je pravosodje ¿saj formalno sklenilo ohdobje "revolucionarno-'.ojaškega" pra\a, čeprav jc sodstvo št vedno pogosto dclevalo v službi dnevne politike Avtor jc v naslcdnicm poglavji* prcds.avil dele abeh celjskih sodnih instanc - Okrajnega in Okretnega sodišča v Celju. Za osvetlitev dcia ibch sodišč jc avtor uporabil poleg sodnih spis d v in zapisnikov oblastnih organov tudi poročila o delu k. sla jih sodišči pošiljali nadrejenim frrumrm. Vse našteto jc avtorju služilo za argumentiranje teze o pretesnem "sodelovanju" pravosodja z drugimi vejami oblasti.
Zidnji del razprave jc v b'stvu nadaljevanje pravkar opisanega poglavja, ki nas seznanja s firma 1 no ureditvijo pravosodja, medtem ko nas zadnje poglavje seznani z nekaterimi najznačilnejšimi vrstami procesov, Avior jc posamične procese razčlenil glede na strukture ohložcncev - proccsi proli industnalcem in obrtnikom, preii trgjvccm. proti kmetom, proli delavcem. proli djhovnikom in redovnikom ler preti pripadnikom raznin ilegalnih skupin in organizacij
Prve :ri skupine sodnih procesov ic avtor obdelal 'lasii z ekonomskega stališča 'sodne likvidacije in zaplembi kot sredstvo za pridobitev produkcijskih sredstev), predstavljajo pa povezavo z njegovimi raziskavam. gospodarskega življenja celjskega Območja in že objavljenimi študijami o povojnih zupiembah. Imena ki sc pojavljajo med obtožcnci (in obsojenci), so za slftrcjši, Celjane še danes simbel gospodarska uspe snosti predvojnega Celja - npr Catcr, Knez, otcrmccki in Pšeničnik
Posebnost med jp.ianii.ii sodnimi proccii pied-stavlja razkrivanje ozadja in mehanizmov ki i minul i hiranja in obtoževanja delavcev (neredko v povezavi z zasebnimi podjetniki ali pa podtikanje iabotcrslva v
državnih/naeionaliziranih pudjctjili).
Sodno preganjanje duhovnikov in redovnikov (tema tvori ločeno joglavje) je bilo np Štajcrsken (in s tem tudi na Celjskem) spričo izrazito narodnoobram hne vloge duhovščine mud vojno, precej hiaavsko in obsojanja vredno dejanje, saj argumentacija, ki bi ji lahko (v veČini primerov) verjeli v nekdanji Lj jbljan ski pokrajini, namreč o odkritem kolabcriranju z okupatorji. za Štajersko zveni piuccj smerno - če ne bi bila usoda večine izgnane štajerske narodnozavedne duhovščine tako tragična. Da je šle pri odnosu novih oblasti do cerkve '.a potencirano paranijo, nas prepričajo številni « tem poglavju opisani primen.
V zadnjem poglavju svoje knjige sc je avtor po ■ svetil icmi, ki je zlasti na Štajcskcm še kako aktualna gre namreč za številne ilegalne protirezimske organizacije in skupine, za nekakšne nedovoljeno opozicijo, ki je bila k^ncc 40. let zbirališče številnih 'pon:*.anih in razžaljenih'', k: so svojo (in tudi občo slovensko) rešitev videli v intervenciji tujih in domač-h (poraženih) sil. Te skupine so sc povezovale zlasti ?. domačimi rojalisti in iskale stikov z zahodnimi silann Zlasti zanimiv je avtorjev namig, daje šlo vsaj pri nekaterih tovrstnih skupinah za režimsko paoalslvo" oziroma za režimsko iniillriranjc vodij nekaterih sku piri. Težko sije namreč kako drugače razlagati monte-kristovske izmikanje vodij nekaterih skupin, ki so se uspeli na robu naselil mcccce dolgo "izmikati" številnim pregonom - Db dejstvu, aa so "nižje kadre njihove organizacije zasledovalci brž p 'lovi.i.
Delo arhivisla Muka Mikolc je brez dvoma berljivo na več ravneh - s svojim pripovednim, ljudskim stilom je najbrž dosegel številne potomce v knjigi opisanih in v prevratnem povojnem času Obsojenih kmetov, aclavccv in podjetnikov, ki so tuai s icm de'om morda ('oeakali (pre)po?ne in ¿al najbrž edino rehabilitacijo svojih prednikov; s svojim oranjem ledine pri "oživljanju siccr že nekolike opisane in raziskane pravne zgodovine najnovejše dobi: pa ie meri! verjetno ludi na zgodovinarje najmlajše generacije, ki imajo pravico do poznavanja -'sch obrazov pupre lekte dobe.
Nenazadnje ie delo namenjeno ludi vrem (šlevil nim) arhivistom, ki v csiednjem ali pokrnjinskih arhr vih delajo s sodnim fin ludi upravnim) gradivom h Dbravnavanega obdobja.
Prav zaradi široke ciljne publike lahke posebej pohvalim avtorjevo upoštevanje arhivističnih smernic pri pisanju številnih vključenih dokumentov, fotografij pi cd vsem pa številnih skrbno izdelanih imenskih kazal in obširnih opomb.
Vsem, ki avtorja poznamo jc jasno, da je to svojo Knjigo MtjR^L napisati prcvcC je bilo ciula in preveč usod je spe znal v dolgih tetin urejanja tovrstnih fondov, da bi rokopis obležal v predalu in da ne hi dosegel ljudi, na katere je mislil, kc je odgrinjal Še danes tesno zastrla tančice druga inr preteklosti.
Aleksander Žiiek