Darovi za begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Po $5: Primorska Slovenka, Mrs. Jennie SkerJ, Bar-berton, O., Miss Mary Sajovic, j Mr. John Hrovat, 21601 Ivan i Ave.
| Joe Somrak je daroval pa $1 i za pogorelo deško semenišče Vil-j la Angela na Lake Shore Blvd. .Iter $1 za pohabljenega vojaka J Brodnika.
. I Iskrena hvala vsem skupaj za J njih velikodušne darove. Pripo-j J ročamo še drugim, da bi darovali po svojih močeh.
j	-o-
Vedno imejte v spominu, da je boljše biti minuto poč as nej-1 ši kot pa sekundo prehiter in to J posebno velja pri prehodu čez - cesto, kjer drvi na stotine avtov in drugih vozil.
11 flMERIŠKH^rDOMOVINfl
Da&0M! m	AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	Ci0Vv^6Oo	SLOVENIAN MORNING
^J IN LANGUAGE 0NLY	AMERICAN HOME	daily newSPAPKR
ti	CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, APRIL 10, 1946	LETO XLVIII—VOL. XL Vili
^—_———_____ |le,u Adamiču izprašujejo ožji rojaki vest
A l	— ' —r- 1 ■■-■ ......
Nv . e> d°ma iz Spod. Blata št. 6, obč. Grosuplje, nam PUd	več	pisem na svojega bratranca,
j ttiča, ki jih tu priobčamo, kakor sledi:
Pismo iz mrtve h kovine
NoWn' visokim žot°-
fer	lleba- ki Se
S* nasipe gora daleč v
% £ Ves°lja, leži kakor f do]<J7 v ilovnatem na-'ia, kj ke zemlje žalska >tencJe Posvečena zavet-Mij,,.u Sv. Lovrencu. Ko-
sZ krtaste do,i"e v
10 je žalna. Za riw° ',ilat se vzdiguje Sojeni hrib Sto-Blata do Višnje J l,2°Vem temenu teče S b'Jane na dolenjsko
Proga P° hrbtL1 %)(itli neSa krokodila. Na HJrani se vzdiguje %ije 7 proti zapadli pa
'Sto 1 greben Roj"
" "-lega se odpre pogled
sprosti prav do gorenjskih sne-žnikov. Na vzhodnem robu kotline so vasi Gatina s cerkvico sv. Janeka Krstnika in žegnanjem o krasu, nato ob cesti pod Kamno gorico. Blato in na robu travnatega Loga ostanek nekdanje graščine Praproče. V mogočnih zgradbah nekdanje graščine gospodarijo zdaj trije Adamiči bratje — in v enem delu te nekdanje graščine je bil Tvoj dom, Louis Adamič.
"Pred leti si tudi odšel iz tega sveta, ki je ves ozek, domač in zdrav kakor naša zemlja, v široki svet za srečo in kruhom. Gotovo se še spominjaš kako si spomladi kot otrok nabiral v Kamni gorici nad gradom zvončke in telo in v jeseni ciklamc. Spominjaš se, kako si o kresu šel na žegnanje na Gatino, ko je zorel _(Dalje na 2 strani)_
Ne vesti iz Slovenije
kj.	(Došlo preko Trsta)
ftkv	(.iJosJo prekc
K'^SEt ^
BS6Da t ,D u H O V NI-- pi
r«: V SLOVENIJI1 tu ph jT— Po zaneslji- bi P 80 . fed».i zaprtih v L^vpoliških duhovni- si |Vstu	deloma v ch
P "s ne 'i J z njimi name- ni [Ni t. a d°gnati. Ali je li. ¥%, Ja' da ae ljudi dr- k.
iN ' »ameravajo P°- p;
I,H V • e likvidira- d,
K C? je t0 del prG" 11
SS* Cerkve, ker « 5^7;ieumenparti- t, ' Jle,|_ ' ko to sami ž; % g ^Prtimi duhovni-
Nki h ak' kl ima ne"
ijSlati a duhovnika.
C M. v ^erneJu na J. Je b . Procesu pred
¥°%e»n'leg°V župnik 1< A <j jen na smrt. Men- .
CK J* rnora.i° sedaj c sti tudi nad ka- P ^	v
SLOVENI- P ^ poskuša vse s *>lišlt« čim večje 0
'icCiCerkvi na sl°- o
;1 «0 na vladi sa-■v*sLendar Pospešuje- x X "e'nji pravoslavje. v H^i?^ i-iudi odvr- r Po ustavi r i^si Jod države. Pu- « V%?rta vratca, da : V^icah denarjem na-V ustavi je, CSiif P°dPirati Cer-
V Prav' kot je videti, bo tavili kot
v^hovnika Goraz-k7ub'jano pa ima SV??«* duhovnik / C Vik je svoječasno
; ^ Vo Hl v Belgradu
J ^ItNša Zmeda Je tL1-/ {hi^- Spri se je s1,
SNolnato ^ oženil!
/ »Odi en pf°ta- Se-Vi v t nika Partiza-
A SlS inbljan0' da bi
^ilj ^Se i	katerim so
V i SifHli' je ^ tako one-\\ obstoj v staro-
'^Kl ,m;'slii° naseliti
t Cv C m- Neka<i Jih
kjer obna-Ci A rp blo v provin-J v'vii^^m so namreč v ImX^M poklali vse M Ici^Jatice te provin-Uj' obnavljajo to
i
provinco. Nekaj, jih morda odpo-i tuje v Argentino, od koder so do-1 bili tozadevni poziv.
V RIM SO PRIBEŽALE štiri slovenske usmiljenke. Znano je, la so se na te redčvniče partiza- j tli najhuje spravili in jih razgna-li. Vse so hotele na Francosko, kjer imajo materno hišo. Toda partizanska vlada jim tega ni dovolila. Tudi to menda v ime-, nu nove svobode. Vsa poročila J soglašajo, da so se usmiljenke v j tem preganjanju zelo dobro dr-J žale. Le par izjem je bilo. ,
--o-
Banka je še vseeno najboljša
Philadelphia. — William Solomon, star 63 let, je pri bančnem krahu leta 1933 izgubil precej denarja. Zato ni bankam več zaupal in je spravljal svoje prihranke v star čevelj. Nabral si je že več kot.$4,000. Pa so ga obiskali neke noči roparji, mu odnesli čevelj z denarjem,"" zraven pa še 24 parov nylon nogavic, 2 radijska aparata, dvoje rovih oblek, 8 novih srajc in še mnogo drugega.
Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama
Sgt. Eddie Struna s Hubbard Rd„ Madison, Ohio, je telefoniral iz Nuernberga, Nemčija, svojim staršem, Mr. in Mrs. Anton Struna, 1161 Norwood Rd. v Clevelandu. Povedal je, da se ima prav dobro. V njegovi službi v poštenem uradu, kjer piše denarne nakaznice ali money ordre, mu prav ugaja. Razume se, da so bili starši in dru-
gi domači zelo vzradoščeni, ko so ga po 13 mesecih slišali govoriti. Toliko časa se namreč Eddie nahaja čez morje.
Eddie je naročil, naj v njegovem imenu pozdravijo vse njegove prijatelje in znance. To poletje, je pripomnil Eddie, se pa zopet vidimo na lepem Hubbar-du v Madisonu pri starih starših, Mr. in Mrs. Frank Leskovic.
Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
Sedanji podpredsednik Titove vlade je pisal 1. akt. 1942 (in tega ne bo mogel utajiti, ko pride zanj dan obračuna): "Duhovne vse postrelite. Prav tako oficirje, intelektualce itd., ter zlasti tudi kulake (kmete) in kulaške sinove." Da m ljudje okrog "naprdnih" listov takih ukazov veseli, razumemo Toda kaj si ob tem mislijo tisti trmasti "tudi-katoličani," ki so še vedno navdušeni za ministre-rablje?
NOVI GROBOVI
I
Frank Magdalene
Kot smo že včeraj nakratko i poročali je umrl Frank Magdalene, po domače Stajerc, sta-j nujoč na 10713 Prince Ave. Bill je star 63 let. Doma je bil iz vasi Orehov pri Sevnici na Štajer-j skem, odkoder je prišel sem le-: ta 1911.
Pokojni je bil član društva! Sloga št. 1 SNPD, samostojne-1 ga društva sv. Alojzija, društ-j va Tabor št. 139 SNPJ ter dru-J št<va Danica št. 34 SDZ.
Tukaj zapušča žalujočo so-, progo Mary, rojena Ščuk, sina! Franka, hčere: Mary Rožanc.i Frances Zadnik, Sophie Knautz, I Albina Konecny, Jane Gospo-1 darich, Anna Sternad ter vnu-, ke, brate: George, Joseph, Ivan! in sestro Mary Jeraj.
Pogreb blagega pokojnika! se bo vršil v petek zjutraj ob j 8:30 iz Louis Ferfoliatovega | pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in na Kalvarijo. | Naj v miru počiva v ameriški j zemlji, preostalim izražamo naše iskreno sožalje.
--—-o---
Vlada je spustila iz rok kontrolo nad cenami manjših predmetov
Washington. — Urad OPA naznanja, da i^e bo več kontro-liral'cen mnogim manjšim hišnim potrebščinam in nekateri; mašineriji v industriji. Vsled te-j ga bodo cene nekaterim gotovo; poskočile, kar je tudi pričakovati. OPA pravi, da če bi cene le preveč poskočile, da bo vzel potem predmete nazaj v svoje varstvo.
Pod vladno kontrolo niso torej več taki predmeti, kot: žepni noži, palice za zastore, obe-, šalniki za obleko, ščetke, sušilna stojala, zmrzovalci za sladoled/ sveče, škarje, toplomeri, kompasi, denarnice, lasne igle, od-' pirači za steklenice, brusilci no-' žey in drugo tako blago.
Nizozemska ne bo dala pive žejni Ameriki
, New York. — Nizozemska vlada poroča, da se noče okoristiti s položajem v Zed. državah, kjer tako primanjkuje pive, zato je prepovedala izvoz pive v Ameriko. Prvotno je nameravala poslati Nizozemska v Ameri-1 ko 200,000 zabojev pive letos.
Sovjeti prekinili bojkot Zdr. narodov
NOGAVICE REŠILE STANOVANJSKO KRIZO
Grand Forks, N. D. — To mesto je kaj hitro rešilo stanovanjsko krizo in sicer s pomočjo 515 parov nylorj nogavic.	v
Potom radia je 'bila dana ponudba par "nylon" nogavic vsa-' kemu, ki bi dal v najem sobo ali apartment enemu izmed 375 vojnih veteranov, ki ne morejo dobiti stanovanja, še pred zaključkom programa so oglaševalci oddali že po en par nogavic 185 osebam, ki so oddale po eno sobo in 165 osebam, ki so oddale v najem po dve ali tri sobe stanovanja, po dva para teh dragocenih nogavic.
