Stev. 30.
V Ljubljani, 26. julija 1912.
LIL leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse ipise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati ramo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako* je ta dan oraznik, Izide list dan pozneje.
' Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » » » dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev.

XXIV.
Program
Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev
dne 10., 11. in 12. avgusta 1912 v Celju.
-KS§x-
I. V soboto, dne 10. avgusta.
1.	Ob 10. uri dopoldne seja upravnega odbora v „Narodnem domu".
Dnevni red:
a)	Poročilo o delovanju vodstva Zaveze;
b)	določitev poročil za delegacijo;
c)	poročilo o 25letnici Zaveze; č) predlogi in nasveti.
2.	Ob xh2. uri popoldne zborovanje delegacije v „Narodnem domu".
Dnevni red:
a)	Predsednik otvori zborovanje;
b)	legitimiranje delegatov in delegatinj;
c)	tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev;
č) poročilo o Zavezinih listih: 1. poročilo o „Učiteljskem Tovarišu'; 2. o .Popotniku"; 3. o .Zvončku*;
d)	blagajnikovo poročilo;
e)	poročilo računskih pregledovalcev za 1. 1911 (§ 15. posl. reda); /) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. posl. reda);
g)	določitev letne, članarine Zavezi (§ 7. lit. a Zavezinih pravil);
h)	preosnova .Učiteljskega Tovariša". — Nasvet .Brežiško-sevniškega učiteljskega društva';
i)	izprememba Zavezinih pravil — poročevalec Engelbert Gangl;
j) določitev vzporeda za glavno zborovanje (§ 24 Zavezinih pra/il); k) določitev časa prihodnji XXV. glavni skupščini Zaveze (§ 22 Zavezinih pravil);
0	poročilo o praznovanju 25letnice Zaveze;
m) Volitev: 1. vodstva Zaveze, 2. odbornikov (§ 11. odstavek 1. in 2. Zavezinih pravil); ri) Predlogi in nasveti.
3. Ob 8. uri zvečer Zavezin večer v veliki dvorani „Narodnega doma" z mičnim vzporedom. Vstopnina za učiteljstvo po
1	K.
II. V nedeljo, dne 11. avgusta.
1.	Ob 9. uri dopoldne:
Glavno zborovanje
v veliki dvorani „Narodnega doma" po dnevnem redu, ki ga določi Zavezina delegacija.
2.	Ob 1. uri popoldne banket v restavracijskih prostorih „Narodnega doma".
III. V ponedeljek, dne 12. avgusta.
izlet v Savinjske planine.
Tura se določi po dogovoru v Celju. Za glavno zborovanje so zglašene sledeče teme:
1.	Jan Jaques Rousseau kot človek in pedagog. Poročevalec dr. Ivan Lah.
2.	Naš položaj in šolstvo. Poročevalec Karel K veder, učitelj v Št. Juriju ob j. ž.
3.	Stalno nameščenje okrajnih šolskih nadzornikov. Poročevalec Melhior Rismal, učitelj v Rajhenburgu.
Vodstvo Zaveze:
Tajnik:	Predsednik:
Vilibald Rus.	L. Jelene.
Po shodu naših najmlajših.
V zadnji številki smo obširno poročali o shodu, ki so ga priredili v Ljubljani dne 16, t. xn. jugoslovanski napredni uči-teljiščni abiturijenti v družbi s svojimi tovarišicami. Resnično in ponosno veselje nas je navdajalo, ko smo gledali pred seboj tako častno, naravnost imponujoče število svojih najmaljših tovarišev in to-varišie, ki so z lepo prirejenim shodom pokazali, da umevajo svojo vzvišeno in težko nalogo, ki pa so tudi pokazali, da so pomankljivosti svoje šolske izobrazbe popolnih sami vkljub temu, da so jim
zavodi stavili zapreke, namesto, da bi jih podpirali ob samoizobrazbi.
Ti zavodi — izvzemši Gorico — so pokazali, da ne umevajo svoje naloge. Oni spremijo učiteljiščnike in učiteljiščni-ce do šolskih vrat, potem jih pa prepuste samim sebi, meneč, da je njihovo delo s tem gotovo. Starokopitna, preperela, ničvrdna metoda! Seveda moramo izreči svoje skromno mnenje, da sta bojazen in strah v prvi vrsti vzrok, da ne dobe naši zavodi nobene vezi, ki bi spajala šolo z velikim življenjem. Značilno za razmere je dejstvo, da je tistega dne, ko se je vršil shod v Mestnem domu, katehet ljubljan-
skega učiteljišča učiteljskemu zboru bral na Rožniku mašo. Zaradi tega ni bilo niti enega učitelja in profesorja — kaj šele ravnatelja? — ljubljanskega učiteljišča na shod, da, bojkotirali so celo samona-sebi nedolžno večerno veselico na vrtu Narodnega doma, ki pa je vzlic temu kar najlepše uspela in jasno izpričala, s kako vnemo goje naši učiteljiščniki umetnost — glasbo!
Shod sam nam je dokazal, da so se naši abiturijenti in abiturijentke z vso resnostjo pripravljali na svoj poklic. Svoj vstop v naše vrste so proslavili z delom, dobro se zavedajoč, da je samo z delom
dosegljiva zmaga naših idej, da se naš program uveljavljaj zopet samo z delom, da moremo samo z delom izpremeniti in izboljšati razmere svojega stanu in da hočemo samo z delom služiti svojemu ljudstvu! — Referati, ki smo jih slišali na shodu, so bili vsekozi stvarni in jedroviti. — najlepše dokazilo smotrnosti delovanja in objektivnosti razsojanja. Njih zrelost nam je jamstvo, da smo pomnožili svoje vrste z inteligenti, ki vedo, kaj hočejo, ki bodo tudi, aktivno služeč v organizacijah, zavestno, možato in značajno vršili vse delo, ki jim ga poverimo ali ki si ga sami nalože!
Najlepše na vsej priredbi pa naj označi ena beseda — pogum! Kdor je gledal te žive oči, zroč všakomur iz obličja v obličje, ta je moral ponesti s seboj uverjenje, da ni za temi pogledi nobene zahrbtnosti, nobene potuhnjenosti in nobene plašljivosti. Ta mlada srca razigrava zavest, da čutijo pošteno in da je merilo delovanju odločna volja, odlika učitelju in učiteljici pa neupoglijv značaj!
Dokler se dopolnjujejo naše vrste s takim naraščajem, nas ne sme biti in nas tudi ni strah! Naj divja sovražnik, kolikor hoče — mi se bodočnosti ne bojimo, ker je značajna mladina poleg nas, z nami in za nas!
Stanje in gibanje slov. uči-teljiščnikov v zadnjih letih.
Referiral na III. abit. sestanku dne 16. julija 1912 v Ljubljani tov. Gustav Šilih.
Živimo v času, ki teče hitro, izredno hitro, v času, ko vse hitrejše živi, a se mora zaradi tega tudi hitrejše razvijati. Vendar ne sme trpeti ob tej mrzlični hitrosti popolnost in harmonična izpopolnitev razvitka! Čas je treba premagati s sredstvi, ki nam jih daje na razpolago naša moderna doba. Nimamo dobe v zgodovini, kjer bi s tako mogočno silo prodirala in zahtevala rešitve vsa ona važna in težka vprašanja, ki jih rešujemo, oziroma vsaj poizkušamo reševati, kakor baš v naši dobi... In to so vprašanja, ki ne stoje osamljena, ampak so tesno združena z našo kulturo, z njenim nadalnjim razvojem. Poleg najbolj perečega in važnega, namreč socialnega vprašanja, je še ne-broj drugih, posebno na pedagoškem polju, torej na polju, ki tudi nas predvsem
LISTEK.
Fr. Ks. Trosi.
V svojih delih sam boš živel večno.
A. Aškerc.
Zašumele so smreke v grajskem parku nad pokopališčem poleg Iga, zašu-šteli so javori, in med stoletnimi bukvami se je širil nemir in šepet, kakor da se je zgodilo nekaj groznega. Julijsko solnce je vendar mirno pripekalo na mater zemljo. ptice so počivale v hladni senci. Povsod tihota, pokoj. Tedaj pa zaveje preko osamelega pokopališča od vzhoda lahna sapica, da so se zamajale glavice cvetju na grobeh, in od cveta do cveta se je glasilo vprašanje: Kam ga neki polože? — V stolpu se je namreč oglasil mrtvaški zvon in v dolgih presledkih, kakor da tudi sam zdihuje v smrtni bridkosti, je Pel poslednji pozdrav — zadnjo uro — Francu Ks. Troštu, nadučitelju na Igu.
Že davno je vedel, da se bliža ura' slovesa. Črv bolezni je z jekleno vztrajnostjo glodal v njegovi notranjščini. In
vendar bi bil lahko še živel — v starosti 52 let — in rad bi bil, oh, tako srčno rad ob svoji ljubljeni soprogi, sredi lastne družinice, v krogu dragih prijateljev, toda kupa je bila polna. Smrt je stopila pred duri, stopila k njemu in brezčutno opravila svoje delo.
On — naš tovariš — Fr. Ks. Trošt se je ni bal; gledal ji je junaško v oči. Še tri dni pred smrtjo je sam sebi napisal parte, naznanilo na smrtni postelji, in najstarejša hčerka mu je pomagala.
