21. 5t#v. Iiliafa resen nesže!* En prašnikov v s a k e* ® ra ob IS. eri eJepcEdne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uiiea št. 6/1., Učiteljsko tiskarna. Dopise franldrati in podpisati, sieer bo jih ne priobči. Rokopise se 6© vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K i'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Pavšalni franke f bese sence. Vobče so na faizifikatu konture jako ostre, na originalu pa se staplja* Jo. FtazIBkat Stev. 3. Kliše ponarejenega bankovca je v Sirita za I nun maniSI od originala.‘V višita je za 0.75 nun večji. Na hrbta Je Istotako falzlfikat v širini za I mm manjši od originala, v vlžtal pa za 0.75 m. n več ti. Barva na Ucu: Opisana barva falztflkata le jako podobna prvemu bankovca, toda gravura, ki jo tvorijo valovite vzporedne črte, se odraža tako, da se glavni motiv skoro popolnima izgublja pod njo. Nekateri bankovci te Izdaje so natisnjeni s toliko količino barve, da je taih splošna polt Jako zamolkla. Bankovec je videti, kakor bi bil zaradi tega zamazan. Na hrbtu Je modra barva bolj za- j molila na faizifikatu nego na pravem bankovcu. Rdeča barva Je živeiša. Odtisk klišeja: na licu Je iako slab ta zamazan, tako de dotajtav na okvira skoro ni mogoče razločevati. Valovite vzporedne črte skoro popolnoma zakrivalo glavni n ar Lek. Napis! so slabi la nepravilno razporejeni. Na hrbta* Odtisk je istotako jako slab in zamazan; detajli uariska sc ne vklijo. Rdeči aarisek v relief« v ozadja se skoro ne vidi Razlike ▼ detajlih: Bete krtžaste črte na Ben falztflkata so iako Široke. Te Habe se ne vidijo, ah pa lih ta v kvadratih, ki obrobljajo številke 20. Črk« zgornjega napisa so premalo ta slabo odtisnjene. Beseda »Finansl-|a« je napisana z enim rimskim I. Hrbet le vobče jako lisast Stebla klasja so preširoka. Vzporedne rdeče črte so slabo Izdelane. FafzHikat Slav. 3. Kliše na lic« ponarejenega bankovca jo za 0.3 mm manjši od pravega, višina p« je teta. Na hrbta Je fal-ziffkat v širita za 2 mm, v višita pa »a I mtn manjši od originalnega bankovca. Barve: Na Men bankovca te izdaje se barve razmeroma ujemajo s barvami pravega bankovca. Na hrbtu je modri odtisk bolj zamolkel, rdeča podloga pa prevladuje na faizifikatu manj nego na pravem bankovcu. Odtisk klišeja: Odtisk falzifftata se jako razlikuje od odtlska originalnega bankovca. Vendar pa Je odtisk na tem bankovcu vobče boljši nego odtisk faizifikatu drage Izdaje. Na Hcu je odtisk jako grob. Gravur«, ki jo sestavljajo valovite vzporedne črte, tndl preveč obvladuje druge nariske, model glavnega motiva pa le izdelan jako slabo. Oblaki na neb« ta pianine nimajo sence; zato le videti nebo preveč prazno. Okvir in njegovi okraski so izdelani dosti dobro na onih bankovcih, kjer je natisk dobro Izvršen. Na hrbtu Je modri odtisk troh, osen čeo mnogo močneje nego na pravem bankovca. Rdeče ozadje prevladuje mnogo manj nego na pravem bankovcu. Razlike v detajlih so 'ako mnogoštevDne._ Na licu falziflkata skoro ni razlikovati arevja v ozadju, dočim se na pravem bankovcu dobro vid!. Detajlov na polju pri faizifikatu sploh ta. Na hrbtu Ima zemlja na faJzifika-tu Istotako mnogo manj detajlov nego na pravem bankovcu. Žito se težko razločuje, kor nima sence. Relief, ki predstavlja zoro, je slabo uspel. ■ Falzifikat štev. 4. Narlsek tega ponarejenega bankovca se razlikuje od pravega, bodisi na licu ali na hrbtu, samo v nekaterih jako drobnih detajlih, !d utegnejo biti Izvedeni tudi s slabim tiskom (preveč ali premalo barve, slaba tiskalnica itd.). Vel'-kost tega ponarejenega bankovca se popolnoma ujema z nariskom pravega bankovca, razen na hrbtu, kjer je premeroma za 0.6 mm višji od pravega bankovca. Po svojem papirju se ponarejeni bankovec popolnoma . razlikuje od pravega. Pri ponarejenem bankovcu je papir mnogo bolj bel, kar lahko zapaziš, če k robu ponarejenega bankovca položiš pravi bankovec ali če oba bankovca preizkusiš glede prozornosti. Papir ponarejenega bankovca Je prozor-nejšk Papir ponarejenega bankovca Je na površini mnogo svetlejši nego papir pTave-ga bankovca; to začutiš, če ju otiplješ ali če obrneš ta bankovca proti Izviru svetlobe (oknu, svetniki) ter gledaš skozi njiju. Zvočnost papirja pravega bankovca le ostra, zvočnost ponarejenega bankovca pa gluha. Papir pravega bankovca Je 0.10 mm srednje debeline, papir ponarejenga bankovca pa 0.08 mm. Zelena barva ponarejenega bankovca je mnogo bolj zamolkla nego na pravem bankovca. Istotako Je z modro barvo na hrbtu. Rdeča barva na hrbta j« na ponarejenem bankovcu mnogo bolj vijoličasta hi bolj modra nego na pravem Pogledan od strani, le tisk ponarejenega bankovca jako svetd, na pravem pa Je po-popolttoma medel. Naposled se ponarejen! bankovec odlikuje še z veliko ostrino svojega nariska. Prt pravem bankovcu se konture mnogo bolj zlivajo druga v drugo nego pri ponarejenem. PolltMna vesti. + Občinske volitve v SlovcadL »Jutama Ust« poroča Iz BeOgrada, da se v ministrstvu za notranje zadeve delajo priprave za razpis občinskih volitev v Sloveniji, kt se bodo vršile ua podlag! volHnih Ust za konstituanto. -f Še vedno protidržavne zarote. „Riječ“ objavlja pismo, ki ga Je dr. Vladimir Sachs naslovil na podpredsednika seflačke strank« dr. Mačka, v katerem sporoča načrt za udarec proti naši državi. To pismo mu je prinesel neki Slavoljub Sova. ki je vstopil v službo dr. Sachsa. V tem pismu pravi dr. Sachs, da imaio on Jn nekateri Črnogorci dobre zveze z inozemstvom in kako Je vse pripravljeno za revolucijo. List objavlja tudi razgovor med dr. Mačkom In Sovo. ki Je zahteval municljo in orožje. — NaSe oblasti so tega Sla-voljuba Sovo orljele na našem ozemlju, ko Je iznova potoval kot posredovalec med dr. Sachsom in dr. Mačkom. 