-o--
Cleveland dobi dve novi tovarni za izdelavo avtomobilov
Tovarni za izdelavo lahkih Chevrolet avtov bosta na zapadni strani Clevelanda
Dve tovarni za gradnjo avtov bo postavila General Motors kor-! poracija in sicer na zapadni I strani Clevelanda v Parma in! Brook Parku. NačHi so že vsi pripravljeni in se pričakuje, dal bosta tovarni v obratu že v sredini prihodnjega leta.
M. E. Coyle, generalni poslovodja pri Chevrolet diviziji G. M. korporacije je rekel, da je Chevrolet vprašala administracijo za civilno produkejo za dovoljenje za gradnjo ene tovarne na prostoru 1,000,000 kv. čevljev na zemljišču med Ilummel in Eagles Rd. v Brook Parku in druge tovarne na prostoru 1,-500,000 kv. čevljev na vogalu Brookpark in Stumpf Rd.
Brook Park tovarna bo imela elektrarno in uradniške prostore. V tej tovarni bo zaposlenih takoj do 5,000 delavcev in bodo j izdelovali motorje, osi, transmi-sije in druge avtomobilske dele. I Tovarna.v Parma, ki bo tudi zaposlila do 5,000 delavcev pa bo izdelovala ogrodja in dokončno izdelovala avtomobile.
-o—-
Socialisti so zmagali pri volitvah v Milanu
Rim. — Pri mestnih volitvah v Milanu so prošlo nedeljo zmagali socialisti z večino kakih a 60,000 glasov. To se računa na a podlagi poročil iz 874 izmed 902 ^ mestnih okrajev. Tako poroča ^ italijanska časnikarska agenci-ja ANSA.
Glasom teh poročil, ko se še ] 1 ne ve izida v 29 vardah, so do- . • bili socialisti 220,534 glasov, 1 ' krščanski demokrati 163,468 in
komunisti 157,343 glasov. Poro- 1 ' čila iz drugih mest kažejo, da so i " dobili levičarji skoro povsod ne- < " kaj večine. < >	-o-r
; Nadaljni prispevki za . kandidata E. J. Kovačiča
Za kampanjo Edward J. Kovačiča, ki kandidira za urad okrajnega komisarja so prispevali še sledeči: Frank in Mary Modic, 1303 E. 55. St. $25.00; Mrs. Rose Tofant $20.00; neimenovan prijatelj $10.00; po $5.00: Three Corners Cafe, Meeker Tavern, Paul Zahurancik in Tony Marolt Cafe; Tony in Anni Delicatessen $2.00.
Po dveh tednih odsotnosti se je sovjetski poslanik Andrei A. Gromyko vrnil na sejo združenih narodov. 0 perzijskem vprašanju se ne bo razpravljalo na teh sejah, dokler se sovjetske čete ne umaknejo iz Perzije.
New York. — Sovjetski poslanik Andrei A. Gromyko, ki je pred 13 dnevi jezno zapustil zborovanje Varnostnega koncila združenih narodov v New Yorku, se je včeraj zopet vrnil na svoje mesto in tako prisostvoval 31. zasedanju tega koncila.--
Gromyko se je vrnil na svoj sedež v zbornico ravno v času, ko je poljska delegacija dolžila, da prisotnost diktatorja Franca v Španiji in njegove aktivnosti ogrožajo svetovni mir. Obenem je poljska delegacija tudi zahtevala, da se o perzijskem vprašanju ne razpravlja na teh sejah, dokler se sovjetske čete ne umaknejo iz Perzije.
Poljaki so se opirali na člen 34 čarterja Združenih narodov, ki pravi, da ima ta koncil pravico, da preišče vsako oporečno delovanje katerega koli naroda, ki bi moglo privesti do mednarodnih zapletljajev ali nesoglasij.
Pričakuje pa se, da bodo Zed. države in Anglija nasprotovale zahtevam poljske delegacije glede Španije. Vendar pa je rekel državni tajnik James,F. Byrnes na konferenci časnikarjev, da je vse odvisno od tega, kakšne zahteve in pritožbe bodo podali Poljaki v tem oziru. Kljub temu, da je včerajšnja seja koncila potekala zelo mirno, pa je pričakovati proti koncu tedna še vročih debat. Kajti poleg poljskih zahtev, bo prišla na dan tudi Rusija s zahtevo, da ta koncil prekliče dosedanje ukrepe glede perzijskega vprašanja ter da iste proglasi za nepravilne in nepostavne.
Prav gotovo pa bodo Zed. države in Anglija nasprotovale sovjetskim eahtevam s zahtevo, da se počaka na poročilo Perzije in Rusije do 6. maja, ko je Rusija obljubila do tega dne potegniti svoje čete iz Perzije. -o-
Bodite ,previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luči!
-o-
Na milijone novih radijev obetajo
Washington. — Ameriške firme upajo izgotoviti do 1. januarja 22,000,000 novih radijskih aparatov. Toliko jih niso v nobenem letu napravili niti pred vojno. Zdaj jih napravijo okrog 750,000 na mesec.
FARMARJI GLASOVALI ZA STAVKO, ČE OPA NE PRENEHA
Newark. — V tem mestu je blo zbranih na zborovanju nad 350 farmarjev, ki so bili edini v tem, da odidejo 1. maja na stavko, če vlada ne ukine urad OPA.
Resolucija, ki jo je podal Clark Rader pravi, da odkar ix>-sluje OPA tako nepravično in potom svojega nezmožnega vodstva ustvarja pomanjkanje namesto izobilja, so se politikaši odločili, da dajo ameriškemu narodu ceneno hrano na račun farmarja. Zato farmarji odločno zahtevajo, da OPA preneha s poslovanjem.
NAJNOVEJŠEVESTI
TEHERAN General Hassan Arfa, bivši načelnik štaba, ki je bil odstavljen, ko je nastopil svoj urad premier Ahmed Qavam, je bil aretiran in obdolžen prevratnega delovanja proti vladi. Poznan je tudi kot nesimpatičar napram Rusiji.
WASHINGTON — Predsednik Truman je imenoval sedanjega poslanika v Mihiki, George S. Messersmitha za poslanika v Argentini. Obenem je poslal predsednik senatu nominacijo sedanjega poslanika za Peru, William D. Pawley-a, za poslanika v Brazilijo. CLEVELAND — Charles H. Lake je zavrgel prošnjo župana Thomas A. Burka, da bi se v elevelandskih šolah ne vršil pouk v četrtek popoldne, ko se bo mudil v Clevelandu general Eisenhower. PARIS — Francoski zunanji minister George Bidault je naznanil, da se tudi Francija udeleži konference zunanjih ministrov, ki se bo vršila v Parizu 25. aprila.
i	--o-
Kadar morate ponoči preko l ceste, imejte na sebi vedno kak r bel predmet, da vas voznik lažje opazi.
NEKDANJE MUSSOLINIJEVA PRIJATELJICA JE SEDAJ POD KLJUČEM
Pariz. — Madeleine Cora-boeuf, znana francoska lepotica in nekdaj intimna prijateljica dučeja Mussolnija, je pod ključem. Obtožena je tajnega sodelovanja s sovražnikom. Njeno ime so našli na nemški listini oseb, ki so bile zaupnice itali-anskih fašističnih krogov. Pred vojno je bila poznana v pariških gledaliških krogih.
Baje se je po smrti Mussoli-nija izrazila, da bi bila srečna, če bi ona umrla ob Mussolinije-vi strani, kot je umrla Klara Pettaci, ki so jo partizani prijeli obenem z Mussolinijem na begu v Švico, ju ustrelili, nato pa njiju trupli obesili za pete pred neko mesnico v Milanu.
Magda, ki je zdaj stara 41 let, je vzbudila veliko senzacijo! leta 1937, ko je oddala dva stre-j la na francoskega poslanika vi Rimu, ker je baje on povzročil,! da jo je Mussolini zapodil iz Ri-I ma. Vztrajala je na tem, da bi, bila dučeja pridobila za Francijo, da je niso izgnali iz Itali-, je. Takrat so zaplenili njen dne-' vnik, v katerem je opisala svo-j je sestanke z očetom fašizma v njegovi palači.
Ko jo je francosko sodišče oprostilo radi napada na posla-nika, je odšla v New York, toda ameriške naselniške oblasti so jo kmalu ekspedirale nazaj v Francijo.
j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
! V bolnišnico—■
Včeraj se je podala v Chari-ty bolnišnico Mrs. Ann Jakšič, 'ki vodi znani lepotilni salon Gr. dina Shoppe na 6111 St. Clair Ave. Podvreči se bo morala o-peraciji. Upamo, da se kmalu boljšega zdravja povrne k svoji družinici. Prisil jene poč it n ice—
Naš urednik James Debevec je šel na počitnice—v bolnišnico. Nekaj ga bodo premrcva-rili, odrezali, kar je preveč, pri-šili, kar je premalo, pa bo zopet fant od fare čez nekaj tednov. Želimo mu "najboljšo zabavo," kakor mu je to nekdo v naglici in iskrenosti voščil. V uredništvu in upravništivu je poskrbljeno, da se bo vse v redu vršilo v odsotnosti našega g. Debevca. Na operacijo—
Mrs. Anna Ponikvar iz 713 E. 156 St. je bila odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer se je morala podvreči operaciji. Želimo ji skorajšnjega zdravja. Pisma imajo pri nas—
Leopold Novak, menda v Clevelandu, piše mu nečak Viktor Novak; Cecilija Randl rojena Ilegali, ibaje v Pittsburgh, Kansas, piše ji Ivan Regali,
Drat......
Sina išče—
Ana Stoje bi rada zvedela za naslov svojega sina Johna v Ameriki. Za podrobnosti naj se zglasi pri Mr. Laddie Pujz-dar, 1051 E. 67. St.. Cleveland 3, Ohio. Znanca išče—
Zobec Ivan bi rad zvedel za naslov znanca Frank Rebolja, doma iz Šmartnega pod Šmarno goro. Naj mu piše na naslov: Zobec Ivan, Tristach 70, bei Frau Haas, Post Lienz, Ost Tirol, Austria. Sestro i ■'■če—
Angela Kraljic išče svojo sestro Marv Somrak, katere dekliško ime je Mici Žnidaršič. Ce bo brala te vrstice, naj se zglasi svoji sestri na naslov: Kraljic Angela, Male Lašče 37, p. Vel. Lašče, Slovenija, Jugoslavija. Za podrobnosti pa se lahko zglasi pri Louis Fink, • 7213 Hecker Ave., Cleveland, O. Vabilo na sejo—
Članstvo dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ je prijazno vabljeno, da se gotovo udeleži seje. ki se bo vršila nocoj ol ' osmih v domu na Reeher Ave.