Že pred 17. meseci je vedel, da ne uide brezobzirni bolezni. Tedaj se je začel zanj dolgi konec življenja — mučeni-ško umiranje. Nikdar pa ni tožil. Jemal je vsa priporočena zdravila in lajšila ter upal s svojimi dragimi, da bo bolje, ko sva pa bila sama, mi je rekel: »Kmalu boš slišal mrtvaški zvon z Iga, in ljudje bodo rekli: Trošt je umrl.« — Seveda sem ga tolažil, da smrti ne bo še in da se dotlej lahko vse okrene na bolje.
Pred velikonočnimi prazniki mu je res znatno odleglo, in tedaj sva zidala "in kupovala hišo za njegov pokoj. »Garal ne bom več«, je rekel »čeprav ozdravim; se bo že kako prebilo. Hišo kupim,
da ostane vsaj otrokom spomin po moji smrti in središče.«
Sedaj so drugi njemu kupili poslednjo hišico res za stalni pokoj — mrtvaško krsto.
In danes spiš, prijatelj, poleg križa na pokopališču ižanskem nevzdramno spanje. V bližini nad teboj šušte smreke v grajskem parku, in javori in bori skrivnostno šepetajo med seboj in pripovedujejo stoletnicam bukvam, da se je veliko prezgodaj nad teboj zgrnila slovenska zemlja, in kako je nam ostalim hudo po tebi.
Padel je zopet eden naših vrst. In smelo trdim, da ostane za njim še dolgo prazna vrzel. Saj ne najdeš kmalu človeka, ki bi z izredno marljivostjo družil še toliko lepih lastnosti. Strokovnjak v vseh gasilskih stvareh in imel v šoli in izven šole prakso, ki je z njo izhajal med prijatelji in sovražniki izvrstno. Nekoč so mu domači nasprotniki šole in učiteljstva nameravali naprtiti tožbo v neki zadevi zastran šolskega imetja. Njegova bistra glava je kmalu našla lek, da ni prišlo do tožbe in so ugnani nasprotniki umolknili. Tedaj mi je zaupal: »Pa
me je pošteno imelo. Ne verjameš, da sem deset pip tobaka pokadil zaporedoma, potem sem šele zasledil pravo misel.«
Kako rad je bil pokojnik vesel in šaljiv v svoji gostoljubni hiši, vemo vsi, ki smo se tam shajali. Sirom kranjske dežele je bila znana njegova miroljubnost, in njegov takt v vseh, tudi najbolj kočljivih stvareh mu je pridobil ugled in spoštovanje celo — navzgor v višjih kuhinjah.
Zaradi zmernosti in varčnosti gmotno dobro preskrbljen je opravljal vse posle z največjo lahkoto. Njegova točnost in vestnost je znana šolskim oblastim. To so upoštevali tudi tedaj, ko je bil Fr. Ks. Trošt predlagan v najvišje odlikovanje. Oh, ta križec! Kako srčno ga je bil vesel. Saj ga je zaslužil.
Tudi tedaj so skrivnostno šušljale smreke ob ižanskem gradu in bori in javori in bukve, vsi so se čudili, ko je' kmalu v mraku zvečer dne 2. dec. 1908 zapel gasilski rog koračnico, a domače gasilno društvo je priredilo svojemu mnogoletnemu načelniku v čast bakljado, da mu častita o podelitvi zlatega križca.

zanima, zdaj, ko bomo lahko vse one različne pojave, ki smo jih spoznavali le teoretično, opazovali resnično pred seboj, ko bomo različna vprašanja, ki nam jih stavi pedagogika, poizkušali reševati vzajemno z drugimi pionirji kulture. Polje, široko in nepregledno, se širi pred nami, dela se obeta veliko, in kdor čuti v svojih rokah moč, v svoji duši pogum, naj gre z nami, naj dela — v prospeh nam in domovini. —
V prospeh domovini!... Skoro nerad sem zapisal te besede, zakaj delo in navdušenje zanjo je postalo že stalna fraza vseh rodoljubnih govornikov, ki zvečer prodajajo narodnost na cente, drugo jutro pa že sklepajo mastne kupčije s tujcem — prihajačem. Ali to ne velja morda za eno ali drugo stranko, žal je povsod enako, tam boljše, tu slabše... In zato se resno bojim, da se bo tudi tukaj razumelo kot fraza in se marsikatera ustna ne bodo ironično nasmehnila: »Frazer ali pa pretiran idealist...« Ali prvo ne maram biti, drugo biti pa je danes skoro nemogoče. Povsod gledajo merodajni faktorji, da nam prepode idealizem kolikor mogoče hitro iz src, da nas narede in vzgoje za egoiste, ki iščejo le svojih koristi, a ne poznajo skupnosti... Žalostno je, da se to godi direktno in indirektno v šolah, kjer bi bila dolžnost in tudi prilika pokazati uspehe skupnega dela. Pa bo morda kdo ugovarjal: ni res! Toda če pogledamo jasno, j ne vidimo nič druzega, kakor žalostne karikature vzgojnega dela. Moje mnenje in mnenje še marsikoga druzega je v tem oziru, da bi se moralo postopanje v naših šolah temeljito izpremeniti... Če ne, .bomo, žal, imeli priliko gledati rastočo vrsto odpadnikov Slomškarjev. In poleg tega je potrebno izpremembe še veliko druzega. Pedanterije je v naših šolah še vedno silno veliko, kar je neopravičljiv pedagoški pogrešek, dočim je vzgoja k popolni apatiji do dela, vsakega dela izven šolskega guljenja in poleg tega vzgoja k hi-navščini v bujnem cvetju... Ni čuda, če kličemo za značaji, pa jih ni... Kdo pa je kriv?
To je tisto usodno vprašanje, ki mu ne maram tukaj odgovarjati, vprašanje, ki mu naj odgovori vsakdo sam.
Kaj je bil namen mojih dosedanjih besed? Nič druzega, kakor hotel sem samo opozoriti slavni zbor na milje, v katerem smo prisiljeni živeti, na vzgojo, ki smo jo bili prisiljeni uživati. Njeni sledovi se še ne poznajo docela, ali poznali se bodo kmalu, in zdrava narava ona, ki bo bolezen prebolela.
Živimo v dobi hitrega razvitka, silno hitrega žitja, živimo pa tudi v dobi politi-ških beguncev, živimo v dobi, ki ima malo, bore malo značajev...
In s temi besedami sem primoran začeti svoje poročilo o stanju in gibanju slovenskih učiteljiščnikov v zadnjih letih.
Naše stanje je v splošnem takšno, kakor po drugih zavodih, tuintam morda še slabše, boljše pa težko ...
In če torej pravim, da poleg vseh naših drugih šol učiteljišča prav nič ne odgovarjajo duhu našega časa, bodisi po svoji notranji upravi, ali učni uredbi — se ne čudite! Da, še več; zastareli učni načrti takorekoč ovirajo modernim znanstvenim uspehom pot v šolo. In tako ne dobimo onega potrebnega, kar bi morali nesti s seboj v življenje. S tem pa gotovo ne mislim valiti kakšne krivde na profesorje, saj se med njimi tudi dobe častne izjeme.
Že dijak na drugih zavodih je pogrešal zase prave izobrazbe, širokega obzorja, ki ga sedanja šola ne more dati; kako bi ga pač ne pogrešal učiteljiščnik, ki je količkaj trezno gledal v svet, ki mu niso bile oči zameglenele od pretiranega idealizma, nasprotnega onemu, ki nam ga pri-
Ni ga pa ta čast niti najmanje prevzela v delovanju, ne v občevanju. Kole-gialno postrežljiv je bil prej ko slej in rad pomagal z dobrim svetom, kjer je mogel.
A še glasneje so zašumele smreke s svojimi vršički v grajskem parku, in divji golob se je čudil med vejami ter opozarjal družico, naj gleda in se čudi, kako dolga vrsta pogrebcev se vije na ižansko pokopališče: dolg izprevod, opremljen z gasilskimi znaki in bleščečimi čeladami, potem vrsta tovarišic in tovarišev, sto-pajočih zamišljeno za mnogobrojno so-rodščino, truma za trumo prijateljev in znancev, učencev in učenk. Kdo naj pre-šteje vso to mnogoglavo množico, vse cvetje in vence? Vsa ta družba se je zavrnila k grobu Fr. Ks. Trošta.
Zopet je zavela hladna sapica preko pokopališča, donašajoča pokojniku poslednje pozdrave od bivših učencev njegove prve službe v prijazni Podgradi na Vipavskem, z bregov daljne Kolpe in cele Kranjske, s Češke in Moravske; okolica podkritnska je pa kar ječala, kakor mati ob nenadomestni izgubi najdražjega sina...
manjkuje. Spoznal je pomanjkanje — in iskušal je to nadomestiti... Samoizobraz-ba... Če bi se izobraževal sam še posebe v prostem času, bi se morda dalo pomagati ... Potem ne bi stopil v življenje popolnoma nepripravljen, kakor bi vzel ribo iz vode in jo vrgel na skalovje v objeme vročega solnca. Riba pogine, in naravno je, da mora umreti duševno tudi tak učitelj in je potem popoln stroj, mrtva številka v matriki...
Ali hočete, da vam pripovedujem preprosto in vendar tako žalostno tragedijo takega mrtvega ali bolje — umorjenega življenja?