4- Ustavo! načrti »Obzor« Javlja Iz Bel grad a, da bo bodoči ustavnd odsek vzel v_ pretres ustavta načrt poslanca Stojana Protiča In dr. Laze Matkoviča. Kakor vse kaže, Protlčev načrt ne bo sprejet. V poštev prihaja lo načrt dr. Markoviča. V vseh klubih se opaža volja, naj nova ustava izraža voljo vsega naroda Srbov, Hrvatov ta Slovencev. — Posl. Protlč namerava v par dneh v radikalnem klubu razviti svol načrt ustave. Njegova žolja je, da se debata o ustavi začne na podlagi njegovega načrta. -f Politično delo Hrvatske Zajednlce. Prodsedništvo Hrvatske Zajednice Je sklicalo sestanek stranke za 2. februar z dnevnim redom: razprava o ustavi, položaj Narodnega kluba na korvstftuanti la razmerle do drugih strank, napaTiska pogodba In naš m od orodni položaj ter naša gospodarska in notranja politika v naši državi H- Sedanje upravno stanje se podaljša, »Narodna Politika« javlja iz Belgrada: Vladni krogi se bavijo z mislijo, da hi se po sprejetju ustave v državni upravi napravilo prehodno stanje petih let, v katerem bi ostala dosedanja uprava. — Ker Je »Narodna Politika« hrvaški organ Koroščeve skupine, bi se dalo tz te vesti sklepati, da Korošec odnehava. 4- In v Ljubljani? Dr. Voja Vdjkovič, dr. Momčllo Ninčie m dr. Velizar Jankovič so odstopili kot člani upravnega odbora pridobit v enih podjetij ta bank. — Pojem tn-kompatlbilitete pa v Ljubljani ta preveč znani + Večerja za nemške trgovske delegate. Minister za trgovino dr. Vekoslav Kukovec je priredil na čast nemšlcim delegatom sijajno večerjo. 4- List v židovskem Jeziku. V Novem Sadu je Izšla prva številka židovskega lista, ki je pisana v židovskem Jeziku. — Kad smo: Jugoslavija ali Judoslavtja? + Nov komunističen Ust. »Novosti« javljajo L Sarajeva, da bo I. februarja začel tamkaj Izhajati Ust »Telegram«, ki ga bo izdajal čiai vodstva komunistične stranke. — Vprašanje ie, kako dolgo bo vlada dopustita izhajanje, če bo sploh dovolila prvo številko. + Sklepi Radičeve stranke. Dne 24. im. J« v Zagrebu na konferenci zastopnikov Radičeve stranke poročal dr. Basarlček o svojem politično informacijskem potovanju v Belgrad, nakar so sklenili, da Radičeva stranka pod sedanjimi dednostmi ne more Iti v Belgrad. Stranka bo še nadalje vodila pdltiko abstinence. + Cesar Karl sc obnaša korektno. Švicarska brzojavna agentura javlja: Načelnik zveznega političnega departementa Motta Jo izjavil posebnemu poročevalcu torinske »GazzeUe del Popolo«, da na uradnem mestu ta nič znano o kakih spletkah bivšega cesarja Kari a ali njeeove okolice v Svita. Ko ie bivH česa* Karta pred dvema letoma iskal zavetišča v Svita, se je s častno besedo zavezal, da ne bo krši! gostoljubnosti Švica s poHtii, stati spletkami. Doslej pa niso bfii predloženi dokazi, da se ni dr. žal teh obveznosti. + Porsekucife strokovnih organizacij v Španiji. V zadajta 48 oreh Je Mo aretiranih 153 članov strokovnih organizacij. + Habsburgove! ne morejo živeti brez troaa. iz Varšave poročajo uradno, da je bil sklenjen sporazum med Kodom in Ukrajinci (katerimi?) v svrbo ustanovitve velike®* ukrajinskega kraljestva pod žezlom HatosburgovCev seveda. — Ne vemo, koliko podlage je v tej uradni vesti, oo, v Ukrajino že lahko gredo, tam nam ne bo-do mogli škodovati! Bodo že boliSevlfci za to poskrbeli! 4 Monarhistično gibanje v Nemčiji. »Die Rote Fahne« v BerHnu je 22. trn. objavila taksimii okrožnice nemške narodno socijaltie stranke s podpisi LuUendorffa, RevotiHovva in Eschercha. v kateri »o dana navodila za skupni nastop t rojalističnimi strankami Bavareke ia Saške glede gibanja, ki naj bi se v mesecu februarju provociral s pomčjo točk—©uta, preje predno bi prevzeli oblast. V potrebi naj bi se Izvrši! državni puč v Berlinu, da bi se tako provocirala potrebna razburjenost. »Reichs-wehr ta Sichercheitsw©hr bosta na naši strani in kdor se bo upiral, bo na mestu ustreljen. Potem slede v okrožnici zelo točna podrobna navodila glede mobilizacije, razdelitve moči in orožja, katero naj bi dobavil! Reichswehr ta Siechercheitstvekf. — Oospodje so lahko prepričata, da z Vilj-čkom ne bo nič 4 Arlsllde Briand, sedanji francoski ministrski predsednik, je sedaj v starosti 58 let, član že v 10. francoske triade ta Je, že sedmič minister skl predsednik. Svo'o karijero je začel leta 1906. -f Armenci ta Turki... »Reuter« poroča, d« Je armenska sovjetska vlada podpirana od moskovske poslala Turkom ultimat, da nal tl takoj izpraznijo Karsko ozemlje ter da naj umaknejo svoje vojaštvo na meje iz 1. 1904. Dalje zahtevajo, da pla- čajo Turki odškodnino za plenjenje in zverinstva na armenskem ozemlju takoj. Turki so menda že izpraznili Aleksandropofl, 4- Amerika in nadvledje na morju. Državni tajnik le izjavil prod komisijo za zunanje zadeve, da vojna mornarica Zedinjenih držav ne sme nikakor biti šibkejša od mornarice kateresibodi druge države. Amerika mora imeti najmočnejšo mornarico mod vsemi državami. Ta politika bo morala ve-Ijafi dotlej, dokler se ne ustanovi takšna zveza narodov, ki bo za resnično razorožitev držav. + Iz strahu? Berthelot, politični vodja francoskega ministrstva za zunanje zadeve in poleg tega veliki mojster prostozidarske lože »Veliki Orient« v Parizu, je naslovit na grofa Apponyija, ki je madžarsko vlado pripravil do tega, da je prostozidarjenje prepovedala, hudobno pismo, v katerem zahteva, da se takta zopet dopusti. To še ni zanimivo, zanimivo pa je, da je nastal radi tega pisma v krščanskem taboru silen vrišč, kakor bi se že podiraj madžarski krščanski Jeriho m je sam Julij G&mbOs, predsednik znane morilske krščansko oficirske tolpa Move in danes prva potenca na Madžarskem, izjavil, da iz tega ne bo nič, češ, da so fraimavrarli sami prekucuiii in sociza-Hstl, Id Jih treba pobesi«, p* ne podpira« pri ajlbovem rovarjenju zoper »legalno* oblast. Stvar pa Je taka, da ogrski socija-listi niso hneti z neškodljivimi meščansko« filistrskimi ložarji ničesar opravit, razen ta-krat, ko Je stranka odločila, da ue sme nihče njenih članov biti član kake prostozidarske organizacije. Sodrugi ua Ogrskem pač dobro vedo, da Je zmisri vsakega poštenega prostotadarstva še veduo lu bo vedno le: »Cajtenge brati, karte Igrat) ta druga prostozidarska dela Izvrševati«, kakor pra- vi nekje Heine. Tako**e&sa!tlrani« pa soci« Jallsti nismo, pač pa tičijo za klerikal. vrl* ščera smrdeče afere: Ko so lože zaprti, so se krščanski sodjalci lu predvsem njihova oficirske organizacije polastile njih znatnega imetja! — Seda} razumemo, zakaj toliko strahu! 