2__" AMERIŠKA DOMOVINA. APRIL 10, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
IJAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEtiderson 0628	Cleveland 3. Ohio
_Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko detrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2,75. Za Cleveland in okolico po ražnašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. Četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: Onited States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year, tr. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, «3.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.	___
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 71 Wed., April 10, 1946
Še enkrat grške volitve
Angležem se je posrečilo, da so vsaj za enkrat Grčijo iztrgali iz rok komunistov. Kar je komunistična centrala dosegla v Jugoslaviji, to je hotela doseči tudi na Grškem. Hotela je komunistično revolucijo in z njo čist komunističen režim. V ta namen je komunistična stranka na Grškem sodelovala, pri odporu proti Nemcem in se hotela ob izgonu teh polastiti vse moči proti volji ogromne večine naroda. Komunisti so to hoteli doseči z nasiljem in terorizmom. Padli so tisoči, ki so jih komunistični teroristi spravili s pota, da bi imeli svobodne roke. Svoječasno so zanesljivi viri poročali, da je bilo samo v Solunu in v okqlici poklanih 5,000 nasprotnikov komunizma. V divjem domačem boju bi dobro organiziranim in dobro oboroženim moskovskim hlapcem verjetno uspelo ustrahovati svoje številčno sicer močnejše nasprotnike, da ni posegla vmes Anglija. Ta ima največji interes, da na Grškem ne zmagajo koiriunisti. Zmaga teh bi namreč pomenila razširjenje moskovske moči prav do življenske poti Anglije, do poti skozi Sredozemeljsko morje. Rusija je z zmago komunizma v Jugoslaviji že prišla na Jadran, z zmago komunizma na Grškem pa bi zavladala v celem vzhodnem delu Sredozemlja. Radi tega je Anglija že pred dobrim letom zaščitila grške nasprotnike komunizma s svojim vojaštvom.
Po več kot letu dni po tistih dogodkih je prišlo sedaj na Grškem do volitev, ki jih je izpeljala koalicijska vlada vseh strank razen skrajnih levičarjev. Volitve so bile po zapad-nem načinu, to se pravi, da so mogle postaviti svoje liste kandidatov vse stranke in vse razviti agitacijo za svojo zmago. Da bi bile volitve res čiste brez goljufij in svobodne brez terorizma, je prisostvovalo čez 2,000 Amerikancev, Angležev in Francozov kot opazovalcev. Ti so imeli prost dostop do volivnih list in do volivnih lokalov, tako da so vse videli in vse vedeli. Ti bodo podali poročilo, v koliko se je posrečilo v tej zmešani deželi, ki je po dolgem času spet postala demokratična, izpeljati čiste volitve. Doslej ni bilo resnejših glasov, ki bi dali dvomiti v čistost volitev.
Večino je dobila, stranka popularistov. Član te stranke Panayotis Poulitsas je sestavil novo vlado, v kateri je zu-. nanji minister predsednik iste stranke Tsaldaris. Novi ministrski predsednik je bil toliko previden, da je vzel v vlado tudi zastopnike drugih strank, tako socialne demokrate in liberalce.
Ni dvoma, da se je Grčija s tem odločno opredelila za zapadno obliko vladavine, to je za demokracijo po ameriškem in angleškem vzorcu. Veliko težav bo še imela s vprašanjem kralja. Volitve so pokazale, da je večina ljudstva za to. da se kralj vrne. Gotovo mnogi pri tem niso toliko mislili ravno na ljubezen do kralja, ampak jih je bolj prevevala misel, da je to najmočnejša obramba proti komunizmu. Tega se Grk prav tako boji kot večina srednjeevropskega prebivalstva. Če se kralj vrne, to ne spremeni ničesar na demokratski obliki države, ker vemo, da ima Anglija tudi kralja, pa lahko poleg njega vlado delavske stranke, ki odpravlja izrodke kapitalizma.
Za nepristranskega opazovalca sta pri teh grških volitvah zelo zanimivi dve dejstvi. Prvo je to, da se komunisti in njih prijatelji niso hoteli udeležiti volitev. Delali so to pod pretvezo, da se volitve vrše prezgodaj, da se še nišo mogli nanje pripraviti in pa da ne zaupajo vladi, ki jih je vodila. Pa je seveda to eden izgovorov, ki poznavalcu razmer ničesar ne pove. Volitve so se pripravljale celo. leto. V tem času so že mogli tudi komunisti postaviti svoje kandidatne liste, pregledati liste volivcev in organizirati volivno kammpanjo. Zato jim ni manjkalo ničesar, ne časa, ne denarja, ki ga Rusija bogato trosi za propagando, kadar ji to kaže. Če niso zaupali v vlado, bi mogli zaupati stotinam ameriških, angleških, in francoskih opazovalcev, radi katerih si nobena vlada ne bo upala delati nasilja. Značilno je, da je bila povabljena tudi Rusija, da pošlje svoje opazovalce, pa je to odklonila, ker bi tako vzela domačim komunistom izgovor nezaupanja. Vzrok, da se komunisti niso udeležili volitev je preprosto v tem, da so revolucionarji in to-talitaristi. Komunisti še nikjer niso prišli do moči s pomočjo volitev, povsod so se polastili moči s pomočjo nasilne revolucije. Njim tudi ni za volitve po zgledu demokratskih držav, ampak hočejo volitve; kjer je samo ena in to njihova stranka. Takrat gotovo zmagajo. Tudi dejstvo, da Rusija ni hotela poslati opazovalcev veliko pove. Rusija zaničuje vsake volitve po ameriškem demokratskem vzorcu.
Grški komunisti so torej pri volitvah proglasili abstinenco. Agitirali so, naj se ljudstvo ne udeleži volitev, in tako pokaže svoje nezadovoljstvo z demokracijo po zapadnem kopitu. Volilo je nekaj čez polovico vpisanih volivcev. Pri zadnjih svobodnih vcJlitvah je na Grškem volilo 75',; vpisanih volivcev. Iz tega bi bilo sklepati ,da kontrolirajo komunisti na Grškem kakih 20% prebivalstva.
V totalitarnih državah so seveda navajeni na drugačno udeležbo. Tako je na Ruskem glasovalo 10. februarja letos — po uradnih poročilih seveda, ki jih nihče ne sme kontrolirati in kritizirati — od 101,717,686 vpisanih volivcev 101,-4::U£f@ volivcev ali 99.7',. Kaj takega seveda ne spravijo skirraj "demokracije." V newyorski državi je na primer glasovalo pri volitvah za predsednika leta 1944 90% vpisa-
nih volivcev, pa se je smatralo to za veliko udeležbo. Koliko pa se jih ni dalo registrirati! Od tisoč jih je torej manjkalo 100. Na Ruskem samo trije po celi ogromni Rusiji. To splošno udeležbo so posekali prebivalci v ruskem Tadji-stanu, tam pod pamirsko visoko ptenoto, kjer nihče ne zna ne pisati ne brati. Tam so od 10,000 volivcev manjkali samo trije. Najbrž so prej umrli. Ker na Ruskem nihče ne sme kontrolirati volitev, kot je bilo mogoče na Grškem, tudi vsak lahko verjame v take udeležbe, kolikor sam hoče. Odkod taka udeležba? Če goni vlada ljudi na volišče, kje je svoboda? Če si vlada izmišljuje visoko udeležbo, in to je pri udeležbi 99.7% očividno, potem slepari. Čemu take volivne komedije? Vse za propagando.
Tako se voli, tako se zmaguje v totalitarnih državah. Tako je zmagoval Hitler, tako Mussolini, tako Stalin, tako Tito. — Tako so hoteli tudi komunisti na Grškem. Ker jim niso pustili, so ostali doma in raje čakajo na novo revolucijo, ki bi jih ponesla na oblast.
Drugo, kar opazovalci ob grških volitvah znova poudarjajo, pa je dejstvo, da se komunizem povsod po Evropi, kjer so svobodne volitve, silno slabo odreže. Ljudske množice se boje komunizma, četudi so bile takoj po padcu fašizma in nacizma zelo pod vplivom moskovske propagande, so se vendar hitro obrnile od komunističnega nauka, ko so Videle, kaj ta prinaša. Belgija, Avstrija, Ogrska so uničujoče odklonile komunistično stranko. Angleški laboristi jih ne puste v svoje vrste. Na Francoskem se bore proti njim scoialisti in jih vedno odločneje odklanjajo. Tudi pri občinskih volitvah v Italiji so moskovski agentje le v večjih mestih dosegli nekaj uspehov. In na Grškem niso nastopili, da ne pokažejo svoje slabosti.
Kdor tedaj spozna, komunizem od blizu, se ga boji. Iz ameriške udobnosti pa se nekateri navdušujejo zanj-kajti neumnosti niso postavljene nobene meje. i *" ■	■ »t t it i tt M rt iiiiiiiiiniiiiiiiin
HWS
BESEDA IZ NARODA
>* 11 I IHH IHi i »«ll> |T»inKl
Glas in utrinek Resnicoljuba
Piše Louis Debeljak
Cleveland, O. — Le nič razburjenja in vjeze radi dopisa "Kaj je naše največje zlo." Urednik "Glasa," ni še dolgo tega, ko sva bila oba ene misli in ene ideje. Opozoril sem Vas bil, da naj bi bilo glasilo SDZ pisano v duhu in smislu načelne izjave in zvezinih pravil. Vi ste pristali na to in v "Glasu" z dne 14. februarja 1946 na tretji strani dobesedno napisali sledeče:
"Brali-smo, da/morajo časnikarji pisati resnico "in se držati pravil.
To je samo po sebi umevna prva zapoved te profesije, ki je ni treba še posebej naglašati. Pra-< vil — organizacijskih, časnikarskih, krščanskih, moralhin in etičnih se morajo držati vsi, katerim je pri srcu resnični ljudski blagor, žal, da se to ne dogaja ! če bi se, bi bilo na svetu mnogo bolje ter mnogo manj duševnega in telesnega siromaštva!"
V "Glasu" z dne 4. aprila 1946 na prvi strani pa ugotavljate zmoto, v kateri še ziblje Resnicoljub. Kateri članek je boljši produkt Vaše pisateljske zmožnosti, mene ne zanima in krilatico "Zdražbarski lažiljub" jaz odklanjam, gospod urednik "Glasa," Vaš izum obdržite zase kot nekako odlikovanje Vaši nedoslednosti, katera pristoja Vam in ne meni.
Glede pristopa slovenske katoliške mladine v SDZ pa tole: Vi, urednik, ste v "Glasu" z dne 21. februarja 1946 na drugi strani dobesedno zapisali: "Glede nasveta, naj starši pazijo kam vpisujejo svoje obroke, bomo dogovor na to vprašanje prepustili staršem samim."