Z lepimi, visokimi ideali je stopil uči-teljiščnik-abiturient z zrelostnim izpriče-valom v svojo prvo službo v hribe, v pusto vas, kjer je edini inteligent le še župnik. Zaradi skrajno slabih gmotnih razmer mu ni mogoče, da bi si nabavil knjižnico ali naročil časopisov — pa živi osamljen, brez vsake moralne opore, brez človeka, ki bi ga razumel, s katerim bi se lahko pogovoril, kakor mu želi duša. Brez vsake opore je ... Šola mu je ni dala, sam v sebi je pa tudi ne more najti, ker ni ničesar, česar bi iskal! Resignacija se ga polasti, postane popolnoma apatičen, brezdelica se ga polasti; išče tolažbe in razvedrila kjerkoli, ker ju v sebi ne more najti...
In takih žalostnih, tihih tragedij najdete na Slovenskem, posebno pa na Kranjskem veliko!
Govori in navdušuje se navadno na abiturientskih sestankih ... Navdušuje za vse one lepe ideale, ki se potem razprše in izginejo, kakor rosa, ko posije nanjo solnce.
Mi ne govorimo danes takih navdušenih govorov! Zakaj perspektiva, po kateri zasledujemo svojo bodočnost, ne obeta nič lepega. Obeta baš nasprotno vsemu, po čemer hrepeni mlad idealist. Potrebno pa je, da vsaj vidimo, kaj imamo pričakovati. Lahko se še pripravimo, okrepimo, da tako hitro ne podležemo.
Samoizobrazba je bila torej naš glavni namen in smoter; zanjo smo stremili, a silili so nas k temu od ene strani resnična želja po boljšem, kakor smo prejemali v šoli, od druge pa želja po odpomoči. V čem pa je obstojala samoizobrazba? Naštevati vsa sredstva na tem mestu bi Cilo odveč, podati hočem le nekak splošen očrt našega stanja in gibanja.
Vsak učiteljiščnik, ki je čutil željo izpopolniti svojo izobrazbo, je bil navezan na svojo lastno energijo, na svojo lastno pridnost. In število takšnih je bilo v zadnjih letih čimdalje večje, želja po večji izobrazbi, ki tvori v času, ko tolče življenje s trdo silo po obrazu mogočno moralno silo, ta želja je zavalovila v srcih, in živahno gibanje se je pričelo. Prešinjala je vse čimdalje bolj zavest, da učiteljski stan bolj, ko vsak drugi zahteva krepkih, vztrajnih in energičnih delavcev. Temeljito uporabiti to malo, kar da šola, na drugi strani pa iskati izobrazbe, ki je šola ne da, to je bil smoter, za katerim so stremili in za katerim stremimo tudi mi!
Začelo pa se je to napredno in razveseljivo gibanje nekako pred 8. leti na slovenskih učiteljiščih v Ljubljani, Mariboru, v Gorici, oziroma Kopru. Seveda so nastopili izpočetka le nekaterniki, ko so jasno spoznali, da je treba povzdigniti nivo učiteljskega naraščaja, ker za vzgojo naroda je treba imeti trdne podlage v kulturi in ta temelji le na resnični izobrazbi. In tako je lansko leto poudarjal že tov. Vadnal v svojem poročilu, da je zmagala kulturna struja na učiteljišču v Ljubljani, in meni ne preostaja druzega, kakor poudariti, da se je to zgodilo tudi na drugih slovenskih učiteljiščih, kar omenjam natančnejše v podrobnem poročilu.
(Dalje.)
Utihnil je mrtvaški zvon, ko se je oglasil ob grobu tovariš E. Gangl in začel: »Življenje je kupa, ki jo človek polni s svojimi deli do vrha. Ko je kupa polna, pride sodba_____« Sodba nas vseh navzočih je pa bila taka, da je kupa življenja našega tovariša Fr. K. Trošta napolnjena s samimi dobrimi deli, ki bo v njih on sam živel večno. Naj bi ga enako milo sodil tudi večni Sodnik!
Še sedaj odmeva od pustih zidov pokopališča in od nemih spomenikov zamolklo resni klic: Slava, slava, slava njegovemu spominu, ki smo mu ga vsi solznih oči ostavili za slovo.
V znak priznanja, so tudi cvetke na grobeh priklanjale glavice. Danes se dviga med njimi nov svež grob, ki se naš duh in naše srce ne moreta ločiti od njega. — France, Ti pa spavaj v miru! Na snidenje: nad zvezdami!
Tvoj prijatelj
Ivo.
I 24. VIL 1912. !
Kranjsko učiteljstvo mora zopet en datum okrasiti s črnim robom, to je dan 24. julija t. 1.
Tistega dne je zboroval kranjski deželni zbor, in poslanci narodno-napredne stranke so hoteli porabiti to priliko, da rešijo vsaj za prvo silo kranjsko učiteljstvo iz največje bede. Po dr. Franu Novaku so vložili nujni predlog, ki se glasi:
Deželni zbor skleni:
1.	Vsemu neoženjenemu učiteljstvu se prizna draginjska doklada, in sicer po 25% temeljne plače.
2.	Vsemu oženjenemu učiteljstvu se prizna poleg dosedanje 25% draginjske doklade še 15% doklada, da znašaj ta odslej po 40% temeljne plače.
3.	Draginjska doklada se nakaže vsemu učiteljstvu od 1. julija 1912 naprej.
4.	Za tekoče leto naj deželni odbor pokrije te izdatke potom kreditne operacije, za 1. 1913 pa naj ta izdatek postavi v, proračun.
5.	Ta draginjska doklada velja do prihodnje stalne regulacije učiteljskih pl^č, ki pa naj se čimprej izvrši.
Ni človeka pod solncem, ki bi mogel trditi, da so v tem nujnem predlogu stavljene zahteve pretirane ali celo neizvedljive. Obratno: zahteve so tako ponižne, da lahko zanje glasuje vsakdo, kdor ne nosi v prsih namesto srca kamena in kdor ni že popolnoma otopel od saimega sovraštva do učiteljstva! — Ko je prišlo po utemeljevanju nujnosti do glasovanja, so za predlog glasovali napredni poslanci in Nemci, obsedeli so klerikalci, in predlog je — padel! Med tistimi, ki so odjedli tudi sedaj kranjskemu učiteljstvu najskromnejše izboljšanje obupnega materialnega položaja, sta bila zopet — učitelja Jernej Ravnikar in Franc Jaklič!
Globoko v vsojo brezvestnost naj si v večen dokaz zopetnega izdajstva vžgeta pekoče znamenje:
24. VII. 1912.
*
Na deželnega glavarja so napredni poslanci v seji dne 23. t. m. vložili tole interpelacijo:
V zadnjem zasedanju je sklenil deželni zbor kranjski, da naj izplača deželni odbor po svoji previdnosti onim učiteljem in učiteljicam, ki dosedaj še niso bili deležni draginjske doklade, 25% draginjsko doklado.
Do danes še deželni odbor ni nakazal učiteljem in učiteljicam te draginjske doklade.
Neumevno se nam vidi to preziranje sklepov deželnega zbora od deželnega odbora. In ker se provzroča s tem prezira-njem učiteljstvu tudi materialna krivica, dovoljujemo si staviti na g. deželnega glavarja vprašanje, zakaj se ta draginjska doklada dosedaj učiteljem še ni izplačala, in ali misli odrediti g. deželni glavar, da se zadeven sklep deželnega zbora nemudoma izvrši.
Deželni glavar je odgovoril na interpelacijo dne 24. t. m., rekoč, da obsežna pozvedovanja na županstvih po individualnih in lokalnih razmerah še niso dogna-na. Kadar pa bodo, bo vse potrebno ukrenil — po svoji previdnosti!
• Če pojde ta zadeva tako hitro naprej, pride »svoja previdnost« do veljave — na sodni dan!
*
Izpremembe zakonskega načrta o šolskem nadzorstvu so bile v razgovoru na seji dne 24. t. m.
Kot poročevalec šolskega odseka je poročal dekan Lavrenčič o izpremembah točke 6 § 20. in točke 7 § 32. zakona o šolskem nadzorstvu.
Posl. tov. E Gangl je izjavil, da se na-rodno-napr. stranka ne bo udeležila debate, ker je že pri zadnji debati večina odklonila vse izpreminjevalne predloge in vse resol. Predvsem je potrebna ureditev materialnega položaja učiteljstva. To stališče zav-zemljemo tudi danes. Vendar pa priporoča, da poročevalec stavi resolucijo, po kateri se dovoljuje tudi provizoričnim učiteljem z usposobljenim izpitom volitev zastopnikov v okrajni šolski svet.
Večina tudi tega ni uvaževala! •
Roma locuta — causa finita! Po zaslugi klerikalcev je zopet vse padlo v vodo, kar je bilo v danih razmerah mogoče dobrega storiti za učiteljstvo. Žalostna nam majka!
Sudmarka.
V Solnogradu je zborovalo pretekli petek nemško bojno društvo Sudmarka. Po predloženem poslovnem poročilu je 31. decembra 1911 štela Sudmarka 907 skupin s 82.281 člani, med njimi 56 žen-
skih, 11 akademični hin 2 mladinski skupini.
Ustanovilo se je 62 novih skupin. Članov Siidmarke je na Štajerskem 20.597, na Nižje Avstrijskem (brez Dunaja) 19.144, na Dunaju 11.433, na Zgornjem Avstrijskem 9691, na Koroškem 8559, na Tirolskem 4458, na Solnogra-škem 3271, na Predarlskem 2005, na Kranjskem 1812 in na Primorskem 1311. Pomnožilo se je število članov za 3760.