4- »Vorvrilrts«, glasilo češkenemške socijalne demokracije v Libercu, je prenehal vsled simpatiziranje z levičarji, biti glasilo stranke. Najbrže ga bodo ohranili zase levičarji. 4- V Berlinu no bo splošne stavke. Pri posvetovanju berlinske komisije strokovnih organizacij iu obratnega sveta so pri glas v vanju odklonili splošno stavko berlinskega delavstva, katero so priporočali komunisti radi neugodnega položaja tovarniških delavcev v nemški prestolicl. Odklonili so pa stavko raditega, ker je trenotno meščansko-kapitaUstičoi element pri polni n to čl in enotno organiziran. Splošna stavka v enem samem delu države bi mu bila zelo pogodu, ker b! delavstvo na ta način oslabelo svoje moči, ki Jih bo nujno potrebovalo v združenem boju zoper meščansko reakcijo prt bližnji izvedbi socializacijskega načrta. Položaj je trenotno tak, da podjetniki sami odpuščajo delavstvo. Olavnl referent s. E. Barth le toplo priporočal, naj bi vsaj za ta čas in za čas socializacijske borbe ponehal bratomorni boj v nemškem proletariatu. Stavke torej ne bo in to z ozirom na ogrom« Hejše načrte, ki jih bo izvajalo nemško de« lavstvo v kratkem času. 4 Delavsko gibanje Švice. Stanovski svet se ta peča! s predlogom, da se da 10 milijonov frankov v podporo brezposel-ulm. Več govornikov j« kritiziralo kritična situacijo Švice, ki je nastala vsi od nizkega stanja inozemskih valut. Zvezni predsednik Schullthess se je izjavil za boj proti brezposelnosti. Švicarska trgovska bilanca ima eno milijardo deficita, kajti Izvoz se venomer manjša, uvoz pa vedno veča. Zvezlfl svet Je Izdal naredbo za varstvo domač« obrti proti Inozemskemu tekmovanju. Sve( Je te predloge sprejel. 4- Boj za »Humanite«. V nedeljo so sklicali francoski komunisti sejo vseh ak-cionarjev dnevnika »Humanite«, na kateul nal bi se podpisali sklepi vodilnega odbora •komunistične stranke v zadevi tega lista. Udeležili so se je tudi zastopniki starega LISTEK. Ant. P. Cehov: Strah. (Povest moieva orilatelia.) Poslovenil Fran Pogačnik. (Dalie.) Ko ie »Štirideset mučencev« za-izil. da sva se oba ozrla nanj, je joštijivo zakašljal v pest in iz* regovoril: »Dobrim gospodom sera bil ved-a zvest sluga, a glavni vzrok so pofete pijače. Ako me sedai ne* ečnega čioveka smatrate za rednega in mi daste službo, po-ubim sveto podobo. To je moja loška beseda.« Mimo je prišel cerkveni paznik, es v zadregi pogledal naokoli In aČel vleči za vrvico. Zvon je po* asi in zategnjeno, rezko rušeč ve* enio tišino, odbil deseto uro. »Toda ura je /.e deset«, ie vzkli-nil Dmitrij Petrovič, bil. a sv odpeljeva. Da, dragi moj,s je vzdihnil, »ako bi vedeli, kako se bojim svojih vsakdanjih, posvetnih mish v katerih bi ne smelo biti. kakor se zdi nič strašnega 1 Da ne bi mislil, se skušam raztresti z delom in se izmučiti, da bi ponoči krepko spal. Otrokom, ženi in drugim ie to nekaj navadnega, a meni, kako le to težko!« Pomel si je z rokami obraz, vzdihnil in se zasmejal. »Ako bi Vam mogel povedati, kako sem svoje življenje zapravil« je nadaljeval. »Vsi mi govore: Mijo ženo imate, prelestne otroke in sani ste izvrsten družinski oče. Mislijo. da sem zelo srečen In me zavidajo. No. ker je ravno prišlo do tega. Vam zaupam, da ie moje srečno družinsko življenje edino le žalostna zmota in jaz se je bojim.« Prisiljen nasmeh je spačil njegovo bledo lice. Objel me je okrog pasu in polglasno nadaljeval: »Moj odkrit prijate! ste. jaz Vam zaupam in Vas visoko cenim. Prijateljstvo nam pošilja nebo za to. da bi sc mogli izpovedati in se reševati tajnosti, ki nas mučijo. Dovoli- te. da se poshižim Vašega prijateljskega nagnjenja do mene in Vam odkrijem vso resnico! Moje družinsko življenje, ki se Vam zdi tako mikavno, je moja največja nesreča in mol največji strah. Oženil sem se čudno in nespametno. Moram Vam povedati, da sem do poroke Mašo brezumno ljubil in ji dvoril dve leti. Petkrat sem jo zasnubil, a vedno me je odbila, ker je. bila do mene popolnoma hladna. Ko sem se šestič. goreč od ljubezni,, valjal pred njo na kolenih in jo prosil roke kot miloščine, ie privolila... Rekla pa mi je: »Ne ljubim Vas. a bom Vam zvesta«... Ta pogoj sem navdušeno sprejel. Tedaj sem to razumel, a sedaj, rotim se pri Bogu, ne razumem. »Ne ljubim Vas, a Vam bom zvesta.« Kal pomeni to? To Je megla. tema... Jaz Jo ljubim še sedaj tako silno, kakor prvi dan po poroki. a ona mi je, kakor se mi zdi, pravtako ravnodušna, kakor prej, in ie najbrž vesela, kadar odhajam od doma. Gotovo ne vem, ali me ljubi ali ne. ne vem. ne vem. a vendar živiva pod eno streho, tikava drug drugega, spiva skupaj, imava otroke in vsa lastnina nam ie skupna... Kaj to pomeni? Cernu to? Ali Vi kaj razumete, dragi tnoR Mučno vprašanje. Zato ker najinega razmerja čisto nič ne razumem, sovražim sedaj njo. sedaj sebe. sedaj zopet oba skupaj; vse v moji glavi se je zmedlo, sam sebe mučim in slabim, a ona kakor na rovaš postaja vsak dan lepša in div-nejša... Po mojem ima čudovite lase. a smehlja se kakor ni ena ženska. Ljubim in vem, da ljubim brezupno. Brezupna ljubezen do ženske, s katero imaš že dva otroka. AH Je to umljivo in ne strašno? Ali ni to strašneje od prikazni?« Nahajal se ie v takem razpoloženju, da bi govoril še prav dolgo, a k sreči se te začul glas voznika. Dospeli so z našimi kotni, beaia sva v kolesko. »Štirideset mučen cev« ie snel čepico, in ««na pomagal s takim izrazom, kakor da ie že davno čakai slučaja, da sc dotakne najinih dragoccniii teles. »Dmitrij Petrovič, dovolite, da pridem K .Vam«, io dejal, vitUto me- žikajoč z očmi In sklonlvši Z'^vo 1» strani. Usmilite se me v božjem imenu! Poginjam gladu.« „No, dobro," je odvrnil Silin, —< „Pridi. pr| meni ostaneš tri dni. potem bomo videli!" ..Poslušam, gospod." se ie zvese* Ul ..