Torej imajo po Vašem in mojem mnenju popolno pravico katoliški slovenski starši odločevati, v katero organizacijo bodo pristopili njih otroci!
Poziv v mojem dopisu na katoliške delegate in delegatinje ni bil za hujskanje in za zlobno zavijanje poštenih slovenskih lju-eti, ampak samo opomin na doslednost, katera naj bi sei med katoliškimi Slovenci ne samo v teoriji učila, ampak tudi v praksi in življenju uveljavila. Sem zato, da zgodovina piše o ameriških Slovencih različnih prepričanj in mnenj m da smo bili Slovenci katoliškega prepričanja, do skrajnosti potrpežljivi, da se nas je od drugače mislečih Slovencev, ne samo enkrat, ampak večkrat zlorabilo...
Nisem pa zato, da bi zgodovina pisala, da se katoliški Slovenci v Ameriki niso znali iz življenja prav nič naučiti, da smo na-
vzlic' ponovnim batinam ostali kar še lepo naprej nedosledni!
Vse nesoglasje v prejšnjih dopisih, Vaših in mojih, je bilo v tem, da sem jaz kot Slovenec katoliškega prepričanja razsojal po svoje. Kakšnega prepričanja ste bili Vi, menda sami niste prej ne sedaj vedeli. Zato tudi mojih trditev niste zanikali in ne dokazali — če so neresnične in lažnjive.
Ni krivda Resnicoljuba, ampak urednika, "Glasa" samega, da mu je dopis "Kaj je naše največje zlo" povzročil tako silne krče v želodcu, da je vstal z uredniškega stola in se zvijal od bolečin.
Kaj takega se ni dogajalo pod prejšnjimi uredniki in upam, da prihodnja konvencija uredi, da se enkrat za vselej konča!
Vse nadaljno nesoglasje med Resnicoljubom in urednikom "Glasa" se lahko še nadaljuje in razmotriva samo v Ameriški Domovini. V bodoče naj bo glasilo SDZ "Glas" izvzeto iz najinega nesoglasja ter naj služi samo namenu, za kar je bilo ustanovljeno. Resnicoljub se je tega že prej posluževal in Vi, urednik "Glasa" storite isto in upam, da bo ustreženo vsem, kdor se zanima za "Pravico in Resnico."
Louis Debeljak, član društva Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ. -o--
Razno s Hubbarda
Madison, O. — Sedaj, ko sem z barvanjem že precej pri kraju in imam za pobarvati le še mojo pletno hišo ali moj poletni urad, katerega bom tudi pobarval ob prvi priliki, se tako včasih use-dem v kapelico, katero sem tako lično naredil in tam obujam spomine na moja otroška leta v starem kraju. Spominjam se, ko sem tudi tam hodil v našo zidano kapelico, kjer je bila podoba Marije, molit. Prosil sem namreč, da bi mogel priti v to obljubljeno deželo. Uslišan sem bil, ko mi je oče poslal karto in tako sem prišel v to preljubo deželo, o kateri so pravili tam doma, da se sam med in maslo cedi in dolarji pa da leže kar po tleh.
Ampak takrat, ko sem jaz prišel sem, tega ni bilo. Takrat je bil predsednik Grover Cleveland; torej je bila demokratska administracija. Nekdo je zapisal oni dan, da ljudje v tej deželi niso še nikdar prej tako stradali, kot v Hooverjevi depresiji.
bil v Ameriki tedaj, ko je bil v
Washingtonu predsednik Cleveland in takrat je bila še veliko hujša depresija kot pod republikancem Hooverjem. Da bi videl kdo, kako so ljudje takrat stradali, potem bi že drugače pisal o Hooverjevi depresiji. Par čevljev je bi] takrat 75 centov, klobuk "cilinder" je bil 10 centov, a "peneži" ni bilo. Mnogi so hodili bosi in vsled pomanjkanja so si mnogi vzeli življenje.
Kakor hitro pa je nastopil predsedniški urad republikanec McKinley, so se rzamere pričele zboljševati, bilo je dovolj dela in tudi plače so pričele lesti navzgor. Gradili so mesta in ljudje so zopet, živeli po amerikan-sko. Jaz si sicer nisem belil glave, ker je tedaj oče skrbel zame. V Hooverjevi depresiji sem živel pa v prosti naravi in se ukvarjal s putkami, takrat je pa moja žena skrbela zame s tem, da mi je postregla s kakim lepo pečenim piščančkom. Torej nisem v hudih ameriških depresijah nič posebno hudega prestal in sem jih še nekam precej brez skrbi prebil. Zato pa ni nič čudnega, da imam še vse naturae lase na glavi, kot so mi bili ob rojstvu namenjeni.
Ampak to pa rečem, kadar hočemo kako večjo in hudo vojsko imet v tej deželi, si moramo pa demokrata izbrat za predsednika. Tako je bilo pod predsednikom Wilsonom in potem pod Rooseveltom, pa "bašta." Sedaj pa nekaj govorijo, da bomo našega priljubljenega Mr. Truma-na zgubili. Nekdo nekaj prerokuje, da bo Mr. Truman namesto predsednika postal guverner države Missouri, kajti pravijo, da on bolj ljubi svojo domačo državo kot pa Washington in hoče v svoji lastni državi lepo v miru živeti. In to so resnične besede, kajti izrekel jih je nekdo, ki malo več ve kot jaz. - Seveda jaz kaj takega ne želim, ker bi rad zanj volil, če bi "ronal" za predsednika, če bo pa ronal za missourskega guvernerja, pa ne bom mogel zanj volit. Veste, jaz sem vedno rad imel missourske ljudi.
In ko je prišla leta 1933 na vlado demokratska administracija, so pa čez bančne blagajne križ naredili in amen. In nekatere teh blagajn so zaprte še danes in niso še vsega izplačale in kot izgleda tudi ne b<5do; obratno, še noter jim bo treba plačat, ko so denar hranili. Tudi pri tej igri so si ljudje življenje jemali. Lepa "orenga" je to. Pa temu ni kriva dežela, ampak so krivi tisti, ki jo "ronajo." Tisti so krivi vsega zla, ko se nam godi vse tako narobe.
Se rece, saj sedaj se več dosti ne brigam za ta svet, čeprav rajši vidim, da sem živ kot pa mrtev in magari, če me ves svet grdo gleda. Res smo nekateri precej hudega prestali v svojem življenju, pravijo in obetajo pa, da ta hujši šele pride. Pa naj bo že kakor hoče. Za danes naj zado stuje, bom pa drugič še kaj zanimivega napisal. Pozdravljeni, Frank Leskovic.
Pridite na sejo
Članstvo društva Katoliških borštnarjev št. 1640 v Collin woodu je tem potom prijazno vabljeno, da se gotovo udeleži redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 14. aprila ob treh popoldne v navadnih prostorih.
Na to sejo bomo povabili tudi naše člane — vojake, ki so sedaj že doma in katerih je bilo od našega društva 16 po številu. Dali jim bomo eno nagrado v gotovini. Zato pa se prosi vse člane, da se gotovo udeležite, te seje, da se boste spoznali z našimi vo-jak» Mogoče nam bodo tudi kaj povedali, kako so se vojskovali z Nemci, Japonci in Italijani. Torej udeležite se vsaj te seje. Z bratskim pozdravom,
F. Martich.
-—o--—-
— Hitrost tornada je spočetka samo par milj na uro in po-To se vidi, da dotičnik še ni 'tem pa se stiopnuje tudi do 150
milj na uro. .
Rojaki pišejo L. Adamiču
<N*daUevanje s t strani)
ječmen in so bile prve črešnje naprodaj in ste doma obhajali proščenje. Mislim, da nisi še pozabil, čeprav si bil šele trinajstleten, kako si hodil v žalno k nedeljski službi božji, kako si se pomešal radoveden med možakarje in matere, med fante in dekleta. Spotoma si trgal ob poljskih stezah in kolovozih marjetice in plavice, segal v valovito rž in pšenico po slak in mak in kokolj in se veselil sonca nad seboj in zorečih njih, ki so ležale okoli tebe kakor razmetani kosi zarje. Klasje je šumelo, razora-ne so dišale, smrekovi in gabro-vi gozdovi so šumeli in ptički so prepevali tako kakor znajo samo pri nas. Zvečer si poslušal prijetno klopotanje mlina na Logu ob Starem bregu. Zjutraj si pozdravljal ognjeno glavo vzhajajočega sonca, ki je vrgla svojo zlato 'grivo proti zapadli prav do Triglava, ki se je v jasnem jutru zableščal daleč, daleč kakor na koncu sveta.
Kako lepa je pomlad pri nas z belim in nežnordečim cvetjem, ki kakor čipkaste tančice zagrinja jo domove; čebele šumijo, zrak diši po medu, prostor je brezmejen in ves zlat, zemlja je razgaljena in sope kakor živo telo; razorane njive diše po kruhu, žuljava desnica orača in njegov zagoreli, bronasti obraz spominjata na moč in samozavest, na pokoj in trdnost, ki je zakoreninjena v zemlji in speta z nebom in Bogom. Ali se še spominjaš večerov, ko je sonce na vrhu Krima dogorevalo kakor velik ogorek in je bil zrak ves rožnat in so se okna Tvoje hiše bleščala kakor okna zakletega gradu, vsa zlata v zadnji luči. Kmetje so se vračali s polja in prinašali s seboj na dvorišča in v izbe dobri vonj po prsti. Potlej je zazvonil zvon sv. Mihaela iz Gro-suplja Marijin pozdrav, nato se je oglasil iz Boštanja, Gatine, žalne, Spodnje Slivnice, Šentjurja, Sel, Šmarja, Magdalenske gore in še in še. Poleti je dišalo seno s kopic v Logu in so se v polprozornem mraku bleščale kresnice, topel veter je dihal in v Kamni gorici zibal praprot, visoko na temenu prostora pa so se lesketale zvezde.
"Louis Adamič, to je naš svet, svet kraških čeri, ki mole po gozdih med grmovjem, ilovice in prhlice 'na polju, senožeti in travnikov.