Kar se pa tiče plačevanja skupin, so skupine lani plačale 8055 K 35 v manj kot predlanskim, in sicer se je znižala po skupinah vplačana vsota od 286.295 K 31 v na 278.239 K 96 v.
Za Siidmarkine namene so izdali 1911. leta 665.749 K 19 v (1910 1. 594.148 K 41 v), in sicer za naseljevanje 207.867 K 33 v 1910 1. 181.967 K 93 v), darov 94.711 K 42 v (1910 1. 108.253 K 99 v), ustanov 3134 K, posojil 84.288 K 89 v (1910 1. 114.118 K), za ljudske knjižnice 11..985 K 42 v (1910 1. 18.217 K 27 v.)
Koncem leta 1911 je imela Sudmarka 270 (212) knjižnic s 169.065 (147.365) knjigami. Izposodilo se je 27.757 (26.344) osebam 235.964 (301.817) knjig.
Potni učitelji so trije: Hoyer, Schneider in Maschke. Predavali so 455 krat in privedli društvu 4111 novih članov.
Za naseljevanje je izdala Sudmarka 207.869 K 33 v, in sicer 157.814 K za nakup novih zemljišč, 45.121 K pa na stare dolgove. Nakupili so lani nad 1000 johov zemljišč. Od ustanovitve Siidmarke leta 1906 se je izdalo za naseljevanje 739.796 K 18 v.
Vsega skupaj je naselila Sudmarka do zdaj na slovenskem ozemlju 31 nemških rodbin s 156 glavami v 21 krajih treh dežel.
Deška mešč. šola v Ljubljani je nujno potrebna.
(Dalje).
6. Deželni odbor ne prevzame plač.
Deželni odbor glasom dopisa z dne 13. junija 1910 soglaša z ustanovitvijo IV. deške ljudske šole, odklanja pa zopet prošnjo za plače učiteljstva za meščansko šolo.
7. Breme za mestno občino.
S tem, da je deželni odbor odklonil plače učiteljstva, bo moral pa občinski svet sklepati, če ustanovi meščansko šolo tudi v slučaju, če bo morala mestna občina v smislu deželnega šolskega zakona z dne 19. decembra 1874. leta prevzeti aktivitetne prejemke učnega osobja.
O sklepih občinskega sveta bo treba obvestiti c. kr. deželni šolski svet.
Če bi dežela prevzela aktivitetne prejemke učiteljstva, kakor je storila za meščansko šolo v Postojni, bi za ustanovitev meščanske šole ne bilo ovire. V tem slučaju pa, ker deželni zbor odklanja vsako podporo, si pa naloži mestna občina z ustanovitvijo meščanske šole občutno breme. Nastane vprašanje, ali bi kazalo pod takimi okolščinami vseeno ustanoviti meščansko šolo in ali bi donašala meščanska šola z ozirom na stroške tudi primerne koristi ljubljanskim davkoplačevalcem.
8. Naloga, vrednost in važnost meščanskih šol.
Poglejmo si, kakšno nalogo in vrednost imajo meščanske šole.
Meščanske šole imajo v prvi vrsti nalogo, pripravljati učence za praktično življenje tako, da dobimo izobražene obrtnike, trgovce in umne gospodarje, ki so sposobni slediti napredku časa.
Nekateri učenci pa hrepene še po večji izobrazbi, in ministrski razpis z dne 23. avgusta 1904, št. 26.005, daje absolventom meščanskih šol te-le ugodnosti:
Na podstavi prebitega sprejemnega izpita smejo vstopiti v 4. razred realke, v učiteljišče, v višje trgovske šole in kadetnice.
Dalje smejo absolventje meščanske šole brez sprejemnega izpita prestopiti v dvorazredno trgovsko šolo; v mornarsko (navtično) šolo; v strokovne šole na c. kr. tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju; v razne grafične zavode in višje strokovne tečaje na Dunaju; v državno obrtno šolo v Ljubljani, Gradcu na Dunaju in drugod; v vse strokovne šole; v kmetijske srednje šole; v višje šole za vinorejo in sadjerejo; v vse gospodarske šole; v učiteljski tečaj na godbenem konservatoriju na Dunaju itd.
Absolventje meščanskih šol postanejo lahko poduradniki in celo uradniki pri železnicah, in v državnem zboru se zadnji čas deluje na to, da postanejo absolventje meščanskih šol celo lahko državni uradniki. Zaradi tega je državni poslanec dr. Korošec poživljal v državnem zboru kranjsko deželno vlado, da naj ustanovi čim več meščanskih šol na Kranjskem.
Važnost in vrednost meščanskih šol je pripoznal tudi državni poslanec Buri-yal, ki je v odseku za službeno pragma-tiko državnih uradnikov predlagal, da naj se dovršeni 4. razred meščanskih šol šteje kot enakovreden četrtemu razredu srednjih šol. Pri utemeljevanju tega predloga se je poudarjalo, da dovršeni 4. razred meščanskih šol podaje zaključeno in zaokroženo znanje, da je učni načrt meščanskih šol prav moderno zasnovan ter da se bodo s tem razbremenile srednje šole. Široki sloji ljudstva ne morejo pošiljati otrok v srednje šole, pač pa jim bo meščanska šola odprla pot v praktične stanove.
Zastopnik naučnega ministrstva, dvorni svetnik Huemer, se je tudi izjavil za nasvetovano izenačbo nižjih srednjih šol ter se je nato sprejel predlog Buriva-lov. Ta sklep je največjega pomena za razvoj meščanskih šol sploh in osobito pa še za ustanavljanje četrtih razredov na meščanskih šolah.
V koroškem deželnem zboru se je letos tudi razpravljalo o meščanskih šolah. Poslanec dr. Steinwender je poudarjal sicer, da meščanske šole ne dosezajo svojega namena, ker so prenapoljene z manj kvalificiranimi učenci; število učencev bi bilo treba omejiti, ker ni namen meščanskih šol, da bi imele prenapoljene razrede, ampak da dosežejo učenci pro-gramatični učni smoter meščanskih šol.
Poslanec Pichler je z največjo vnemo zagovarjal meščanske šole ter poudarjal posebno njih pomen za roditelje v mestih in trgih ter je ugovarjal poslancu Stein-wendru, da bi se reduciralo število učencev ali še celo odpravilo paralelke.
Tudi poslanca Metnitz in Eich se nista strinjala povsem z dr. Steinwendrom, ampak sta želela le nekaj izprememb glede učnega načrta.
Poslanec dr. Steinhender opravičuje svoj predlog glede odprave pararelk v graški »Tagespost« z dne 3. marca t. 1. tako - le:
»Was endlich die Haltung des Kärntner Landtages zu den Bürgerschulen betrifit, so war bei dem Verlangen nach Beseitigung überflüssiger Pararellklas-sen weniger die Kostenfrage maßgebend als das Bestreben, die Bürgerschulen auf ein höheres Niveau zu heben. Denn, wenn wie es die Schul- und Unterrichtsordnung verlangt, alle Kinder nach zurückgelegter fünfter Volksschulklasse in die Bürgerschule aufgenommen werden müssen, so tritt eine Ueberlastung mit minder qualifizierten Elementen ein, die der Bürgerschule die Erfüllung ihrer Aufgabe, für die gewerblichen und landwirtschaftlichen Berufe eine bessere Vorbildung zu geben, ganz unmöglich machen. Alle Kinder mit 11 Jahren in Orten, wo es Bürgerschulen gibt, in diese hineinstopfen, heißt nichts anderes, als die Bürgerschule ruinieren; eine gesunde Entwicklung dieser Schulgattung kann doch nicht darin bestehen, daß sie möglichst viele Schüler zähle, sondern, daß die Schüler das programmatische Lehrziel der Bürgerschule erreichen.«
Ce ta ali ona meščanska šola ne do-seza svojega namena, je treba edinole prenarediti učni načrt ter ga prikrojiti krajevnim potrebam in razmeram primerno. Meščanske šole nimajo enotnega učnega načrta kakor ljudske šole, ampak ima skoraj vsaka meščanska šola poseben učni načrt, ki se ozira na praktične potrebe dotičnega kraja, ki je zanj ustanovljena meščanska šola. Zaradi tega imamo meščanske šole s kmetiškim, trgovskim in obrtnim značajem. Meščanska šola v Krškem ima kmetiški, ona v Postojni pa trgovski značaj. Za Ljubljano bi bila bržkone najbolj praktična meščanska šola z obrtnim značajem.
_ (Dalje.)