Štirideset mučencev". „Tako} jutri pridem." Do doma je bilo šest vrst. Dmitrij Petrovič, zadovoljen, da se je končno izpovedal prijatelju, me ie držal vso pot za pas in mi ni več bridko In prepadeno, temveč vedoval. da bi se vrntl v Petrograd, ako bi imel v družini srečo, in bi se tam posvetil znanosti. Struja, ki je pognala toliko mladih, nadarjenih ljudi na deželo, je obžalovanja vredna. Rži In pšenice imamo v Rusiji mnogo, a popolnoma ..um primanjkuje kulturnih ljudi. Mlada, nadarjena mladina bi se morala bavitl z znanostjo, umetnostjo in politiko; kdor drugače dela, ie nepremišljen. Zadovoljno io modroval in obžaloval. da se jutri rano ločiva, ker mora iti po lesni kupčiji. »pravnega sveta Bračke, Blum in Reuau-del. Takoj ob začetku so poslednji izjavili, da ne prlpoznajo sklepčnosti te seje, ker je bila sklicana na nelegalen način. Renaudel je predlagal njeno odložitev, dokler se ne najde modus 2:a sporazum med izvrševal-tiim odborom socialistične delavske stranke in komunističnim vodilnim odborom. Ko je Dunois v imena ekstremistov zavrnil ta predlog, so se Bračke, Blum in Renaudel v 'Jdstrauili. Pr! glasovanj« so dobili ekstremisti 2911 akcij, 1179 sploh ni bilo zastopanih. Pripomniti pa moramo, da ie med 2911 ekstremističnih akcij 1100 v v* sesti avstrijskih in nemških ikcionarj* . katere je glasoval Laudricn, sedanji upravnik »Humanite«. + »Humanile« izjavlja z očitnim zadovoljstvom, da je sedaj, ko so se zadeve med komunistično hi delavsko socialistično stranko kolikor toliko uredile {?), pripr. na »idejen* bo>j z »odpadniki«. Kaj bodo francoski komunisti dalje počenjali, nas doslej ne briga, kor poznamo to staro pesem do zadaje note, zanimivo pa Je, da v tem tre-notkti, ko preživlja francoski proletarijat naJboJj Srne dneve pod pasjim bičem meščanske strahovlade, nimajo »idejni« komunisti nikakega nujnejšega opravila razen zbujanja mesarskih instinktov med brati z žulja vkni rokami. Ko je meščanska Uikta-tura razpustila strokovne organizacije, ali mislite, da ie »silna« in »mogočna« stranka samo trenila z malim prstom? Kaj še! V tistem trenutku se je pokazalo to, kar smr> Smeti pri komunistih sami dovolj prilike opazovati: da jim namreč v odločilnem tre-notkn zmanjka poguma in komaj, komaj sl še upajo spraviti iz sebe jecljavo frazo o »protestu z vsemi močmi«!! Tako se je zgodilo na Francoskem kakor tisočkrat pr! na». Res, samo za take »revolucionarne« še ih bilo treba iti v Moskvo in trgati srce iz delavskih pr s! Ampak iz samega spoštovanja do francoskih bratov hočemo upati, da se sedanja banadna zaslepljenost ne bo mogla obdržati in hočemo upati, da se uresniči to, kar smo že enkrat nedavno povedali, da bo namreč zmerna manjšina v francoski komunistični strank! manjšina, ki Jo pa mi smatramo za moralno močnejšo kot vso »večino«) trdo stopfia na noge vsem razdirajočim elementom In bo znala najti pot iz sedanje zagate v s vrbo novega združenja vseh francoskih proletarskih sil. Isti proces, Id se sedaj vrši pri nas! + Moskovska delavska mladina Kaut-skomu. Delavska mladina v Moskvi je postala Kautskemu, ki se nahaja sedaj v Georg® naslednje ptenvo: »Četudi smo ločen! od sveta radi blokade in radi vojaškega kordona, ki ga je ustvarila sovjetska vllada, vendar se posiužimo prilike, da vam pošljemo svoj pozdrav. Hočemo verovati, da razcep v vrstah proletariata ni drugega kot začasna posledica svetovne vojne, ker edin-stvo delavskega razreda mu je brezpogojno potrebno v njegovih bojih in ob njegovi končni zmagi.« — Bolj še viška vlada sicer niti sedaj ne stoji trdno, še manj trdna pa je »jena bodočnost, ko jo zapušča celo mladina, ki hrepeni po slogi proletariata. + V ustavotvorno skupščino v Vladivostoku je bilo izvoljenih 15 komunistov, 1 monjševlk in 1 kadet. Dnevna kronika. Prenočila za eno ali dve noči išče Konsumno društvo za Slovenijo za delegate, ki se udeleže občnega zbora dne 2. fe- bruarja t. 1. ter prosi vse one zadružnike, ki bi jih imeli na razpolago, da to naznanijo zanesljivo do sobote 29. t. m. v društvenih prodajalnah: Sodna utica, Krakovski nasip. Rožna dolina, Glince, Siska id v centralni pisarni ŠlSka. Kolodvorska ccsta štev. 20*1 Navedejo naj število postelj in za katoro noč bi jih Imeli na razpolago. — 20 dinarski bankovci Ih poštni uradi. Ravnateljstvo Došte in brzo-*ava za Slovenilo obiavlia: Ker tvošt-, ni uradi 20dinarskih bankovcev začasno ne SDreiemaio se ie Dolastiln občinstva nreceišnia razburjenost Ker so se ooiavile v Drometu kar , J? različne vrste dvaisetdinarskih laži-novčatve. le bila noštna UDrava. ua obvaruje sebe in svoje uslužbence vsakršne škode, orisiliena. da do Dreiema natančnih dodisov vseh štirih vrst falzifikatov. SDreiemanie 20-dmarskih bankovcev začasno ustavi. — Podreienim uradom botno te oonise takoj no natisku rosfali nošt-n» uradi ua bodo 20 dinarske bankovce. ko bodo imeli Doois v roj Ker ]e W] na. vat velikanski, je umevno, da so zaloge drugih novčanic zelo hitro izginjale. Za lal-zllikat banka Izda stranki začasno potrdilo. Toliko je gotovo, da falzifikatl ne bodo povrnjeni z drugim denarjem. Kakor omenjeno, je naval na banko trajal vse dopoldne Celokupno Je bilo 500 strankam Izmenjanih za 60.000 dinarjev »20-dinarskili baukov-<*Y«. Banka Izmenjava vsak dan od 8, tire do polu 12. dopoldne. Popoldne so ne Izmenjava. Poštno In brzojavno ravnateljstvo poživlja naročnike časopisov, da naj vsak nered glede dohoda ali dostavljanja naroden'h časopisov naznanijo pristojnim Izdajnim poštnim uradom alf pa nattrvnoat postnemu ravnateljstvu. Ravnateljstvo bo na vsako pritožbo uvedlo natančno preiskavo, da s« vzrok nereda odpravi Ker je tako naznanilo v prid poštni upravi kakor tudi občinstvu, naj pritožniki pošiljajo taka naznanila zaprta In poštnine prosta Na ovoju pa Je napraviti opazko: Na uradno zahtevo v časopisnih zadevah, poštnine prosto. Drugačnih zadev pri teh pritožb na ravnateljstvo ni omeo,att — Telefonski imenik za Slovenijo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo »Imenik telefonskih naročnikov hi telefonskih uradov v Sloveniji« ter Jih odda Interesen toin proti povrnitvi nabavnih stroškov t J. 4 dinarje za izvod. V Ljubljani in Mariboru Jih prodajata tamošnja glavna poštna urada, nadalje Jih prodaja’o tudi poStni uradi Celje. Ptuj, Trtič in Kranj. Interesenti Iz drugih krajev naj na-rače Imenike pri gospodarskem uradu pošt, in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Ministrstvo