Pogoji za boljše gospodarjenje
Na referendumu v petek, 9. januarja, se je 68,75 odstotka od 6 tisoč delavcev, ki združujejo delo v enajstih delovnih organizacijah kemijske industrije v Ijubljanski regiji, odločUo, da se združijo v SOZD, ki nosi zaenkrat še delovno ime »Kemija«. Doslej znani podatki glasovanja pričajo, da seje za združitev odlo-čila precejšnja večina delavcev, čeprav natančni do-končni rezultati še niso znani. Zavoljo kolektivnih dopustov bodo namreč delavci štirih tozdov Donita iz Medvod o združitvi ali proti njej glasovali kasneje.
Združevanje kemijske in-dustrije, ki razdrobljena ne dosega rezultatov, ki bi jih si-cer lahko, v našem prostoru ni novost. Že doslej smo bili namreč priča, žal, ne preveč uspešnega združevanja v soz-da Bivet in Polikem. Vendar pa kaže, da te grenke izkušnje le niso ostale brez učinkovite-ga poduka. V vseh enajstih kemijskih delovnih organiza-cijah so namreč v priprave za združitev vložili veliko dela. To je končno na referendumu obrodilo precejšen uspeh, saj so delavci presodili, da so po-goji in interesi za združitev to-krat drugačni in da združitev obeta večji uspeh in učinkovi-tost na domačem in tujem trgu.
Elaborat o ekohomski upra-vičenosti združitve kemijske industrije v ljubljanski regiji kaže, da uspehi ne bi smeli izostati. Sedanjih 32 tozdov je namreč skupno ustvarilo lan-sko leto 12 milijard dinarjev celotnega prihodka. Za repro-dukcijo so lahko v celoti, od tega namenili le eno milijar-do. Združeni v sozdu naj bi todzi to milijardo v petih letih pomnožili za 5-krat. To pa so že   sredstva,   ki  zagotavljajo
precejšnjo učinkovitost, vse-kakor pa precej večjo, kot pa če bi jih delili na enajst ali pa kar na 32 delov.
Za dosedanja sozdiranja ke-mijske industrije je bilo zna-čilno, da so skupne interese sicer natanko ugotovili, funk-cije že manj natančno - ure-sničevali pa so vse skupaj zelo slabo.
V sozdu Kemija so se tej na-paki že vnaprej izognili. Še
pred referendumom so na-mreč natanko opredelili, kate-re službe, funkcije in akcije naj bi delovne organizacije združevale na ravni sozda. Omejili so se sicer le na ključ-ne funkcije - ostale pa naj bi opredelili, združevali in razvi-jali, ko se bo izkazalo za ko-ristno - že v skupnem sozdu. V »Kemiji« naj bi torej naj-prej združili vse razvojne služ-be in planske inženiringe. Znano je namreč, da so bile
dosedanje delovne organiza-cije denarno prešibke, da bi lahko uresničile en sam re-snejši razvojni načrt, kar pa na področju kemije kaj kmalu pripelje v stagnacijo in naza-dovanje.
Delovne organizacije bodo združile zato seveda tudi svo-ja denama sredstva. Usta-noviti nameravajo interno banko, kar bo združenim de-lovnim organizacijam omogo-čilo tudi medsebojno interno kreditiranje.
Združili bodo nadalje tudi komercialne službe. Trenutno dela v komercialah enajstih DO kar 1500 delavcev. Vsak-do je doslej zase nabavljal -zase prodajal, kar seveda kaže na veliko razdrobljenost in neracionalnost. Združena ko-merciala naj bi postala racio-nalnejša in učinkovitejša, še posebej zato, ker ima Kemija v načrtu precejšnje povečanje zunanjetrgovinskega pro-meta.
Stotine sestankov, na kate-rih so delavci vseh enajstih delovnih organizacij razprav-Ijali o upravičenosti in smo-trih združitve, dobro priprav-ljena politična akcija in doku-menti, ki so združitev uteme-ljevali z ekonomskimi kazalci, so torej dosegli popolen uspeh. Pa je vendarle to šele prvi korak. Zadane cilje in na-loge bo namreč moralo 6.000 združenih kemijskih delavcev tudi uresničiti, preden bomo lahko govorili, da je združitev kemijske industrije ljubljan-ske regije zares uspela.
Miran Koren