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Delegate so dalje prijavila sledeča društva:
XXIV.	Ljubljansko učiteljsko društvo:
83.	Anton Likozar, hadučitelj.
84.	Fran Marolt. učitelj,
85.	Vendelin Sadar, učitelj — vsi trije v Ljubljani.
XXV.	Litijsko učiteljsko društvo:
86.	Fran Kozjak, nadučitelj. Toplice pri Zagorju.
87.	Janko Štepišnik, učitelj. Toplice pri Zagorju,
88.	Bernard Andolšek, nadučitelj, Litija.
89.	Matija Pelko, učitelj, Toplice pri Zagorju.
Namestnici:
11.	Marija Garbajs, učiteljica, Toplice pri Zagorju.
XXVI Šmartno - rogaško učiteljsko društvo:
90. Otilija Fink, učiteljica, Sv. Peter na Medv. selu,
91.	Franc Korbar, nadučitelj. Sv. Peter na Medv. selu,
92.	Florijan Trofenik, učitelj, Zetale.
Namestnika:
12.	Pavel Flere, nadučitelj, Sv. Štefan,
13.	Toma Kurbus, nadučitelj, Slivnica pri Celju.
XXVII. Kamniško učiteljsko društvo:
93.	Tomo Petrovec, nadučitelj, Jarše,
94.	Ivan Schmeidek, učitelj, Rova. XXVIII. Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani:
95.	Janko Likar, učitelj, Ljubljana,
96.	Franc Črnagoj, nadučitelj, Barje,
97.	Franc Škulj, učitelj, Ljubljana.
XXIX.	Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj.
98.	Anton Berginec, ravnatelj, Sežana,
99.	Anton Mervič, nadučitelj, Po-virje.
100. Anton Baša, učitelj, Kazlje.
XXX.	Logaško učiteljsko društvo: 101. Leopold Punčuh, nadučitelj, Gor.
Logatec,
152. Bogomir Fegic, nadučitelj, Planina,
103. Marija Moric, učiteljica, Cerknica, i 04. Franja Kavčač, učiteljica, Gor. Logatec.
XXXI.	Kozjansko učiteljsko društvo: 105. Mihael Germovšek, nadučitelj —
Pilštanj.
106 Valentin Pulko. nadučifelj — Dnbje.
107.	Milka Bračič. učiteljica — Št. Vid.
108.	Ant. Volavšek, učitelj — Buče.
XXXII.	Konjiško učiteljsko društvo: 109 Marija Pavlič. učiteljica — Tepanje.
110.	Hinko Scbell, nadučitelj — Zreče.
111.	Franc Golež, učitelj — Sv. Kuni-gunda.
Vodstvo Zaveze: L. Jelene.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj je zborovalo dne 13. junija v Selcah nad Škofjo Loko. Dasi je bilo vreme že zgodaj zjutraj skrajno neugodno, vendar ni preplašilo niti oddaljenih tovarišev in to-varišic, ki so se pripeljali k zborovanju v sredino lepe selške doline. Vseh udeležencev je bilo 24.
Predsednik tovariš Fr. Luznar omenja v pozdravnem govoru gmotno stanje kranjskega učiteljstva, ki je v Avstriji na najnižjem klinu plačilnih razredov. Dokler bo vladal na Kranjskem take vrste kleri-kalizem, ni upanja, da se nam zjasne vremena. Te mizerije pa so v prvi vrsti krivi Slomškarji, ki s svojo hlapčevsko organizacijo ne vzmorejo ničesar, kar bi bilo v korist šolstva. Naprednemu učiteljstvu se je treba združiti še v tesnejšo vez, zakaj šoli in narodu je naša stvar pravična. Bodočnosti se nam ni bati, ker stoji z nami vse avstrijsko napredno učiteljstvo. Spo minja se v toplih besedah umrlega člana ravnatelja Ivana Pezdiča in odličnega slovenskega pesnika Antona Aškerca.
Tajnik V. Rus poroča, da se je sešel odbor k trem sejam, člani pa so se udeležili tekom leta dveh zborovanj. Društvo šteje 3 častne in 44 rednih članov. Odbor je ostal v vseh funkcijah isti kakor lani. Dru štvena kronika je z letošnjim letom po polnoma dogotovljena. Sestavila se je iz zapiskov, kar jih je bilo še na razpolago in iz poročil iz »Učit. Tovariša«. Važnejši spisi se hranijo posebe. Vsi dopisi Zaveze, Dež. učiteljskega društva in posameznikov so se rešili takoj po sprejemu. Odboru »Učit. Tiskarne« se je poslal glede izpre-menjenih pravil daljši dopis, toda odbor naših opravičenih želj ni upošteval. Opis »Kranjsko okrajno glavarstvo« se je precej zapoznil. Zdaj je vse pripravljeno, zato se knjiga sigurno natisne še te počitnice. Izpolnjena pola »Društvenega izkaza naročnikov Zavezinih listov« kaže, da je treba društvenemu odboru pridobiti v tem kraju za »Popotnika« 22 učiteljskih knjiž nic, za »Učit. Tovariša« vsaj še 25 tovari šev in tovarišic in za »Zvonček« tudi še 23 šolarskih knjižnic.
Blagajnik R. Zore poroča, da je bilo vseh dohodkov 334 K 89 h, med temi znašajo obresti J. Travnove zapuščine 214 K 74 h, stroškov je bilo 135 K 65 h, prebitka je torej 199 K 24 h.
Izvolita se 2 pregledovalca računov (M. Šavnik in L. Ažman) ter 4 delegati in 2 namestnika za letošnjo skupščino.
Oba zastopnika učiteljstva v okrajnem šolskem svetu poročata natančneje v njunem delovanju v tej šolski korporaciji in dasta zbranim zborovalcem potrebne nasvete. Enoglasno se sklene, da sta društvena kandidata za zastopstvo v kranjski
okrajni šolski svet dosedanja člana nadučitelj Fr. Luznar iz Primskovega in učitelj V. Rus iz Kranja.
Z vzklikom se voli ves dosedanji odbor.
Predavanji tovariša P. jocifa o »Pouku slaboumnih« in prof. M. Pirnata o Vzgoji čuvstva in volje« sta biii jako skrbno sestavljeni, poučni in velezanimivi. Ker je obljubljeno, da se referata ponatisneta v »Popotniku«, se ne spuščamo v podrobnosti predavanj.
Pri vsaki točki dnevnega reda se je vnela živahna debata, zato ni čuda, da je trajalo zborovanje skoro 3 ure.
Zborovalci so se nato udeležili skupnega kosila v gostilnici gosp. Šlibarja. Po okusnem in cenem kosilu so se vrstili govori, v katerih se je povdarjalo delo za narod in stanovska zavest. Utrdilo se je v zborovalcih prepričanje, da je za društvo prav, ako se vrše zborovanja v raznih krajih okraja.
Učiteljsko društvo za litijski okraj je zborovalo v četrtek, dne 4. t. m., v Zagorju ob Savi.
Mesto odsotnega predsednika je otvo-ril in vodil zborovanje tajnik tov. Bernard Andolšek. Tajniško, kakor blagajniško poročilo se je z zadovoljstvom odobrilo.
Pri volitvi društvenega odbora je predlagal tov. Kozjak v izvolitev stari odbor. Ker se je pa tov. Andolšek odpovedal tajništvu je bil na njegovo mesto izvoljen tov. Janko Blaganje, nadučitelj na Dolih pri Litiji.
Pri slučajnostih se je obravnavalo več internih društvenih zadev. Prečitala se je zahvala g. glavarja V. Parme za častitko povodom premiere »Povodni mož«; dalje pismo tov. Polaka, s kojim se je odpovedal članstvu itd.
Za nagrobni spomenik pokojnemu tovarišu Franu Del Coltu se je dovolilo 50 K.
Tovariš Andoljšek je podal sliko delovanja naših zastopnikov v okr. šol. sv. ter izjavil, da izvolitve prihodnjič ne more več sprejeti, da se pa te izjave ni moglo vzeti na znanje, je jasno. Upati je, da bo ta naš zaslužni bojevnik še upravljal ta, sicer težavni. a častni posel.
Po zborovanju smo prebili uro pre-srčne zabave. Kako tudi ne, saj smo bili ene duše, ene misli in daleč, daleč od uskokov.
Štafersko.
Ormoško učiteljsko društvo je priredilo v četrtek dne 4. julija, svoj letošnji izlet v Vuzimetince, kjer je zborovalo v znani Štamparjevi gostilnici. Odložili smo za nekaj ur moreče skrbi ter se zbrali v lepem številu v prijaznih Vuz-metincih, da se razvedrimo v družbi tovarišev in tovarišic domačega in ljutomerskega okraja. Navzoči sta bili 2 tretjini društvenikov ter mnogo tovarišev iz ljutomerskega okraja. Med zborovanjem pa je vstopil — burno pozdravljen ■— naš okrajni šolski nadzornik g. Matija Heric, ki se je zaradi nadzorovanj mudil v ormoškem okraju. Prišel je kot naš tovariš in s tem pokazal svoje simpatije do učiteljstva. V tem smislu ga je tudi pozdravil tov. predsednik.
Začetkom zborovanja pozdravi predsednik tov. Rajšp vse navzoče, zlasti pa našega častnega člana Košarja star. in gospe Kosijevo in Šalamunovo. V svojem pozdravu pa je omenil posebno tovari-šice in tovariše iz ljutomerskega okraja, ki kaj radi zahajajo med nas. V imenu teh je odzdravil predsednik ljutomerskega učiteljskega društva tov. Tomažič.
Zapisnik zadnjega zborovanja je pre-čital tajnik tov. Rosina.
O delegacijskem in občnem zboru »Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem«, ki se-je vršil v Ptuju, sta obširno poročala delegata tov. Rosina in Musek.
Delegatom za Zavezino zborovanje v Celju so bili izvoljeni tov. Šijanec in gospa iz Svetinj in tov. Preindl iz Velike-Nedelje.
Tov. Rosina nas je seznanil z Wi-drovim abecednikom »Moje prvo berilo«. O knjigi se je razvila živahna debata. Sprejel se je predlog tov. Rosine, naj se naprosi Zaveza, da stori po aprobaciji pri vseh šolskih oblastih potrebne korake, da se uvede knjiga po vseh slovenskih šolah.
Sklene se, da se prve dni meseca septembra priredi izlet na Ivanjšico, to pa le v slučaju, če se javi zadostno število udeležencev.