za finance je dovolHo potnikom, id potujejo v inozemstvo, da lahko vzamejo s seboj do 2000 cigaret otiih vrst, katerih izvoz je dovoljen. V ministrstvu za narodno zdravje so Vdelani načrti za zgradbo javnih bolnic na ozemlju predvojne kraljevine Srbije. Poleti bodo začeli z gradbo javne bolnice v Po-žarevcu, ker Jo tain nalbotj potrebujejo. Priprave za Umetniško noč. Po ljubljanskih kavarnah ln na več drugih mestih visijo od naših najboljših slikarjev Izdelani umetniški plakati, ki naznanjajo večer, ka-teroga priredi udruženje naših gledaliških fgraltcev 31. tm. Zlasti umetniški svet se živo zanima za ta dogodek, pa tudi občinstvo, ki prihaja prav pridno po vstopnice v pisarno Udruženja v dramskem gledališču. Po raznih velikih pripravah je pričakovati, da bo Umetniška noč nekaj posebnega. Tatvina dragocenega prstana. Na Aleksandrovi cesti stanujoči gospej Katin-kt dr. Černetovi Je b8 iz spalnico ukraden dragocen prstan * briljanti v vrednosti 30 tisoč kron. Sumijo neko bivšo služkinjo, id je bila aretirana. Težka opeklina. Na Ježici je eno leto starega Francka Nincelja 1 vrelo vodo oblila njegova sestrična. Prašek je zadobil težke opekline po telesu, vsled česar so ga morali prepeljati v ljubljansko javno bolnico. Umor v Posavja, Na Vrbini so našli pred kratkim truplo nekoga hrva/tskegra seljaka, kateremu so zločinci ukradli voz, vprego in denar. Aretirali so nekega Spil-lerla Iz Dobove, Id Je osumjen, da Je izvršil omenjeni zločin. Nadučitelj ustreljen. Dne 20. t. m. zjutraj ob pol 9. url je posestnikov sin Jože Petan Iz Sromelj, po domače Godi er, na lovu, slučajno, nesrečno ustroj 11 svoflega najboljšega prijatelja, lovca, nadučitelja Dragotina Rumpret. Strel ga Je zadel smrt-nonevarno, V teku četrt ure Je gospod nadučitelj izdihnil svojo Maso dušo. Svetila mu večna luči Tedenski Izkaz. V tednu od 16. do 22. tm. se je rodilo 25 otrok (12 m, 13 ž), mrtvorojenih 4, Umrlo je 31 oseb (7 m, 11 ž, tujcev: 8 m, 5 ž) ln sicer: na živijenski slabosti 1 ž in 1 tujec; za jetiko 1 m, 1 t, ttlj-Cl: 1 m, l ž; za drugimi nalezljivimi bolez- nimi 1 ž, na možganski kapi 1 Z; za srčno hibo l m, 4 Ž, 1 tujec; za rakom 1 m, 1 ž; za drugimi naravnimi vzroki 3 m, 2 Ž, 4 tujci, 4 tujke; za slučajnimi smrtnimi poškodbami 1 m, 1 tujec. Naznanjenih je bilo dvoje slučajev nalezljivih bolezni: m da-vico 1, za škrlatinko 1. Zvišanje mostnine na savskem mostu pri Trbovljah. Lastnik« savskega mostu pri Trbovljah Inž. M. Klrehschlagerju Je poverjeništvo za Javna dela dovolilo pobiranje zvišane mostnine na savskem mostu pri Trbovljah in sicer: za osebo 40 vin., za enovprežen voz 2 K, za dvovpreže® voz 4 K, za živino 60 vta,, za drobnico 20 vin., za kolesarja 40 vin., za samotežnlk 40 vin. Pobiranje zvišane mostnine velja najdalj e za tri leta. — Dovolj je žalostno da moramo v 20 stoletju plačevati še mostnino! Ruski Ust v Dalmaciji. Wranglovci so začeli izdajati v Dubrovniku svoj ruski tednik »Ruskij Listok«. Kozaki v Dalmaciji. V Slnjn v Dalmaciji bodo naselili 900 Wranglovih kozakov. KuBtumV vestnik. Nastop MatlSinoga pevskega zbora v ponedeljek 23. tm. pod novim vodstvom g. Štritofa kaže, da se utegne zbor po letih vila in propadanja povzpeti v svežejše sleče — težko Izvedljivo delo, kateremc se postavljajo po robu desetletja ukoreninjene tradicije toliko pri starih pevcih, kakor pred javnostjo. Tembolj je razveseljivo, da se je že ta prvi poskus Izborno obnesel. Slišati smo enkrat nekaj pošteno prolzvaja-nih slovenskih pesmi, videli občinstvo, ki se ul zgrozilo nad nenavajeno »novotarijo« .— kaj hočemo več ob začetku? Pač: še nekaj takih koncertov ln čimprejel —č. Repertoar ljubljanskega gledališča. Drama: Četrtek 27. Sen kresne noči v opernem gledališču. A. Petek: Školjka B — Sobota Sen kresne noči v operi C. — Nedelja; Školjka izven. — Ponedeljek zaprto. Opera: Petek: Rigoletto D. — Sobota: Sta kresne noči C. — Nedelja Pta DtanroSo izven. — Ponedeljek: zaprto. Novi letnik • Ljubljanskega Zvona« Z letom 1921 stopi Ljubljanski Zvon v peto desetletje. Naši današisB generaciji Se v svojih starih letnikih arhiv kulture ki duševnih stremljenj, v novem hoče biti nje glasnik. Med letom bo začel nadailjevatj dr. Ivan Tavčar svoj znameniti zgodovinski roman »Visoška kronika«, ki je v prvem delu zbudil splošno pozornost. Dr. Ivo Sori! bo vse leto prinašal zanimive štorije Iz tolminskih hribov. Ivan Zorec bo priobčil daljšo novelo »Njena pot«, MHan Fabjančič daljšo sliko »V novi svet«, Ivan Albreht troje koroških povesti V. Mazi črtici: »Verica« ta »Prepovedana pot«, Marija Kmetova par kratkih črtic. V poučnem delu bo dr. Ivan Prijatelj vse leto priobčeval »Duševne profile naših preporodite-liov«, Miran Jarc le napisa) daljšo študijo o »modemi srbohrvaški liriki«, prof. beograjske univerze Dr. H. Barič pa pripravlja za šeststoletalco Dantejeve smrti daljšo študijo o »Danteju poetu In filozofu«. Poročila e naši drami bo pisal Fr. Albrecht, o naši operi ln godbi Anton Lajovic. Novo okusno zunanjo opremo za bodoč! lettrfk je oskrbel S. Sp ntel. Celoletna naročnina Ljubljanskega Zvona znaša ISO K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Posamezna številka velja 18 K. Za Italijo velja celoletna naročnina 60 Kr. Gledališki list št. 19 vsebuje pole* programov članka O. Z.: Pogovor o bodočnosti klasične drame. — A. L.: Misli o podr-Savlleniu našega gledališča. Zrnje. Stov. 13. vsebuje: Jan Ban-kart: S ceste. — H. Drazovič: Glasba kulturnih narodov starega veka. — Dr. Pivko: Dramatsko pesništvo. — Antun Mecger: Petar (Peclja) Petrovič. — Repertoir. Cena številk! 