"Tak je sv.et, sredi katerega .stoji župnija žalna, ki šteje 1400 duš. Tako čudovito lep, preprost, zaključen v samem sebi kakor krog, dopolnjen in zrel je ta košček našega sveta. Tu je doma sonce in rast, življenje in zdravje, lepota in zemlja in topla domačnost kmečkih domov in sreča mirnega kmečkega življenja. Roke teh ljudi so žuljave in raskave, lica zdrava in cvetoča, smeh ves prešeren in bleščeč, šala umerjena in vedra, srca pa zvrhana dobre volje. Vsaka družina ima svoj dom, svoje toplo gnezdo, z javorovo mizo v izbi, pogrnjeno z belim prtom in s soržičnim hlebcem na vogalu Vj kotu. Nad njo v kotu visi razpelo. od stropa se spušča sv. Duh in po stenah nad okni so obešene podobe svetnikov in svetnic, zavetnikov in zavetnic, priprošnjic in priprošnjikov — to je sveto duhovno občestvo, ki spaja čas večnostjo in dviga duha in dušo iz prsti v svetle višave božjega bivališča. Na oknih diši rožmarin, cveto nageljčki, beli kakor snežinke in rdeči kakor kaplje srčne krvi, in zeleni zimzelen. Na mizi se že zgodaj zjutraj kadijo žganci, zunaj čakata plug in
Zadnji poziv za spomenik voja^J* /j
Imena naših fantov, ki so služili v aniel' .Ae^ J bodo pobirali 11., 12. in 13. aprila v SDD na . ^ / od 7 do 8 zvečer. Na 13. aprila se bo vršila ti^^jo^ v ^gornji dvorani. Na tej seji se tudi še lahk° ^ # na. Potem se imen ne bo več sprejemalo, ^1'ii0' A pobirali pa do 25. avgusta, ko se bo spomenik 0
naložene kolnice na fe'0'J aeljah slastno za# J štruklji. Ob večerih se J žina splete okoli mi* ^ j venec k molitvi — in .^j zahvalo in novimi pr°s' J ključen v Bogu. Vsa s' J va v Bogu kakor otrp* J Sama zemlja je pre«11J srce in žejno dušo, to .1 malo je tudi polna M^l nja in poln hlev, PrljJ vedo, da se bodo m°r%jj vsega tega in da £re ™ J\ drugam, da je ta 8r®Jj| ka in preplitva za ,J želja. Vedo, da so "eU J duši, večni, da so pr»v A ga veliki in ker to v I modri, zato jim m 1 j^j ge veličine ne druge drosti. Vse je J samobitno, samo o^sJi in vendar tako P0*, J jim ne more nihče membnega povedati. J loba duha, to je vef'^J danje v večnost, to Bogu. In zemeljska. J na tem koščku zemllj'^ nameček, ker so nas ^ I ljestvo in njegovo P1 M "Louis Adamič, t» M Tvojega stare donl°sVe<j, i čudovitega koščka obseza župnija ŽP1"8^ v "1400 duš je Jb^j* miru, sreči in za j ^ mirnem delu, mol1 y objemu božjih ,v0jt? tleh svoje zemlje111' j)i» - toda danes ne v* >' podoba povsem 01 ^ pretresljivo straš"8- pif, času turških naPaCt J ko boleča in krv»v»- ^ "Danes so vasi sP ^ pogorišča, domovi družine so razbite-^ ^ vse vetrove in u. $ f svetla, sončna, sla° naši zemlji in n&St't#1 samo še spomin na čo, mir, uravnote* stanje.	J
"Ponoči, ko se »> ^M tam daleč izza M" ' ^ shujšan, oglodan ' obraz in ko P° Ktf* razpoke vejevja » ^ kasta bleščoba kaK J" in tipljejo po	\
se odpirajo kakor i»! I vavljena, razm^1' b!<J na telesa vstajaj0^ j/ samot nih stezah ^ in J obiskujoč svoje pra. ne domove. Snu"1 slednje hropenje se e čudno, grozljivo za tožbo.	j,0r ^
"Mesec gori ka svetilka, obod go^ ^j^ zidje pokopališča-2./! kor pepel in s®%J»cje.| ne kakor rjuhe dimu, nekje na * ^ pes pretresljivo r# volk in toži za svoj J
spodarjem.	^
"Pobiti s koli <T umorjeni s kramPV ^ kakor sv. Boštj*1; j ^ z noži, z zloml.ieI1deKlt' živ vržen v groft
na najbolj\sram°t /j prsi in vsarazbraz ciJJ
cev in ubodov, o"1 v?f | vi in še i načine mučeni in ^ jit J jo skozi mrtvo v ..jjo^l pokopališče in P1' Jz 1 slovljeni prostor-neprestano hr0.pl'0^i bJ j
rabi j i in morile1- ^ J niste poznali b
kleto na Vekomaj bj D J
bolje bi bilo, da f ni! že Be je d pravičnega .' Jri in izbriše z obl.icJ ^ A ro ste oskrunili z krvjo! Gorje va^ijel;' A in hlapci pekla. ^ j^syl niste bili rojem > ^ # k
(Nadaljevan'*
r gJERiSKA DoKOVINA. APRIL 10, 1946	3
^HeMto;
Na begu
litaku	----
Kkj nenadoma pride	1
io, J(Lvodil begunce na	i
Eot j2 J5'1 je zelo utrujen	]
W Kranj8ke gore v ta-	]
by^n!malewkost. A ko	s
NiJii'- U Je logar špioni-	]
|||3.Pravi V svoji jek-	1
Kite ^dloonosti: "Kar	>
Hrt;l8®n0c°j vas sPra" 1
kf^ko.'' _ Najrajši
Zdel° se mi Je, da t P| (iVe)idar ne smem i Pw 'Glejte, vi ste na- t Kaj tako Pot, zdaj 1 ikaj'>Saj bolite. In t
|Nca®,Se nama pripeti '
P-Pa/ ~~ "A če vas 1
bo nesreča?;' š
Rja ^ Jal odločni mož.	z
piiSeemp0ll0či ne bodo."	c
pj(J0]j '' ^a je ravno po-	z
kvarno. A kakor	t
pj ali pric'em jutri na-	s
^'jem koga za'
Itet iti „ eclaj pa morete	\
~~~ "S'eveda poj-	r z
ij^etu	&
Petih .VS° noč i)o1 ure-	1
K T ' sva se dogovorila,	č
|Hšt.Pe iprišel. Vstal	ž
i^njg .lm' ,šel sem vun	r
p. 111 poslušal v	s
I Dj i	r
r h r-?.ničesar-
fn^j «0 zashsim spo-	k
glasove. Zadržu-	\
.^Penjam ušesa,	j
»„,. al> govorijo li	c
h ' ^mško. Čez čas	s
No ''fkaj besed. —	r
hvala, na-	c
Č, kili w ,	s
t S)k u nato zg°-•m!ada kmetska c
^Ov,.; na ra,mah in	k
S| v 0 iz moje fare,	g
LSti ■ Skrival se	c
Nevaf°ji sestri> kjer	v
r^&i Jaz prvo n0:č' c L	na poti na s
h 5:jsk°- i
j,\(j0° smo odrinili. k
F \ bil Sem vPrašai 1 'Pri voja- r
L'% „ ' — "Imata j
iS "imava-" -
I vSr kd°na P0t' 1
Lnst,'.	Na mojo 1
[' Oe "Brez skrbi, \
RHidva^ Vas imeti- 1
j ^ j ve nismo vzeli,	j
IJo JJ?	izdati,	j
m in 1 Spočetka v	ž krenili P«-
K Sin C na revo- *
fr'Of* logarj<evih, < 1 Naje in globlje i
i! sm° sp°- ;
[iS in rivo- Da bi 1
^ izgubljali časa, «
ceIcu P°"
i 0 re;' Prvem svi-Si\h pri'šli na tir, ki ki SV Pondeljek be-^Hj 6 rie vračal' po NevHl. Ti'upe. Jasno
1 njegove sto pilibiL
L Hoj Velkastno. Mir L v duši novo-^	Pod "nami
& ^ km do Žuželč -
Cflb i ® tam 11 a-j	__ ogrom-
15 oakDodr;snilo bi naj ^ V	bi se naj
VSo bi zd'rknili v I ^ v°dovje. Zdaj i Š i, ese] ()
.» da se nisva
^ot. ejem .prejšnji K se evidno nav-
Nl^tie Pvi Vsakem ko"
V Plans'ke palice. L'^aijJ°t0k v dolilni, 1'iti S\l 3 kamna na
ležečega v
hNC^nj«, na clre-C^i fet navzgor. K"' j:atrulirajo nem-Pravil Trupe ' ^a naj bode-U zaJbičeval Stno lezli nav-b,ti;; k<>len udirali, VkS[ 111 drsalf po : 'v tni!?a je bila Pot, tlclo«tnem zdra-
vju in v popotni objestnosti ; uganjala svoje šale. — "Vse prav", sem ju svaril, "a pomislita, d'a vaju v ti tišini lahko j slišijo ure daleč, pa nam za- j prejo pot". — "Saj imava puš- f ke." — Vse je bilo zastonj. Seveda njima ni šlo za življenje, meni pač.	^
Proti vrhu so nas zanimali .
i
gorski gozdni velikani, ogromna drevesa z dolgim zelenkas- . tim in od starosti sivim ma-hovjem po vejah. — "V teh je bogastvo!"
Pod vrhom smo občudovali prenočišče naših že srečno rešenih prijateljev. Občudovali, ^ zayidali jih za tisto noč od pon- ^ deljka do torka nismo. In opa-zovali smo na gazi, kako so se j bili prerili skoro že do vrha, a
r
so omagali in morali nazaj. ,
Bilo je menda enajst, ko smo prišli na vrh. Sknbmo sem premeril z očmi vso okolico, bi li j. zagledal keje nevarnost. Nikogar. Le precej izhojena gaz ] po slemenu hriba je pričala, t da res večkrat hodijo tod stra- i že. — "Ce le ni kdo v koči?" c me je še zaskrbelo. Previdno smo se bližali. A je bila praz- c na in zapuščena.	j
Spremljevalci so v koči ta- \ koj posedli in pričeli obedo- i vati. Meni ni bilo ne do seaen- i j a, ne do jedi. Je vlekel tudi s oster krivec če!z sleme, in bil 1 sem' ves poten. Zato sem na- j ročil tovarišem, naj kmalu pri- 1 dej o za menoj, in sem se kar i sam spustil v dolino.	1
S posebnimi čustvi sem poz- -dravljal Kranjsko. Bilo mi je, ( kakor da diham povsem dru- j gačen zrak, :ko sem hitel po 1 celcu navzdol — veter je sledo- 1 ve naše predstraže od torka že, x docela zametel. Srce in oči so £ se mi ismejale, .ko sem .gledal : pred seboj gorenjske velikane, % ki ;sem jih tolikokrat z rados- k tj o občudoval, ko sem se vozil mimo, pa sem 'bil že omislil, djji ] jih ne bom videl nikdar več. 1 Med potjo so me tovarši doš- 1 i. V vasi pod goro so nas pri ( kmetu, čigar sestra je omožena J v loški hribih nad Baškim jezerom, in smo se zato -računUi skoro malo med žlahto, zelo J gostoljubno sprejeli in nas po- ^ gosbili s čajem. Zdaj smo bili ^ že dobre volje.
Ko smo prišli v Kranjsko ^ goro, se podam takoj v žurpniš- j če. Potrkam pri g. župniku. Gospod, ki je imel ravno neke . stranke v sobi, odpre duri, pos- ! toji kakor okamenel in me mol- , če, čudeč se, gleda.