Po zborovanju so se zbrali navzoči k skupnemu obedu, ki ga je okusno pripravil gostilničar g. Štampar. Navzočih je bilo 44 oseb. Pozneje pa je tov. Kosi povabil navzoče v svoje gorice na Vrab lovščak, kjer sta nam on in gospa soproga postregla z izvrstnim nektarjem, * ki v kakovosti gotovo ne bi zaostajal za | onim, katerega so pili bogovi na visokem I Olimpu. Škoda, da je proti večeru nastalo slabo vreme ter prehitro razkropilo izletnike na svoje domove.	—ič.
Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 8. avgusta, ob 10. uri predpoldne v dvorani g. Kukovec V; Ljutomeru. Razen navadnih točk in poročila o Zvezinem zborovanju v Ptuju poroča naš vrli blagajnik in častni član tov. Kryl, katerega 701etnico pri tej priliki slavimo, o svojem čez 401etnem delovanju v; Ljutomeru. Popoldne prosta zabava s petjem in godbo. Dragi pokažite takrat, kako cenite moža, ki je bil od ustanovitve društva vedno med prvimi delavci! Kdor se udeleži obeda, naj to naznani najmanj do 2. dne avgusta tov. Čehu v Ljutomeru.
Odbor.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
zboruje dne 1. avgusta ob 10. uri predpoldne v okoliški šoli v Ptuju. Dnevni red se učiteljstvu pravočasno naznani pismenim potom.	Predsednik.
Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 18. t. m. pri g. Košeninu na Vranskem. Predsednik tov. J. Jakše pozdravi v presrčnih besedah navzoče ter takoj pride k dnevnemu redu. Prečita nato dopisa sosednjega Celjskega učiteljskega društva in Zveze narodnih društev. Obema dopisoma se je ustreglo. Tovarišica Anica Brišnikova poda jako zanimivo in skrbno sestavljeno poročilo o Zvezinem zborvanju v Ptuju. Zlasti naglaša, da naj dela vsako učiteljsko društvo na to, da se pokupijo Žepni koledarčki Zaveze, da se pokrijejo stroški izdaje. Nadalje navdušuje navzoče, da naj pristopajo k »Učiteljski kreditni in gospodarski zadrugi v Celju«. Našteva tudi mnogo zanimivosti tega zborovanja. V zahvalo za njeno vestno poročilo se ji predsednik v imenu vseh iskreno zahvali. Predlaga se, da se naroči toliko Žepnih koledarčkov, kolikor je članov društva in da gotovo tudi odsotni ne bodo proti temu, zakaj znesek 30 h je tako malenkosten. da ga lahko utrpi vsak tovariš in tovarišica. S tem se omogoči pokritje še ostalega dolga Zveze, katerega ima zaradi izdaje žepnih koledarčkov. Sprejeto. Vpri-hodnje je želeti, da se nekateri tovariši in tovarišice tesneje oklenejo našega društva. Le v slogi je moč .— Proč s predsodki in z osebnostmi! Kdor izostane, naj se vsaj odkupi s primerno vsotico, da napravi vsaj blagajniku veselje. — Prihodnje zborovanje se vrši meseca oktobra; kraj in čas se pravočasno naznanita. Za to zborovanje je priglašeno predavanje 'tov. Bebice Jakše-tove in tov. S. Pečarja. S tem je bil ofi-cielni de! dnevnega reda končan, in predsednik zaključi zborovanje z zahvalo vsem navzočim, zlasti pa tovarišema Vidi-cu in Megliču, ki navzlic visoki starosti še vedno z mladeniško vnemo prihajata k zborovanjem našega društva. Živela še mnogo let v zgled in spodbudo mlajšim! — Nato je prišlo na vrsto skioptično predavanje tov. Jakšeta »Postojnska Jama«. Z zanimanjem smo poslušali predavanje, občudovali krasne slike in slišal se je marsikateri glas: »Kako lepo je to šele v resnici.« Za to predavanje tov. Jakšeta iskrena zahvala in drugič zopet!
Politiški pregled.
*	Narodnosti v Avstriji. Ravnokar je izšla statistika ljudskega štetja 1. 1910. — Po tem je bilo 1. 1910 v Avstriji (avstr. polovici) 27,963.872 ljudi, po narodnosti se dele sledeče: Nemcev 9,950.266, Čehov 6,435.983, Poljakov 4,967.984, Malorusov 3,518.854, Srbohrvatov 1,252.940, Madžarov 10.974, Slovencev 1,552.656. Ako vzamemo vse Slovane v naši avstrijski polovici, dobimo 17.728.417, torej skoraj dve tretjini. Vsi nenemški narodi v Avstriji pa štejejo 18,013.606 duš, torej imajo veliko večino nad 9,950.266 Nemci. In vendar vladajo Nemci in imajo povsod prvo besedo. Italijanov so našteli 275.115. — Prirastka Slovencev v desetih letih je komaj 5.04 odstotke. Iz krstnih knjig pa bi lahko dokazali — 12 odstotkov! Mnogo Slovencev je v Ameriki, premnogo pa jih je požrlo potujčevanje. Na Koroškem je znatno padlo število Slovencev, na tržaških tleh pa naraslo. Konštatiralo se je, da nasproti nemškemu sosedu ginejo Slovenci, rastejo pa nasproti laškemu. — S potujčevanjem se najbolj množe Nemci.
*	Splošna jugoslovanska stranka? Dunajska korespondenca Herzog priob-čuje iz Trsta vest. da se v merodajnih jugoslovanskih krogih pripravlja ustanovitev splošne jugoslovanske stranke, ki bi obsegala avstrijske in ogrske dežele. Ta stranka naj bi stremila za skupnim jugoslovanskim programom, ki naj bi imel namen, čim najožje združiti v eno celoto vse Jugoslovane in preprečiti diference, ki sedaj vladajo med jugoslovanskimi strankami. Omogočila naj bi tudi skupno delovanje za gotove kulturne in politiške smotre.
: Pomnožitev deželne brambe. »Sonn-Montagszeitung« piše, da se osnuje 19 novih pehotnih polkov deželne brambe, vsak po tri bataljone. Ti novi polki se o-snujejo v treh etapah, tako, da bo v treh letih imela deželna bramba 19 polkov več.
Ministrstvo deželne brambe je objavilo nove organične odredbe za čete deželne brambe, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem 1913. Po teh novih odredbah bo pehotni polk deželne brambe, ki je doslej v mirnem času obstojal iz treh bataljonov — brez oddelka mitraljez — in je imel 66 častnikov in 769 vojakov, odslej štel 73 častnikov, tri častnike aspirante in 809 vojakov.___
Srednješolski vestnik.
** Iz srednješolske službe. Imenovani so: prof. na drž. gimnaziji v Pulju dr. Umberto Dusatti za drž. gimnazijo v Trstu, prof. na drž. gimnaziji v Trstu Got-fried Hilber za Bozen, prof. na drž. realki v Seretu Josip Jenko za prof. na drž. gim. v Trstu, prof. na drž. gimnaziji v Trstu Maks Mähr za Dunaj III., prof. na drž. gimnaziji v Pulju Ivan Siegel za drž. realko v Trstu, prof. na drž. gimnaziji v Kopru dr. Evgen Simzig za drž. gimnazijo v Gorici, pravi učitelj v Ellbognu Leonhard Stöllinger za drž. realko v Gorici, pravi učitelj na drž. realki v Trstu dr. Julij Wetternik za Dunaj. Za prave učitelje so imenovani: Josip Langer iz Tesna za drž. gimnazijo v Trstu, dr. Josip Nedopil z Dunaja za drž. gimnazijo v Trstu, Pian de Posarelli za drž. realno gimnazijo v Pulju, nadalje suplenti Luigi Bonazza z Dunaja za drž. realko v Tridentu, dr. Peter Ronne iz Gorice za drž. gimnazijo v Kopru. Karel Vasil z Dunaja za drž. realko v Pulju, Hermes Fezzl iz Trsta za drž. realko v Trstu, Alojzij Piffer za drž. gimnazijo v Kopru, Alojzij Belulovič za drž. gimnazijo v Pazinu, dr. Ivan Lackerbacher z Dunaja za drž. gimnazijo v Trstu. Imenovani so nadalje: prof. na drž. gimnaziji v Celovcu dr. Jos. Gassner na drž. realko na Dunaju VIII., pravi učitelj na drž. realni gimnaziji v Beljaku Oskar Rainer za Dunaj, prof. v Freistadtu Friderik Wol-segger za drž. gimnazijo v Celovcu. Za prava učitelja sta imenovana Ferdinand Greilach za drž. realko v Celovcu, Gregor Hercele za drž. gimnazijo v Beljaku, za suplente pa Julij Heinzel iz Celovca za drž. gimnazijo v Celovcu, Fran Manhart za drž gimnazijo v Beljaku, Anton Škrajnar z Dunaja za drž. realno gimnazijo v Beljaku, Maks Bradaczek za drž. gimnazijo v Celovcu. Imenovani so: profesor na drž. gimnaziji v Kranju Ivan Grafenauer za prof. na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, prof. na drž. realki v Mariboru dr. Robert Janeschitz za državno realno gimnazijo v Gradcu, prof. na drž. realki v Idriji Julij Nardin za prof. na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Za prave učitelje sta imenovana Martin Kuhla iz Kočevja za nemško državno gimnazijo v Plzni in Bruno Leiihner iz Oberholiabruna za drž. gimnazijo v Celju, za suplente pa: Alojzij Fessler z Dunaja za drž. realko v Ljubljani, Otmar Fistravec iz Maribora za državno gimnazijo v Ljubljani, dr. Ivan Kavšek za II. državno gimnazijo v Ljubljani, dr. Jakob Ralemina za drž. gimnazijo v Novem mestu, Ivan Tejkal za državno realko v Idriji.