3 K. Gostovanje »Hudožestvenega teatra« v Splitu. Moskovsko umetniško gledališče bo dne 10. tm. gostovalo v splitskem gledališču. Gospodarstvo. Kaj bo * odtegnjenimi 20 odstotki? Radikalni poslanec Miletič je na finančnega ministra naslovil vprašanje glede povračila 20 odstotkov, M so bili zadržani pri žigosanju bankovcev Avstro-Ogrske banke. Za eno mlljardo lasnega Izvoza. Minister za šume in rude Je izdal naredbo, ki regulira sekanje drva in Izvoz lesa za kurjavo. Računajo, da bomo lahko Izvozili drva za eno milijardo dinarjev. Gradnja trgovskih ladij. Objave Uoyda kažejo, da je bilo v zadnjih par letih zgrajenih trgovinskih ladij 18 ki poj milijona ton. Angleška ladjedelna industrija }c leta 1920 dosegla tako višino, ki so doslej še ni bila dosežena. Angleži so leta 1920 prekosili celo dosedanjo največjo višino (leta 1913) na 142.000 ton. V angleških ladjedelnicah je bilo leta 1920 izdedanih 618 trgovinskih ladij, ki so hr.cle skupno 2,055.000 ton. 850.000 ton ladij je bilo izdelanih na naročila Iz tujih držav. — Kriza v domači cementni Industriji Cementna tovarna v Zidanem mostu Je že od srede decembra dalje svoje obratovanje reducirala na polovico vsled pomanjkanja kosorvhega premoga, toda sedaj »o ugasnile še zadnje tri poči in bo vsled tega 250 dolavccv delj časa broz vsakega za- služka, ker ne dobi tovarna od nikoder ni-kakegakosovnega premoga. — Kakor smo zvedeli, nakazuje sicor deželna vlada za Slovenijo oddelek za premog, dnevno 'z Trbovelj - Mirne in St. Janža po en železniški voz kosovnega premoga — toda le na papirju, kajti tovarna sploh že od 15. decembra m. 1. pa do danes ni dobila ne enega vagona premoga. Zato je bilo ravnateljstvo prisiljeno celokupni obrat za nedoločen čas popolnoma vstaviti. — Cementna tovarna v Zidanem mostu je v stanu s svojimi modernimi napravami producirati dnevno 7 vagonov Portland - cementa. Za to količino pa potrebuje dnevno do 4 vagone najboljšega kosovnega premoga — in kakor smo doznall, je tovarna v minulem letu prejemala dnevno vsaj po 1—2 vagona kosovnega premoga iz Trbovelj—Mirne in nekoliko tudi iz Krmelja. Tako je mogla Izdelati dnevno vsaj nekoliko vagonov Portland - cementa to kriti svoje režijske stroške. Toda v tekočem leta ne more niti te količine kosovnega premoga dobiti. Cementna tovarna ima do sedaj že 600 vagonov naročil in ko bo pričeta stavbna sezona cveteti, bo naravnost bombardirana z naročili, ln seveda — imamo samo upanje, da, če ne bo premoga, ne bo tudi Portland - cementa. Zato je nujna p»-moč potrebna! — Prometno ministrstvo le sklenfto odposlati prihodnji mesec vočje število vagonov in lokomotiv v popravilo na Madžarsko. — Nov premogovnik. Pred par dnevi so odkrili v bližini Sinja v Dalmaciji bogat premogovnik. Eksploatacijo bo prevzela država. — Cene vina na Visu. Vsled fyloksere, Id je letos po dalmatinskih otokih turi čil« precej vinogradov, stane vina na Visu 1800 kron hekto. — Z ozirom na vprašanje socijallzadje premogovnikov Je sklenil glavni odbor zveze nemških strokovnih organizacij zahtevati takojšnjo izvedbo socljalizacge. — Gradba bratislavske luke. Gradba velik« modeme luke na Donavi v Bratisla- vi zelo hitro napreduje. Gotova so že tri skladišča in četrto za žito bo v najkrajšem času dovršeno. Gradba bo končana leta 1925. la bo skupno s luko ▼ Komar nu mogoče shraniti v skladiščih milijon ton. blaga. <» Nemčija vrača Romuniji zlato 1 log o. Nemška državna banka je naznanila runnmski narodni banki, da }i vrne njen v vojni zaplenjen depot zlata, ki vsebuje 62 mdUJnov zlatih nemških mark, 952.000 avstrijskih zlatih kron in 2.700.000 francoskih zlatih frankov. — Angtešl kupujejo zlate mdaft« aa Sedmograškem. »Obzor« poroča: Harkorto- vi rudniki in kemične tovarne d. d. v Gothi se pogajajo z nekim angleškim konzorcijem zastran predaje zlatega rudnika na Sed-mograškem. — Turek škjU čez niedol — Francozi bnajo denar? Iz Madrida poročajo, da namerava francoska vlada plčati prvi obrok posojila, ki so ji ga dali I 1918 združeni španski bankirji, Kšeft.., kšeft... Šport. Spor v Csl delavski telovadnih Jadno. tab — žal še ni končan. Vršilo se Je ie več konferenc — aU na nobeni se odbor in levičarska opozicija ne morejo zediniti. Zlasti sklicanje Izrednega zbora, ki ga smatra odbor nepotrebnim in ga opozicija na vso moč zahteva, Je kočljivo vprašanje. Upamo, da se do 01ympiJade pobotajo. Društvena vesti. — D. umetniška noč se vrši 31. t m. v vseh prostorih Narodnega doma. Začetek ob 2L Vstopnina znaSa 80 K (za v*e Prostore!). Preaotacile vsak dan od t 6 v pisarni Udruženja irled. Igralcev (Dramsgj gledališče). Kiparji, slikarji, muziki, literati to drugi umetniki ter dijaki polovično cena. Po svetu. — Zvišanje delavskih plač na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem zahtevajo delavci vseh kategorij in strok povprečno 35 do 50 odstotkov povišanja plač. Prvi so dosegli znatno zvišanje mezd deJavd steklarsko stroke, Id ima zelo dobre konjunkture. V sladkorni industrij! zahtevajo delavci 100 odstotkov povišanja; v meznean gibanju so tudi kovinarji, oblačilni delavci, rudarji ln kemični delavci. Tudi nradništvo teh strok Je vložilo svoje mezdne zahteve. — Bolničarska šola v Pragi. Češkoslovaški Rdeči leriž je s pomočjo ministrstva narodnega zdravja dvoril v Pra^l dveletno šolo za vzgojo bolničark. — Avstrijski srednješolski prolesorjl so zasrozili s splošno stavko, ker jlin \4ada noče plačati že v juniju 1920 obljubljenih doklad. — Vseavstrijsko meščanstvo se seveda nad tem »škandaloznimi vedenjem dr-žavnEh nameščencev zgraža, tisto meščanstvo, ki si Je od Junija praši ega leta pomnožilo milijonska Imetja za milijone na račun garajočih trpinov. — Rcdarn častni doktor wasiil«£tonske univerze. Orljentalna univerza v VVasimig-tonu Je imenovala dr. Ernesta Reclama, solastnika znane nemške književne založbe, ) za častnega doktorja književnost* in Iil07.a< fije vsled njegovih zaslug za ljudsko iz* obrazbo. — Brc-stlitovski »heroj« uuuL Kako* poroča » Obzor« iz Basla, je bil znani nem< ški general fioffmann povabljen na Silve< strov večer v neko rusko družo. Na pro< slavd je generala zadel lurtvoud. — Bombe bodo glasovalo, Woiff po. roča, da jc glasovadna obmejitvena policija na Zgornjem Žlezkem zaplenila vagon mu* nlcije, ki je prihajal iz Poljske. Spremljeval« ci so zbežali. Med drugim je mednarodna komisija, ki je bila o tem obveščena, našla tudi 13 strojnic in 100 ročnih granat. — Na Španskem Je započela obsežni atentatorska akcija. Vsak dan pade po več žrtev. Tako je bilo zadnjič v Baj ee'>o< urgesu }e umrl neki Guindolet, ki je imel samo 28 let, pa Je tehtal nič manj in več kot 252 kilogramov. Resnično, to m* more zbuditi nekaj rešpekta v teh suhilt letih! Organizacijski vestnik. Iz stranke. Koroško. Javni politični shod se fa vrša v Cmi v nedeljo, dne 30. t. m. ob 11* uri v prostorih s. Kru!ca. Enaki shod se hd vršil tudi v Guštanja Istega dne ob 18. urt, Sodrngi! treba je, da pride zopet Živah« nost med nat, zato skrbite da bo udeležba velika. Razpravljalo M bode o seto važnih' zadevah. Vestnik Svobode. Dramatični odsek »Svobode« vprižoti v nedeljo, dne 30. t. m. v Travnov! dvora« ni na (Mačah burko v treta dejanjih Nebesa na zemlJL Začet ek ob 7. ort zvečer. Vstop« irice v predprodaji se dobe: v prodajalnah konztunnesa društva na Q1 inčah ln v Rožni dolini In na dan predstav« v dvorani, la sicer dopoldne od 9.