"Ali me ne poznate več, gospod' župnik? Župnik Meško.'" "Poznam, a, vi ste mrtvi". Zdaj sem pogledal jaz debelo. — "Mrtev? Ni mogoče. O tem bi vendar moral jaz kaj vededi."
"V časnikih je." "V kakšnih?" "V .Slovencu." Čudil sem se bolj in bolj. Gospod župnik mi prinese "Slovenca". Ko sem bral, kako so se nemški vojaki hvalili, da so me ubili in me vrgli v Ziljo, drugi v Dravo — in še | razsekali so 'me poprej, so sfc hvalili, kar je najlepša "pohvala" za nje — sem si stvar razlagal tako: kje da sem, ni vedel nihče, dasi so na Zilji ugibali, da "daleč nisem in sem naj brže skrit kje v fari" — le kje, niso mogli najti, dasi so preobrnili hiše vseh zavednih Slovencev. Tako so se lahko bahali, da so me ubili, samo da bi dobili tisto sušicavo protestantsko nagrado 5000 kron. Ker me pa pOkazatii niso mogli, šo trdili, da so' me razsekali in me vrgli v reko, v Ziljo ali v Dravo, to bi mi bilo v tem slučaju itak precej vseeno.
Gospod župnik mi je dal v ljubeznivi skrbi lepo zakuriti, da bi se po dolgi poti segrel in • se ponoči naspal. Kar pride
proti večeru vest, da Lahi prodirajo čez Radeče. Prodirali res so, a so jim .Srbi pravočasno zastavili pot in pokvarili veselje.
Da bodo Lahi zasedli Gorenjsko do Jesenic, Nemci pa predrli skozi predor in se z Lahi na Jesenicah združili, ta govorica se je zadnje dni po Koroškem trdovratno širila. Zato mi sva stvar ni prav prijala.
"Komaj sem ušel Nemcem,' pa nebi rad prišel Italijanom j v roke," sem rekel gospodu | župniku, ga lepo zahvalil za j vso ljubeznivost in se odpeljal še tisti večer v Radovljico.
Kako res bratsko ljubeznivo so me sprejeli in mi izkazovali tann, pri ljubeznivih sinovih sv. Frančiška na Brezjah, vse-povsodi in v vseh krogih, v duhovniških in posvetnih, naji-skrenejše sočutje in najrado-darnejše gostoljubje skoro vse leto 1919,, to je spet drugo, mnogo lepše, vse solnčno poglavje.
(Konec)
-o-
ROJAKI PIŠEJO L. ADAMIČU
(Nadaljevanle z 2 strani)
prišla nad vas in vaše otroke in
tudi na vaše domove bo segel jok in razdejanje. Tudi vaša hiša bo opustošena in vaša pot ne bo poznala srečnega konca! Na vaše duri že trka angel maščevalec, daj prejmete plačilo za svoje preli-j vanje krvi! Gorje vam, ki ste krivi, da naša polja preraščata plevel in osat in da naši otroci stradajo kruha in umirajo od lakote! Gorje vam, ki ste razdejali topla gnezda družin* ki ste nedolžnim otrokom pobrali in umorili očeta*in matere; ki ste nevesti vzeli ženina, fantu nevesto, materi hčerko in očetu sina! Gorje vam,~ki ste našim njivam, travnikom in gozdom, oltarjem in pisarnam odtegnili delavne ro~1 ke in zdravo, jasno misel! Gorje j vam, ki ste morili vodnike in glasnike naroda' in se hoteli sa-j rni postaviti na njih mesto s krvavimi rokami','"kajti resnično! kakor Bog živi — dan plačila ni i več daleč. Gorje vam, ki ste se pljunili na na|o narodno zaklad-j pljunil na našo narodno zaklad-. nicO, gorje vam, ki ste okuženi! okužili naše dobre sinove in hče-; re in jih napravili za hlapce in! dekle pekla! Gorje tudi vsem! vam, ki nimate od rabeljskega posla krvavih rok, ki pa ste s svojim jezikom ščuvali in huj-skali, hvalili, slavili in podpihovali; gorje vam, ki ste stali na varnem in se smejali našim mukam in pljuvali na naše rane in bolečine kakor na zavržena trupla hudodelcev in izdajalcev samo zato, ker smo bili zvesti slovenstvu in Bogu! Gorje vam govorniki in pismarji, ki ste vlivali olje na ogenj, namesto, da bi bili gasili — gorje tudi tebi, naš slavni Louis Adamič, sin te zemlje, naš znanec in vaščan, ki si iz daljnega kontinenta razpš-haval ogenj in uničeval s svojo govorjeno in tiskano besedo naše življenje in naše premoženje! Tudi Ti si nam pomagal v pre-rane grobove pod leskami, gabri in smrekami naših gozdov in gmajn, kjer nas duši neposvečena zemlja!
"Ave, Louis Adamič, Sloveni morituri te salutant!" Umirajoči Slovenci Te pozdravljajo.
Mesec je padel za Mokre kakor oglodana kost, tam izza iS'tohana se je začelo svitati, nad Višnjo goro je vstala dani-ca kakor'velika čista solza, ura v zvoniku je udarila pet.
Ranjeni, pohabljeni, okrvavljeni in razmesarjeni sprevod umorjencev in mučencev se je razblinil kakor sence v svetlobi dneva. Ostali so samo mrtvi domovi in temne stene ožganih domov, ki so moleli v mladi,! jasni dan . . .
"Ave, Louis Adamič, Sloveni morituri te salutant!"
Od komunistov umerjeni:
1.	Zvaržen Janez iz Luč, u-morjen 23 maja 1942.
2.	Glolbokar Zofija, iz Žalne, umorjena junija 1942.
3.	Rosi Ludvik, Veliko Mla-čevo, umorjen junija 1942.
4.	Šeme Janez iz Žalne, u-morjen junija 1942.
5.	Šeme Alojzij iz Blata, u-morjen junija 1942.
6.	Michorič Alojzija iz Velike Loke, umorjena juija 1942.
7.	Zupančič Janelz iz Gatine, 1 umorjen junija 1942.
8.	Brata Pajč iz Zagradca, stara 10-12 let, umorjena junija 1942.
9.	Janežič Marija iz Spodnje Slivnice, umor j ena avgusta 1942.
10.	Hrovat Janez iz Luč, u-morjen 25. okt. 1943.
11.	Pajk Anton iz Luč, umorjen 25. oiktobra 19^3.	*
12.	Hafojan Franc iz Luč, u-morjen 25. oktobra .1943.
13.	Potiokar Janelz iz Luč, u-morjen 25. oktobra 1943.
14.	Mehle Franc iz Luč, u-morjen 25. oktobra 1943.
15.	Zavržen Jože iz Boštanja, umorjen 25. oktobra 1943.
16.	Zavržen Franc iz Boštanja, umorjen 25. oktbra 1943.
17.	Okoren Anton, umorjen 22. oktobra. 1943 v Jelendolu.
18.	Javornik Alojzij iz Velikega Mlačeva, umorjen 22. ok-tclbra 1943 v Jelendolu.
19.	Javornik Martin iz Velikega Mlačeva, umorjen 22. oktobra 1943 v Jelendolu.
20.	Roizman Anton, iz Velikega Mlačeva, umorjen 22. oktobra 1943 v Jelendolu.
21.	Hren Martin iz Zagradca umorjen 22. oktobra 1943 v Jelendolu.
22.	Rosi Jože iz Vel. Mlačeva, umorjen 22 oktobra 1943 v Grosupljem.
23.	Verbič Albin iz Zgradca, umorjen 22. icktoibra, 1943 v Grosupljem.
24.	Mohar Jože iz Plešivice, umorjen 22. oktobra 1943, v Grosupljem.
25.	Mohar Alojzij iz Plešivice, umorjen 22. oktobra 1943 V. Lašče..
26.	Vrečar Alojzij iz Malega Mlačeva, umorjen maja 1944 pri Sv. Duhu.
I 27. Hrcvar Franc iz Luč, ubit i junija 1945 v Dobrepoljah;
28. Brian Franc iz Luč, ubit j j unija 1945 v Dobrepoljah, ubita kot skrivača;
i 29. Mehle Alojzij iz Luč, u-
Gornja slika predstavlja predsednika Trumam,a v družbi dveh odličnih Francozov. Levi je Leon Blum, izredni francoski poslanec in desni pa je Henri Bonnet, francoski poslanik za Zed. države. Naloga obeh je, da dobita kako primerno posojilo od Zed. država za Francijo.
bit junija 1945 v Dobrepoljah;
30.	Zaviršek Jože iz Luč, padel kot domobranec;
31.	Rupnik Stane iz Luč, padel kot domobranec leta 1944;
32.	Lohkar Karel iiz Vel. Mlačeva, umorjen leta 1943;
33.	Trontelj Stane z Blata, umerjen po partizanih 1942;
34.	Trontelj Katarina, žena, umorjena po partizanih 1942; „35. Košakov Janez z Gatine,
ubit od Nemcev leta 1943;
36.	Novljan Janez, hlapec pri Adamičevih na Blatu, ubit v Jel. žlebu 1943.
37.	Celik Alojz z Gatine, padel koti domobranec leta 1944;
38.	Rozman Helena iz Vel. Mlačeva, ubita 1944 v spopadu med domobranci;
39.	Šipelj Anton iz Malega Mlačeva, umorjen 1943 v Grosupljem, izaklan;
40 Sever, po domače Kruljc iz M. Mlačeva, ubit 1943;
41. Rus ^ože iz Žalne, padel iot prisilni mobiliziranec 1943; . 42. Zupančič Janez iz Žalne, padel kot prisilni mobiliziranec 1943;
43.	Javornik Martin iz Žal-le, padel kot prisilni mobiliziranec leta 1943;
44.	Šuster-ič Jože iz Žalne, padel kot prisilni mobiliziranec leta 1943;
45.	Bučar Martin iz V. Mla-ieva, padel kot prisilni mobiliziranec leta 1943;
46.	Svetek Franc iz Vel. Mla-ieva, ubit v Kočveju 1943;
47.	Flandar Leopold, fara Žalna, padel pri partizanih 1942, oče kot prisilni mobiliziranec ;
48.	Flander Polde, sin, .odličen domoibr. borec, ' .......;:
nec umorjen po partizanih. Mati je umrla naravne smrti—visa Uružina izumrla.
49.	Zaje Franc, fara Žalna, padel kot domobranec leta L 944;
50.	Menart Franc, fara Žalna, umorjen leta 1942.
Na Rabu 'irnirlr:
51.	škrjanc Miha iz Zagradca, umrl leta 1942.
52.	škrjanc Ana iz Zagradca, umrla leta 1942.