** V 1. razred slov. gimnazije je bilo sprejetih 125 učencev in tri učenke. Tisti starši, ki nameravajo svoje sinove vpisati in dati izprašati šele v jesenskem roku, so naprošeni, da to naznanijo ravnateljstvu ali pismeno ali ustno že do dne 15. julija.
Učiteljski konvikt.
»Društvo za zgradbo učiteljskega ko:i-vikaa« je založilo tele knjige: 1. A. Rape: Mladini. I. zvezek. Cena lično v platno vezani kr,,:~' K 1.50, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., IL in III. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1.50, s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani sipsi za mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov, ki sta oba lično vezana, je K 1.50, s pošto 16 h več. 4. Janko Zirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov brez poštnine je 20 h. 5 Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu L! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 3. 6. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 h. Ves izkupiček za te kniige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učitelj-stva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v »Učiteljski tiskarni« in v vsaki knjigotr-žnici.
Učiteljiščni vestnik.
»Učiteljiščni sklad.« Na II. shodu uči-teljiščnih abit. v Ljubljani se je sklenilo, da se prične zbirati »Učiteljiščni sklad,« ki bo omogočal gibanje našega naraščaja. Oskrbo tega sklada ima odsek mlajšega učiteljstva, ki je bil na tem shodu
izvoljen. Denar je naložen v »Učiteljski i hranilnici in posojilnici v Ljubljani.«
Zbirka tega sklada se je obnesla prav povoljno in odsek je šel tekom leta in pri prirejanju shoda jugoslovanskih uči-teljiščnih abiturijentov abiturijentom z vnemo na roko.
Zbirka sklada je sledeča:
II.	abit. sestanek (vrtni koncert 110.60 K Kozijansko učit. društvo	4.— » Šaleško učit. društvo 10.— « Brežiško učit. društvo 10, — « Ormoško učit. društvo 5,— « Ljutomersko učit. društvo 10.— « Belokranjsko učit. društvo 10.— « Tržaško učit. društvo 10.-— « Štajerska Zveza 25.— « Kranjska dež. Zveza 25.— « Kranjska okr. Zveza 20.— « Omizje pri Goršetu 8.— « Goriško učit. društvo 60.— «
III.	abit. sestanek (vrtni koncert) 140.57 «
Skupaj . 448.17 K
(Ti doneski so došli do 20. julija t. 1.)
Pri drugem in tretjem abit. sestanku — vrtnem koncertu — so se prodajale tudi razglednice in kolki v korist družbe sv. Cirila in Metoda in se je letos razprodalo za 20 K kolkov v korist družbe.
Stroški med letom, za odposlanca v Gorico, in druga izobraževalna sredstva za naš naraščaj so bili	50.— K
priprava za 111. shod in vrtni
koncert	93.— «
Goriško društvo izplačalo abit. potnine	60.— «
Skupaj . 203 — K
Pri tem pa je že odštet trošek za izposojene instrumente za vrtni koncert, pri katerem sta svirala združena orkestra goriških in ljubljanskih učiteljiščnikov; nadalje donesek za družbine kolke in samozaložba Ganglovih razglednic, ki so se prodajale v korist »Učiteljskemu skladu.«
V	blagajnici — hranilno knjižico — je torej naloženega še 245.17 K v prid »Učiteljiščnemu skladu.«
S pomočjo tega denarja se bo širilo gibanje med našim naraščajem v smislu 111. shoda jugoslovanskih učiteijiščnih abi-turientov in abiturientk v Ljubljani.
Glede »Učiteljiščnega sklada« je bila sprejeta sledeča resolucija:
»,Učiteljiščni sklad' nam je smatrati za važen iaktor vsega učiteljiščnega g'H banja, ki omogočuje samoizobrazbo in gibanje učiteljiščnega naraščaja, prirejanje shodov učiteijiščnih abiturientov in ki ima služiti za podlago zasnovanju glasila učiteljskega in učiteljiščnega naraščaja s programatično točko, informiranje in raz-motrivanje programatičnih točk naprednega učiteljstva in informativne organizacijske razprave strogo stanovskih zadev, oziroma izdajanja brošur, ki imajo to nalogo!«
V	smislu te resolucije in drugih na tem shodu sprejetih resolucij se bo delovalo vbodoče naprej.
Učiteljska društva pa, ki bi bila voljna še tudi vbodoče — ali če niso prejela položnic — prispevati Učiteljiščnemu skladu ,naj se obrnejo na Hranilnico in posojilnico »Učit. konvikta« v Ljubljani«, da jim ta dopošlje položnico.
Za naraščaj — naprej!
Kranjske vesti.
—r— Nadzornik Maier na delu proti naprednemu učiieljstvu. Na selazijanskem zavodu na Rakovniku je nekaj naprednih učiteljev. Ti so bili dobri, dokler ni dobil vodstva zavoda v roke pater Kovačič, ki za tak posel seveda ni izprašan — pa se mu je pod Sch\varzevo egido vendar izročilo šolsko vodstvo. Ta Kovačič se je delal jako strpnega in konciliantnega — dokler ni bil vodja; sedaj pa je pokazal svoje pravo kopito. Imenovani napredni učitelji so mu postali čez noč trn v peti! Znebil bi si jih bil rad. V starem in srednjem veku so spravljali neljube ljudi kar s sveta. V ta namen so najemali največje propalice človeštva, da so s strupom ali z bodalom morili neljube jim ljudi. Dandanes to ne gre tako lahko — tudi vemo, da Kovačič nikomur ne streže po življenju — a z zavoda je hotel odpraviti vse napredne učitelje. Za ta atentat na eksistenco učiteljev pa je tudi potreboval človeka, ki bi ga izvršil, in naše! ga je v osebi našega »vrlega« nadzornika Maierja! Ta človek je bil takoj pripravljen pomagati Kovačiču in kar se je dalo. je dosegel: dvema naprednima učiteljema sta odpovedani službi na Rakovniku! Kako pa je Maier to dosegel? Prav lahko — kvalificiral je oba najslabše, kar se je dalo in — šlo je! Ali je ta kvalifikacija objektivna — pravična ali ne — kaj to Mai-erju mar! Ta človek je že mnogokrat napravil iz najboljšega učitelja čez noč najslabšega — pa tudi obratno, kakor se je bolje prilegalo njegovim manevrom — sram ga ni nič. Vsakdo ve, da so se za učna mesta na Rakovniku potegovali ved-
no najboljše učne osebe, zakaj le taki so imeli upanje dobiti službo na tem zavodu. Logično je torej, da sta tudi sedaj odslov-ljena učitelja imela najboljšo kvalifikacijo, a sedaj pravi Maier, da sta — prav za nič! Kdo je lagal — ali oni, ki je pisal prejšnjo kvalifikacijo, ali Maier? Kdor nima slame v glavi, bo pravo zadel! Pa zakaj je storil Maier to? Njegova doba se bliža h koncu, stolec se mu maje zaradi neštevilnih nepravilnosti in krivic, ki jih je storil učiteljstvu, zaradi njegove popolne nezmožnosti za nadzornika. Pa vendar bi bil še rad nadzornik, ker iz lastnih moči, iz lastnih zaslug to ne pojde, zato — pomagaj, kar more pomagati! Napravil je uslugo Kovačiču zato, da ga bo ta priporočal S. L. S. še v nadaljno milost! — Kaj je Maierju na tem, da je storil marljivemu in vestnemu učitelju kriVico, kaj mu je na tem, da mu je zagrenil življenje, da je družinskega očeta s tropo otrok pognal iz mesta nazaj na kmete, da je iztrgal njegove otroke iz šol, ki jih ne bodo mogli več pohajati — kaj je na tem, da je vso družino napravil nesrečno — to je Maierju vseeno, samo da se on vzdrži na površju. Mi pa kličemo obla-stvom, ki imajo besedo pri imenovanju nadzornikov: Rešite nas takega nadzornika, za katerega nima ljubljansko učitelj-stvo drugega, kakor najglobokejše — pre-ziranie!
—r— Okrajna učiteljska konferenca za ljubljansko okolico je bila dne 6. t. m.
v Mestnem Domu v Ljubljani. Poleg običajnih točk je g. sodni svetnik Milčinski jako zanimivo razpravljal o varstvu o-trok. — Slomškarji so poizkusili svojo srečo pri volitvah v stalni odbor in dveh zastopnikov v c. kr. okr. šolski svet. Zmagali so s pomočjo tistih učiteljic, ki imajo že drugi izpit, a še niso stalno nastavljene. Bile so pod strogo kontrolo raznih pedagoških »njožicev« in volile gospoda Lavtižerja iz Šiške in gospoda Ravnikarja z Viča tistega, ki ima za učitelje vedno nolne usta, a — prazne roke. — Vodil je konferenco g. nadzornik Gabršček, ter s svojimi opazkami in neskončno dolgočasnostjo moril učiteljstvo od 9. ure dopoldne do 3. ure popoldne nepretrgoma. Časih je bil dan konference — praznik, ki se ga je vsak veselil, želeč zopet enkrat videti sotrudnike in se z njimi malo pomeniti. G. Gabršček je pa ta dan izpre-menil v — v i c a, kjer učitelji lačni pre-sede celih 6. ur, da nekaterim kar slabo orihaja. Ježenski nadučitelj n. or. Josip Tavželi, je omedlel na trgu od konference grede in nekaj dni potem — umrl. — Človeku se zdi, da bodo učitelje rajši trenirali v stradanju, kakor pa da bi jim izboljšali položaj. Koliko pametnih ljudi bo pa potem še šlo v učiteljski stan?!