—12. ure ter popoldne od 2.-5. ure. Mežica. Dramatični odsek podružnice »Svobode« v Mežici vprizort r nedeljo, dne 30. t m. ob 3. uri popoldne r društveni dvorani nad Konsumnim društvom veselo* igro »Stipko tiček« in le dva komična prt« zora. Vstopnice v predprodaji se dobe % prodajalni konzumnega društva v Mežici. Po predstavi ples in prosta zabava. Ker Je 6istf dobiček v prid revnim šolarjem se va< M k obilni udeležbi. — Odbor, Dopisi. »Slovenskemu gospodarju« v odgovor« »Gospodar« nesramno napada našega po* sSanca Kisovarja Iz Rogoze, čel Klsovar se le na svojih shodih o božičnih praznikih K na Novo leto zavzemal za znižanje davkov^ M so po krivd) buržoazljskih strank tako narasti, da Jih ljudstvo sploh ne bo moglo prenašati. Da Je to res, ni dvoma. Toda, go« spodje pri klerikalni stranki, dokazali ste« koliko ste storili za ljudstvo, bili ste v Via« dl dve leti. Vaša zasluga Je v prvi vrsti, da so davki tako narasH vaša zasluga, to« ra) M Imeli tudi v prvi vrš« dolžnost, d* se zavzamete u znižanje davkov. Ali ste dvigniti mezinec za dobro stvar? Pišefe tudi nadalje v Gospodarju z dne 20. Janu« arja t 1., da se poslanik Klsovar repenči doma, da bo znižal davke in da v Belgra« da molči, ker se boji za tvoje dijete. Na to vam povemo odločno, da Je bB Kisova* vedno delaven človek, se Je preživljal prt* kot tak bi se še naprej, da bo pa storil sva« Jo dolžnost smo uverjenl Dragi klerikalci« vi Imate v vaši vrsti poslanike, Id imajo sploh nagobčnike, Se desetletja prejemal« dijete hi 5e do danes niso storili za ljudstva ničesar. Kar se tiče prisege, smo bil ml in naš socUaJisttčoi klub prvi, ki smo zahtevali prisego na narod In ne na kralja: mi smo za d«k>. Ka| ste storili vi, dokazov Je dovolj! Trpljenje ni «*!5 drugega! Dobra, vi* ditno se zopet ln vam bomo povedali kaj drugega, a brez nagobčnika, »Svoboda« v Črnil Na] Vam nekoliko opišem delovanje naše podružnice delav« skega izobraževalnega društva »Svobode«! CutiU smo tudi ml, kakor marsikje drugje, kol Ute važnosti jc ravno za delav« ca izobrazba. Kakor se posameano drevo v gozdu, ne more upirati silam Uutega vi« harja, tako je tudi s posameznim flancat, človeške družbe. Zato je treba človeku, da ima priliko v dnevih, ko gre za njegove pravice in obstanek, opirati se na ilruget ker le tako se da doseči zastavljeni cUJ. Glavna opora so v tem oziru organizacije. Ker verno, da izobrazba more rešiti delav* ca iz sedanjega položaja, smo ijstanovflt podruiitico, izobraževalnega društva »Svo-VOda*, tla z njo pospešimo napredek. Podružnico smo ustanovili sredi julija lanskega leia. Vsakomur so znane razmere, v. kaf^rUi se naliaSamo, zato se tudi naša podružnica u1 mogla razviti tako hitro, kakor smo želel!. Toda kljub temu, čeprav smo bili brez vseh gmotnih sredstev, se nam je po zaslugi sodruga Ratabofena, posrečilo prirediti dvokolesno dirko in dve igri že dne 1. aV&usta ionskega leta. PriSli smo tako do pirvih iinanc. Z dnem 1. novembra se je začela plesna šola, katere zaključni venček ie bil, dne 5. januarja tekočega leta. Da se je plesna šola tako dobro obnesla, se iinamo predvsem zahvalit! našemu sedanjemu tajniki' sodrtign Rajho-fenu, ki jo Je tako spretno vodil, da so Imeli obiskovalci, v tako kratkem času priliko se naučiti več plesov. Zahvaliti se imamo, da sta plesna šob In venček, posebno zadnji, v vsespicSno zadovoljstvo obiskovalcev tako dobro izpadla, 5e neutrudljivemu godbeniku, občinskemu tajniku gospodu Ršu, vodi kot kapelnik zdaj tudi naš tamburaSki odsek, ki bo že v kratkem, času zmožen za nastop. Plesno Solo ie redno obiskovalo 12 parov, Venčka 90 s« udeležile 103 osebe. Dne 5. m. m. smo priredili ».Miklavžev večer«, na katerem se Je obdarilo 280 otrok. Ker pa razmere ne dopuščajo, da bi otroke tako bogato obdarili, kakor smo želeli, upamo da bo mogoče prihodnjič kaj več storiti. Za mflclavževe darov« se najsrčnejše zahvaljujemo vsem darovakem, posebno to-Sipodn rudarskemu svetnikn drž. sekvestru svinčenih rudnikov v Mežici, ki je daroval V ta namen 500 K, kakor tndi konz. dr- *a Stavenljo v Prevaljah za darove, ki nam ^ih Je poslalo. — Posebno veliko dela ima- mo zadnji čas z gledališkim odrom, ki bo res krasen, ko bo kmalu popolnoma dovršen. Zahvaljujem se tem potom centrali našega društva za podarjene potrebščine. Pripravljamo se že zdaj za igre in mislim, da bomo v kratkemk aj vprizorili. Takrat bo tudi sodeloval naš tamburaški odsek. Končno moram odgovoriti že dopisniku »Slovenskega Gospodarja«. Vprašujem ga, ali je imel priliko si ogledati na plesnem večku našo pametno mladino? Ali je videl nie vzorno vedenje? Oglejte sami sebe! Priporočal bi vam, da nas pustite v bodoče pri miru, če ne pridejo o Vas lope zanimivosti na dan. Mi pa bomo marljivo delali, se izobraževali in se veselili našega napredka. Beda, pomanjkanje, revščina! To troje Je ostalo našemu ljudstvu,: to troje mu je najzvestejši spremljevalec, to Je dedščina, katero Je zapustila svetovna voina našem a ljudstvu. Največje Jrtvc svetovne vojne pa so vdove in sirote. Poglejmo širom naše domovine In videli bomo tisoče in tisoče našega ljudstva, ki životari v moralni in telesni bedi. Poglejmo v zaduhlo izbo uboge vdove, kjer je stisnjena številna deca, gladna, raztrgana in zapuščena. Vdova