53.	Strah Jože iz žalne, umrl leta 1942.
54.	Močilar Maks iz žalne, umrl leta 1942.
55.	Janežič Franca iz Velikega Mlačeva, umrla leta 1942.
Izzvani od komunistov so Nemci dne 11. ip 12. marca 1944 bombardirali žalno, žrtve:
56.	Goršič Terezija iz žalne, mati.
57.	Goršič Terezija, iz Žalne, hči.
58.	Goršč Lado iz žalne.
59.	Prijatelj Marija iz žalne, mati.
60.	Prijatelj Marija, hči.
61.	Oven Anton iz žalne.
62.	Novljan Terezija iz žalne.
Kot partizani so padli:
63.	Habjan Franc iz Luč.
64.	Mehle Jože iz Plešivice.
65.	žitnik Janez iz Žalne.
66.	Mencin Alojzij iz žalne.
67.	Erjavec Jože iz Plešivice.
68.	Miklič Vile iz Velikega Mlačeva.
69.	Miklič Ludvik iz Velikega' Mlačeva.
70.	Miklič Alojzij iz Velikega' v Mlačeva.	t
71.	Rus Jože iz Velikega Mla- 0 čeva. 11.
72.	Sedej Vinko iz Velikega j Mlačeva.	<;
Slovenska' narodna vojska: ^ Prisilno vrnjenih v Titovo 0 Jugoslavijo je bilo 115 vojakov'h iz naše fare. Vrnilo se jih je vi domač kraj od vseh teh samo dvanajst vojakov, dva sta obso-'^. jena na 10 let prisilnega dela,j' eden na 7 let prisilnega dela,'n usoda enajstih je neznana,L( oseminosemdeset vojakov iz na-še fare je bilo po dosedanjih1,, poročilih ubitih v Hrastniku. kjer so jih zmetali v opuščen T) rudnik, Dobrepoljah, Ljubljani, Št. Vidu nad Ljubljano, Kočevju, j Kočevskem Rogu in Celju. Le . eden se je rešil.	j
Taka je danes slika naše fare. Tisoč sto nas je bilo tedaj, ko si -zadnjič obiskal svoj rodni dom. j V stotinah smo na begu pred smrtjo ali sužnostjo zapuščali svoje domove. Le nekaj nad sto nas se je rešilo v tujino. Zvon sv. Lovrenca pa poje mrtvaško pesem sto šestdesetim grobovom tvojih rojakov, grobovom razsejanim po slovenski zemlji — pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, Čatežu, Jelenovem žlebu, v globinah opuščenega rudnika in sredi temnih kočevskih gozdov.
Ves slovenski narod ječi v nemi grozi in pričakuje vstajenja ali smrti.
Tebi, naš rojak onstran morja veljaj pozdrav umirajočega naroda,
"Ave, Louis Adamič, Sloveni morituri te salutant!" Slovenci gredoči v smrt Te pozdravljajo.
(Dalje prihodnjič.)
"Hijacinte"
Seveda so prvi znanilci pomladi zvončki, a prv.e cvetlice v letu, ki jih videvamo v izložbah, so pa le hijacinte.
Razcvitajo: se v lepih pastelnih barvah, blesteče se dvigajo med suličastimi listi v rožasti, rumeni, svetlomodri in beli barvi in tratijo svoje življenje, med tem ko zunaj ljudje še drgetajo od m rate a in hitijo po megleno-vlažnih cestah. Hijacinte nam vzbudijo slutnjo o pomladi, ki je še takrat daleč, daleč od nas. Pričarajo nam podobe1, ki je še v naročju bodočnosti, torej nas malo varajo, pa saj same niso nič drugega kakor slepilo prirode. Svoj obstanek črpajo iz vrtnarske umetnosti in iz kurjav«? v cvet-ličnjakih. Njihovi starši v Ju- z trovi deželi, modre hijacinte, ki ^ rastejo v Mali Aziji divje krog L hiš, prav zdaj dvigajo svoje -glavice iz čebulnic. Te so izšle naravnost iz prirode in prav nič , ponarejenega ni .na njih.
Hijacinta je šele v 17. stoletju prišla v Evropo. Kot prva 1 jo je Holandska ljubeznivo ( sprejela v svojo deželo. Kmalu i je postala ljubljenka Holand-, ske, vendar ni imela nikdar na vesti mrtvih kakor tulipan, ki ■ je povzročil "tulipansko mori-1 jo,'" ko so marsikateri tulipani • dosegali blazno visoke cene, . katerih ni blio moči vzdržati in je sledil bankrot bankrotu. Zdaj imamo kakih 500 vrst hi-jacint. Menda, se je posrečilo vzrediti tudi črne hijacinte!
Hijacinta je dobila svoje ime po starodavni, staroveški bajki, ko je bog Apolon smrtno ranil svojega soigralca pri metanju diska in ga spremenil v cvetlico. Mrtvemu je bilo ime iHyakinthos, in cvetlica se po njem zove hijacinta. Toda, kdo pomisli na to, ko se skloni k cvetlici in poduha njen omam-Ijivi vonj?
—-o-
Indijanska označba mesecev Ameriški Indijanci imenujejo 12 mesecev leta sledeče: mrzli mesec, lačni mesec, vranji mesec, travni mesec, sejalni mesec, rožni mesec, gromovni mesec, mesec zelene koruze, mesec žetve, lovski mesec, mesec slane in dolgonočni mesec.
Pokušanje
| Neki danski polkovnik je bil v službi jako strog, palzil je natančno na red in se je o vsem ; osebno prepričal. Tako se je brigal tudi za hrano moštva in je pazil na to, da je vsak vojak dobil dobro in zadostno hrana. Včasih je opoldne hodil z žlico okoli in je kot prvi pokusil ju-I ho.
Na takem pregledu je nekoč opoldne srečal dva vojaka, ki sta nesla poln kotel.
Takoj je polkovnik ukazal, nja se ustavita, vzel žlico iz žepa, zajel v kotel, nesel v u-sta in požrl. Tedajci je zaroh-nel: "Ali naj bo to juha" To je vendar slabše ko voda! Odgovorita mi, vražja mazača! Kaj je to?"
Tedaj je eden od njiju zajec-1 j al, tresoč se po vsem telesu: "Pomije, gospod polkovnik!"
DELO"" POBlJO
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje ženako k» hišno snažen je poslopij v mestu Stalno delo — dobra pl&ia Poln ali delni fiai 6 večerov v tednu od 5:10 tv. do 1:40 »J.
Zfflaslt« •« d Employment Of fie# 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do S pop. všdk dan rožen v nedetjjo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Polišerji, Buferji Color Bufferji
Izkušeni na monterskih medenih predmetih Plača od kosa
Republic Brass Co.
1623 E. 45. St. Severno od Payne
(72)
ženska dobi delo
ženska srednjih let dobi delo za pomoč pri gospodinjstvu v župnišču. Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista. (72)
MALI OGLASI
Ledenica naprodaj
Proda se dobro ohranjena Frigid aire ledenica in lijak (drainboard sink). ■ Vprašaj te na 1139 Norwood Rd. „(72)
Stroj kupim
Rad bi kupil dobro ohranjen stroj za reizanje trave. Kdor bi ga rad prodal, naj sporoči ime in naslov v, urad tega lista. (x)
i	Farma naprodaj
Naprodaj je farma, obsegajo-. ča 81 l/o akrov, 4 akri sadnega ) drevja, 6 akrov grozdja, hiša skoro nova, vse orodje, 8 glav } živine. Vprašajte pri Anton Se-liškarju, Ledge Road, R. F. D. 2, South Madison, Ohio. (71-
GARANTIltANO popravilo na va-f Sem šivalnem stroju po veteranu, ki g ima 14 let izkušnje.
Če pridemo na dom $1.00. Zvečer in v nedeljo $1.25. ^ ALLIANCE SEWING MACHINE -	15823 Arcade Ave.
__ _KE J557__
Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v	v Clevelandu
O Dobite jo v pisarni August li Ko! lander, 6419 St. Clair Ave. i- ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. c, Clair Ave. Oba imata knjige v c, zalogi in bosta rada postregla a- rojakinjam, ki želijo imeti to n lepo, veliko in koristno knjigo.
(Mon.Wed-x)
"Dobro, dobro', če se bo izteklo," poprijema stari. "A kdaj se bo izteklo tebi in vam štirim? O, sirote uboge!"
"No, če «e drugim, se bo tudi nam," pripomni sin.
"E, težke, težke stvari smo slišali!" zavzdihne stari. Nato približa usta sinu čisto k izrazu pa šepne sikaje: "Beži, Vid ! R e č e m ti: pobegni! Drugega ti ne želim, Vid, ti ne morem žel iti boljšega, sin, samo to, če le moreš."
Palznik je pristopil in prijel Vida za roko. Bilo mu je dovolj. Nevoljen ju je strgal narazen pa cdvedel Vida gor.
Jesti, jesti, piti, spočiti se! Nikake sile ni bilo novim številkam. Le to, da so bili opredeljeni in osamljeni v celicah, drugega skoro ne bi pogrešali. Je pa bilo tudi to modro urejene, kajti druščina bi morda le
ŽIVI VIRI
IVAN MATICIC
Bivši župan 1'ieS*(ji York, Fiorello H-1 J clia je bil imenovan' ^ lcom United an Rehabilitate* J stration (UNR^i nadomestil Herbe* £ man-a, ki je 0 j tA slabega zdravja- >* J ea znaša $15,000^/ bivši načelnik Lehman vselej l'r> Ji v blagajno teor0^
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 K1LDEER AVE.
Mi lahko popravimo!
VSEH VRST IGRALNIH STROJEV ZA
PLOŠČE NAPRODAJ
vsehJkA
PRFJ1W. POPR^
> ie A
Popravilo radijev, pralnikov in čistilcev . ^fl stroka. Nobeno delo ni preveliko ali premajhn0 ^ eksperte. Naj bo s strojem karkoli narobe, J*1' ^ popravimo.	"	;:5||
MMZ ELECTRIC j
6902 St. Clair Ave.	EN 4 ,
ŽENINI IN NEVESTE!
Saluj-harum pa' potrebuje kruha, a kruh se služi z del cm. V Saluj-harumu je vse modro! urejeno. Saluj-harum gradi'
državi ceste, mostove in hiše.'
■ i
urejuje reke, suši močvirja, a; ima tudi orne zemlje, da si seje kruh. Toliko in toliko vrat je odprtih za temi, ki so odšli na delo, a še več jih je ostalo zaprtih; kajti nebroj je še številk v Saluj-harumu, ki bi šle tako silno rade na delo, a ne smejo, niso še dovolj godne.