dela in se trudi od ranega Jutra do poznega večora, da preživi sebe in deco. Ko pa od truda in napora oslabi, ko ji poidejo .ihoči, da bi preživljala svoje otroke — kaj potem? Nihča Je ne pozna! Bedna odpira vrata iz urada v urad in prosi pomoči, a povsod sliši samo pomilovanje in lepe besede. Ali naj živi vdova, ki ni kriva sama svoje nesreče, od pomilovanja, ali naj živi od solz, ki Jih pretaka v skrbi za svoj in svoje družine obstoj? Deca pa tava brc> nadzorstva po cestah in prosjači, da &1 uteši svoj glad. Ali naj vzr^sie iz te dcce, ki Je prepuščena sama sebi, ki Je brez pravega nadzorstva, pošten, zaveden narod? Ni nam treba oplscs-vat! bode la revščine v kateri žive stotine vdov In sirot, kajti vidimo Jo. Vrzimo torej iz naših src trdosrčnost in mlačnost In otmhno naše vdove in sirote muk hi trpljenja, katere morajo prenašati kot največje -žrtve svetovne vojne. Da se odpomore bedi In revščini, v kateri žive vdove in sirote, se 5e os;Kwa?a »Zveza vdov in sirot za Slovenijo« v Ljubljani. Dolžnost naša jc, da zvezo, katere namen je, pomagati vdovar iz i pljenja in bede ter rešiti deco pogina in delovati na to, da vzraste iz nje pošten, zaveden narod — tudi podpiramo. Pristopajmo vsled tega kot člarj k tej zvezi, pr iraijino jo po svojih močeh, ne pozabimo naših vdov in sirot pri prireditvah in zabavah. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Pošilja naj se na: Zvezo vdov in sirot za Slovenijo« v Ljubljani, Mestni trg št. 11 — II. nadstropje. Ljubljana, pošti?! predal 168“ ali pa ori upravi „Napreja“ v Ljubljani. — irdo vezan izvod velja 14 K; kd, naroči več kakor 10 izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K popusta. Muči Vgs davobol? Zobobol? Traanie v udih? Malo Fellerieveza Dravesra Elza-fluida in odnravliene so bolečine’ 6 dvoinatih ali 2 veliki Sneciialni steklenici 42 K. Državna trošarina noseebi. Felleriev Elza nummlni črtnik en komad 12 K. Želodec Vam ni v redu? Neka! pravih Fellerievih Elza-kroeliic! Te so dobre! 6 škatliic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 veliko steleknica 20 kron. — Omot in noštnina oosebel. a naiceneie. Eueen V. Feller. Stublca Jonia Elsa tre št. 252. Hrvatska. Žepni koledar za leto 1921 je izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije m posamezniki, ki ga še niso naročili, naj ga čimprei na-roče pod naslovom »Tajništvo JSDS. Vdove in sirote. Ko ie potihnil bojni metež, ko so prenehale prasketati puške in doneti topovi, ko so se začeli narodi polagoma vračati zopet k plodon osnemu delu mirnega časa — takrat smo šele prav opazili posledice, katere Jc zapustila svetovna vojna. Pomanjkanje, glad, skrbi in trpljenje Je prenaSalo naše ljudstvo v svetovni vaj-.ti; trpelo }e za interese aristokracije in kapitala. Ko se Je 1. 1919. iz razvalin avstrijskega ccsarstva porajala nova, mlada država, se nam jc zazdelo, da so se odprla pred nami vrata v lepšo bodočnost, mislili smo, da bo konec trpljenju in bedi. Stoletja smo bili sužnji tujcu in pozdravljaj smo osvoboditev naše domovine. Manufaktura in tkanine. Mariborska eskomptna banka, Maribor, ^ Tegetthoffova ulica 11 ........ ——■ Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vloge in iz vršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Meno Mm. intnini zavoti Drag. Besetjak Odvetnik Dl VIKTOR AHAZHIZH v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- ih inozemstvu. V abOnementu ter p0aame7.no cene zmerne. naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v v N o v e m m e s t u, v h i s i g o 8 p e S k a b e r 11 e, I. nadst, Ljubljana, Dunajska cesta 15. Šivalni itrojl ta itnll s Mi Izborna konstrukcija in elegantna izvilitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Titnji pentlja toipUn. Pisalni stroji „AdIer“. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Ptirkopp, Styri*, Waffenrad Začasno znižane eene! za klliBlift pri Imets me .BIST! | kovinska i industrija, Domžale. prcji Paval SeemaMn, Llubljana-Vlf. veščega pri „Falzm»8chinea išče za takojšnji nastop strojarna GOTTFRIED EDER, VUKOVAR. Manufaktura Po na jnižji ceni! Po najnižji ceni! Prva srbska tvornica za ulivanje kovin in izdelovanje vseli u to stroko spadajoča dela iz medi Kukar i Jovič u Leskovcu (lija) Potrebuje dobro kvalificirane preddelavce in delavce za ulivanje oblikovanje za lastno tovarno. Plača in vse druge pristojbine najboljše. Ponudbe i zahteve poslati na gornji naslov. v no^o preurejeni , trgovini ALBERT KOPAČ Maribor, Glavni trg št. 17 Prodaja vsakovrstnega inozemskega raanufakturnega blaga ih pletenin. Na debelo in drobno I I Eflaap^f^TL ogromno polUjstev B IImL ‘lfi manufakture narav Bi nogt Iz inozemstva • je prejela tvrdka E| ^ ^ R. Etern ecki v tlijo, gg in sicer volne, celit}e, tiskanine, damina, batista za ženske obleke, sukna H kaingnrnfl in hlafevine za motke obleke, belega ia pisanega platna za ■ perilo, blot«, cviihs, robcev, svile in Se mnogo raznega druzega blaga, H katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po iudovito n nizkih cenah. Razentega, vedno velika zalega lastnega izdelka srajc, R predpasnikov, bluz, kril, žentkih, moških in fantovskih oblek, po zelo gg nizkih cenah. Cevl)l, lenaki, motki in otročji vedno v velikanski zbiri, ® pristno rofno delo od lastnih čevljarjev. I Hustrovanl cenik zastonj 1 Na debelo samo v 1. nadstropju ti VELETRGOVINA I> STR M KP,KI CELJE 8T’ 814> H Razpoiiljalna “ 01IWWEiVflVl Slovenija. §f Zimsko blago po lastni ceni! Zimsko blago po lastni ceni! Kemično čisti obleke, . Qvpff ovratnike, zape- Ljublj&Da, Poljanski nasip 4. JVCISUIStVa stnicein srajce. Podružnica: Selenburgova ul. 3. sšssssssts.*.. ----------— Podružnice: ............—...... Maribor Novomesto Kočevje Gosposka ni. 38 Glavni trg št. 39. mmmmmmmmmmmm mmmmmmmmEmmm Hašinsko o file Regat O, najboljSe kvolitetc proda]a na debelo v lesenih sodili in poiti ja vzorce na zalitevo za koDzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! Odgovorni urednik: Jak, Vehovce Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, Izdaiateli: Iva« Mlin; Stev. 2t.