Veli j spi kar naprej, Bran se s pen j a k oknu, Tine se je umiril in vdal. Vid je še nemiren. — Bi hotel to, si želi ono? Zelo se zavzemajo zanj. -t- Ne, ne mara nič, samo k očetu naj ga puste.—H kakšnemu očetu? Nu, očeta ima tu. — Katera številka? — Številka,? — Težko bo ustreči, ker novincem ni dovoljeno občevanje s števil-
V	BLAG SPOMIN j
TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUB-j LJENEGA SOPROGA IN IN OČETA
Andrew|Knauss:
ki Je v Begu zaspal večno spanje dne 10. apiila 1913.
Tri leta je že minilo, cd bridkega spomina dne,	|
ko Bo« poklical Te k sebi je, dragi soprog in ljubljeni oče.
Pa mi Te nismo pozabili, v srcih živi še blag spomin, počivaj mirno, soprog in oče, in prosi pri Bogu za nas.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Cleveland. O. 10. aprila 1946.
rife-—
?* i -
IhSiL \ <
V	BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGEGA IN NEPOZABNEGA OČETA
Mike Suhadolc
ki je v Bogu za vedno zaspal dne 10. aprila 1945.
Eno leto je že minulo, kar Vas več med nami ni. a nismo Vas še pozabili, v srcih živi blag spomin.
Z bogom Vam sedaj želimo, na grob Vaš spomini hite, počivajte mirno, dragi oče in , plačilo božje uživajte.
Žalujoči ostali:
JULIA SHUSTER in THERESA GRIBBON, hčeri; MICHAEL, sin:
Cleveland, O., 10. aprila 1946.
Na&a slovenska unijska tiskar na vam tiska krasna poroOna vabila po jako zmerni ceni. Pri lite k nam in ai izberite vzore« papirja in črk.
Ameriška Domovina
6JI7 St- C>»ir A v«.	HEnderton 0628
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas,, P° q^' ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba-se 7 vsem zaupanjem na vašega starega zn£1
JOHN OBLAKA	i
HE 2730. 1146 E. 61st St.
kami. Sicer pa bodo še videli.
kaj bo rek Iti uprava.
Vid pa ni odnehal. In ko jih je naslednji dan zopet opomnil, so (polagoma privolili. Izjemoma dovolijo, toda^samo za mimogrede opoldne, ko se vrnejo številke z dela. Katera številka je? —Težavno vprašanje, 'kako naj Vid to ve? Nu, ne stori nič, ga bodo že našli.
Se preden je prihrumela delavska vojska, je že privedla straža Vida dol na hodnik In ko so se usule številke skozi dvorišče proti notranjim vratom, tedaj je Vid uvidel, da bo težavno, ujeti pravo številko. In res, povodenj je hrumeia mimo. Kdo bi'se menil za očeta ali sina, ko so pa gladni, da jim kruli po trebuhu, v obednici pa čaka zakuhana plaža. S kratkim, a naglim korakom so drseli mimo, Vid pa lovil ozraze; oziral se le po belih, in ker so bili ti v manjšini med temnimi, je bilo Vidu toliko laže. Zdajci se je nekdo nasmehnil in se izrinil iz gneče. Poglajnov Jernejec! Prijazno si sežeta v roko in se gledata kakor zvesta tovariša iz dal-iijih krajev. Zelo je videti zdelan Jernejec pa škrbav je,
SKEBE PLUMBING &
HEATING (9.
NOV PROSTOR
653 E. 152nd Street, vogal Saranac Rd.
KOMPLETNA ZALOGA MON-
TERSK1H IN GRELNIH PREDMETOV
Nadomestimo vodne cevi z bakrenimi.
Čistimo odvodne kanale z elektriko.
Vse delo narejeno pb licenzi-ranih mehanikih.
Pokličite GL 2363 Stanovanje KE 4614
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA
NEPOZABLJENEGA IN ISKRENO LJUBLJENEGA OČETA
Frank Koščak
ki era j< Bog poklical k sebi dne 10. aprila 1945.
Eno leto je že minilo, ko zapustili solzno ste dolino, kar od nas Vas je ločila na božji klic nemila smrt.
Tu ostali Vam želimo večno milost in plačilo, večna luč naj Vam sveti, dokler nas ne združi Bog.
Žalujoči ostali:
ROSE MARKOVIC, ANN BIZJAK in MARY KOSCAK, hčere; FRANK, sin.
Cleveland, O., 10. aprila 1946.
Nove plošč J
Pravkar smo prejeli nove gramofonske p'0* tere je igral Kušarjev orkester in sicer:
410	POMLADANSKA POLKA	^ BELE ROŽE, valček, pojeta Greg°ry'
411	PRILJUBLJENA POLKA
PO POLJ SVA SE SPREHAJALA, va pojeta Gregory-Urbančič.
412	DEKLETOVA TOŽBA, valček,
pojeta Gregory-Urbancic. VESELI TOVARIŠI, polka.	jSe.
V zalogi imamo še več drugih plošč.
NORWOOD APPLIANCE & FURNfff
6104 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND' 0 J
JOHN SUSNIK, lastnik _
N0VSCE--2 v$ega $ve,a
N O VIC E - -ki i'h Po'rebujele ~~
NOVICE--ki'ihdobileieSYeže
NOVICE-P°P°lnoma nepristranske NOVICE-ko,ikor m°9°'e originalne
NOVICE--kisozanimive
vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte lo sosedu, ki ie ni naročen nanjo
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERP
"ENGLISH-SLOVENE READER" il/j
kateremu je znižana cena £ O MU in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Qi
6113 St. Clair Ave. CIevel»"d' ^
4	_____ _ AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 10, 1946___Jp
in videti je, da mu 'je mučno pred prijateljem, kajti roko si drži pred usti.
"Čakaš na očeta? Tu jih ne bo, so med orači; tu smo sami cestni kovači"
"Kako med orači!"
"V krdelu, ki dela na polju. Tudi moj oče so tam. Glej, zdaj prihajajo zidarji, iz a orače pa ne vem, morda so že prišli."
Zidarji se usipajo noter. Ti-sel'j (stisne Vidu roko; skuša se malo nasmehati in drsa dalje. Brado ima tiako čudno oškrbano.
"Deset let je dobil," pripomni Jernejec.
"Deset let — zakaj " se čudi Vid.
"Tega niti sam ne ve."
"In ti?"
"Sedem."
"Sedem let ? Cemu?"
"Ne vem. Oče šest let, tri! mesece in tri dni."
"Pa Jože in Jakob?"
Jernejec povesi glavo.
"Je bilo res?"
"Res, res" zavzdihne. "Saj oče tudi ne bedo prestali. Tisto jih je strlo."
Iz podzemlja so privlekli številko. Dobesedno vlekli so nekega moža navzgor po stopnicah. Fanta sta gledala človeka, ki ga niso več noge držale. Pijan je, ka-li, si misli Vid.
"Gropec!" šepne Jernejec. "Nekje od Svitena doma, ko-j pico otrerk ima Ni še sojen, (pravijo, a skoro sleherni dan ga vlačijo tu mimo." ! . Niso »še bili dobro odšli s tem, ko že priženo drugega gor. Ta i je še mlad, gosposkega obraza, !a kar moško stopa pred paz-inikom pa mrko gleda predse, | naravnost v prezir vsemu svetu. I "Ta je pa dijak Jelenec," i pripomni Jernejec Vidu. "To j ti je pogumen, srčen dečko, iiz-| pod Vrhu j a doma. Dvajset I let je dobil, pravijo;"
"Dvajset let!" se zgrozi Vid. i Nek sušičen fant pokašljuje mimo. Obraz kakor otrok, |cisto mlad, oči pa že ugasle, a noge mu klecajo, komaj jih vleče za sabo. .
"Bajt, dijak," šepne Jerneje. "Jetičen, a grdo ravnajo /. njim, toda nihče ne ve, čemu,"
Od nasprotne strani priženejo nekega temnega. Ko stopa mimo, Jernnejcu nekam razbo-: ito pornežikne.
"Glej tega," dregne Jernejec
Vida. "Pred dobrim tednom je bil še paznik, prav pri našem krdelu, zdaj ga pa gonijo kakor črno živino iz temnice v temnico. Dvema je bil pomagal k begu. Še tisto uro so ulovili oba. Nič lažjega na svetu kot ujeti številko iz tega prekletega zidovja! Zdaj sta doli in nikoli več ne bosta videla belega dne. Ti temni so dobri ko kruh; zarotili so se bili proti zlu, zato so tu, kakor mi. Glej, zopet ga ženejo dol."
"Kaj .pa je doli?"
"Doli? Ne veš? Hm, ognjišča, kopeli, temnice."
Nekaj'številk je drselo mimo. "Glej jih, iz Cvitne nižine so. Levi zadaj je učitelj z Vidovega polja, da je snoval zaroto, a je bil izdan. Desni poleg njega je župnik iz Sv it j a ob Su-rninji. Tudi ta je v krdelu zidarjev. Zelo preudaren in blag.
V dvorišče se 'je usulo krdelo številk.
"No, zdaj prihajajo orači," reče Jernejec.
Po večini starikavo betežni ljudje sopiha'jo noter. Med poslednjimi stopicata Živoj in-] Poglajen. Jernejec se pridni-: ži očetu in ga odvede k obeduj Vid pa objame Živoja za roko. j
"Oče!"
Živoj pomežika, ne more se' tako hitro razgledali. Potem' pa obesi oči na sina: motri mu j obraz, glavo, gleda dol po ži-
votu, gleda svoje edino upanje, in ko uzre končno tudi tisto spodaj na nogah, tedaj mu nasloni glavo na prsi in milo zastoka: "Sin — moj sin!" Poslednja iskra mu je umrla, nič več ni ostalo zanj zunaj v svetu.
Vidu je bilo težko. Jokati ni mogel, govoriti ne; saj ni mogel zajetu nobene besede, niti vzdiha, čisto top je bil in kakor svinec težko mu je ležalo na prshi. In vendar, nekam treba kreniti, paznik se je že naveličal stati tu, že mrmra.
"Hodite vsak dan na delo, oče?" vpraša, samo da premakne besedo.
"Vsak dan."
"Oni dan pa niste šli?'1
"Kdaj? Ko ste prišli vi? Ne, tisti dan je bila nedelja."
"Nedelja? — Pa kako, delate na polju? Trpite?"
"Trpim? Na njivah je nekako znosneje kot je bilo na cestii. Živine nimamo, živina smo mi, orjemo sami. Pa so tako dobre te živali, pomagajo druga drugi; iz Milave, od Šu-minje ali pa ti temni, vseeno; j čim več let ima prisojenih, čim !večja žival, tem boljši je, vse | ti da iz sebe. Živali — sami |bratje! S Poglajnom sva si j najbližja, obema hkrati se bo izteklo."
"To je še dobro," prikima J Vid pa motri na očetovih pr--ih številke: 2768.
ne vplivala pravilu" f (Dalje prihodnjič