—r— Poročil se je 23. t. m. tovariš učitelj Ivan Gantar z gdč. Anico Polan-čevo v Št. Jerneju. Čestitamo!
Štajerske vesti.
—š— Prebivalstvo na Štajerskem v številkah. C. kr. statistična osrednja pisarna na Dunaju je sedaj na temelju zadnjega ljudskega štetja dognala število pribivalstva na Štajerskem tudi po posameznih politiških okrajih. Srednji in gornještajerski politiški okraji štejejo 966.399, spodnještajerski 475.205 prebivalcev in sicer: Maribor-mesto 27.974, Celje-mesto 6993, Ptuj-mesto 4634. Celje okolica 116.775, Maribor okolica 94.245, Ptuj okolica 81.860, Brežice 50.205, Slo-venjgradec 42.947. Ljutomer 27.553, Konjice 22.019 prebivalcev. — Štajerska dežela šteje po ljudskem štetju 1910. leta 1,441.604 prebivalcev.
—t— Učiteljska imenovanja in preme-ščenja v mestni službi. V zadnji tajni seji mestnega občinskega sveta bi bil moral biti imenovan ravnatelj urada za mladinsko oskrbo, kar se pa ni zgodilo, ker je vlada črtala v proračunu dotično postavko. — Za ravnatelja druge mestne gimnazije je imenovan Pietro Giurko. Na višjo mestno realko na Acquedottu so imenovani: za latinščino in francoščino Vittorio Borri, za italijanščino in nemščino Ettore Gregoretti. — Na meščansko šolo so imenovani: Zian Gius., Crivich Ang., Gianolla Giov. in Leonardi G. Batt. — Za slovenske ljudske šole so imenovani s 16. septembrom t. 1.: Spanger Al. za defi-nitivnega učitelja o Rojanu, Čok Irma in Daneu Antonija, definitivni učiteljici, prva za Prosek-Kontovelj, druga za Opčine. — Za definitivne učitelje, oziroma učiteljice na mestnih ljudskih šolah je bilo imenovanih 11 moških in 11 ženskih učnih oseb ter je bilo nameščenih 15 podučiteljic.
—t— Narodna nemarnost. Iz letnega poročila državne ljudske šole v ulici Fon-tana posnemljemo, da je to šolo obiskovalo 417 Slovencev in 420 Italijanov. Pouk v slovenščini pa so obiskovali le 301 učenec, v laščini pa 675. Iz teh številk je razvidno, koliko slovenskih otrok, oziroma njihovih staršev je bilo zanikanih v vršenju najeminentneje narodne dolžnosti, in koliko staršev je grešilo proti interesu svojih otročičev v bodočnosti! To je res žalostno, najstrožje obtožbe vredno.
—t— Dekliška trgovska šola v Trstu. Da ustreže vsestranski potrebi in raznim željam, je sklenil kuratorij slovenske trgovske šole v Trstu, da odpre v področju te šole jeseni tudi 1. letnik redne podnevne dekliške trgovske šole, ako se priglasi naj-manje 20 deklic. Učni načrt bo isti, kakor je določen od c. kr. naučnega ministrstva, in poučevala se bo tudi italijanščina in nemščina. Vpisnina bo znašala 9 K, šolnina, plačljiva v 10 obrokih, pa 200 K. Sprejmejo se deklice z dovršeno meščansko ali kako tej enako vredno šolo. Več se izve pri ravnateljstvu.
—t— Vpisovanje slovenskih otrok v nemške šole. Te dni se je vršilo vpisovanje otrok v nemške državne šole v Trstu. Kakor nam zatrjujejo, se je — kakor navadno — tudi letos vpisalo v te šole veliko slovenskih otrok. Ker imajo pa pri sprejemanju v te šole prednost otroci nemške narodnosti, so mnogi slovenski starši navedli za svoje otroke nemščino kot materni jezik. Med temi so tudi mnogi taki. ki kriče po raznih shodih in veselicah prav navdušeno: Živijo!
—t— Tržaško c. kr. trgovsko akademijo so dovršili z dobrim uspehom Slovenci Vladimir Perhavec, Fran Peric in Ivan Rohrmann.
—t— Razpuščeno laško dijaško društvo v Trstu. Namestništvo je razpustilo laško dijaško društvo v Trstu »Societa degli študenti triestini« zaradi prekoračenja v društvenih pravilih določenega delokroga.
-—t— Stanovanja za učence Slovenske Trgovske šole jemlje na znanje za september 1912 ravnateljstvo že sedaj. Zatorej prosimo, da se zglase pri ravnateljstvu tisti, ki razpolagajo s snažnim, zdravim in zračnim cenim stanovanjem ter z dobro in tečno hrano.
—t— Zrelostni izpiti na liceju šolskih sester v ulici P. Besenghi. Na tem liceju je letos položilo zrelostni izpit sedem kandi-datinj, od teh šest slovenske narodnosti, in sicer: Eržen Zora, Jezovšek Milica (z odliko), Slavik Nada. Sluga Pavla (z odliko), Tance Leopolda, Zobec Svetka.
Tržaške vesti.
—t— Zavetišče za otroško varstvo.
Mestni svet v Trstu se je bavil v seji 25. prejš. m. z napravo mestnega zavetišča za otroško varstvo, s katerim predlogom so bili vsi občinski svetniki zadovoljni, seveda pod pogojem, da se zavod strogo nadzoruje in se upošteva tudi vse narodnosti v zavodu se nahajajočih otrok.
—t— Pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku pri Trstu je razposlalo vabila z vpraš. polarni vsem znanim pevskim društvom slovenskim in slovanskim širom naše domovine. Če se ni ali pomotoma ali zaradi nepoznanja povabilo katerega izmed slavnih bratskih društev, prosimo, naj se smatra dotično si. br. dr. s tem povabljeno, ter blagovoli javiti v dol. roku, t. j. do 1. avg., svojo soudeležbo na 25letn. pev. dr. »Hajdrih«, ozir. pevski slavnosti na Proseku na dan 8. sept. t. 1. Prosimo še enkrat si. br. dr. naj se blagovolijo držati točno določenega roka, da ne bo brezpotrebnih neprilik, mučnega popravljanja in dostavljanja pri sestavljanju vzporeda in drugih podrobnosti slavja.
Tajništvo pev. dr. »Hajdrih«.
Koroške vesti.
—k— Ljudsko štetje v Celovcu. Šele sedai so oficialno razglasili ljudsko štetje v Celovcu. Po uradnem štetju ima Celovec z dne 31. decembra 1910. leta 28 911 prebivalcev, med njimi 3088 aktivnega vojaštva. Leta 1900. je bilo 24.284, leta 1890. pa 19.756 prebivalcev. Tekom deset let je naraslo število za 4627 ljudi. Katoličanov je 27.086, protestantov 1499, Židov 214, drugi so raznih veroizpovedanj in brez kon-fesije. Po občeval nem jeziku je 1166 vojakov-Slovencev; magistratovci so našteli le 595 civilnih Slovencev. Kako so šteli, je že znano.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov ma zadruga % omejenim jamstvom.
Premet do konca junija K 94*526 19.
Uradne ure: Vsak četrtek od l/«2.—V» popoldne iu vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Cft
t-H
C3 N
>CJ 03
00 LO
00 o
CO 00
CO
m
Cd
CS "O
N
00 00
—> co ci
cm m o
O)
m oo en
O	-"f
00 O
es o o
CT) t^ CM
CO O CT) co
(NOO-t CO CM
« >
I 00 I co
Ö CM OO — T
o> E o
u,
o. "H
u cs C
(U
Û
<0 C	••
E >	T3
u ca	«
« i-	«_ « ^ a M3 c
T3	CO ^ ™
o	c 'c -o
c E	B"S °
3 3	3>- o
>U "U	>U p J-
CO CO	tO
Oí 0Í	CET
CJ
' !S
• ■ I
o
• o.
C
a>
CM
00 CO CT) CO
E 3 S
rs
e 3
> ^
ca 3
-i: o-o Don
« w ra u
N ..
Ol <u c > n —■ O E M C n »Zr h-« —. >« .C
C O jfi
se;« 3 s o
>CJ «J CL CS «
q¿ c¿
Ci
U
cu
•a
S • n —'
c/>
o • e
-
GJ CO i— >c/3 > O
-S E o .5
C- CL
0 e0 C «
ai
>	_
"Ö	ro'-a
a.	X!
E	c5
3	3 O
>CJ	>CJ O
CO	co
Oí	Oí
CM CO
"¡f LO
CO
m
o
o o ^ s ^ m
Cl 00
co
CO O CO T-1
«^P CO CM ^
00 00 CO
co lo cri
CO O —< CM
o o
LO CM
r CM I CM
o	•	
¥■—<		
CT)	T	CM
1	-	CT)
CT)		
t-)	i-(	
CT)		
T-H		ca
CT) CM
00 CO
ct>
CO
4> —k
<u
a.
co
'Ci' lO
« >
a
cö u C
s
s
es >
S <
LO
00 y—t
o
CM
CO Oí
00
^P CO 00 —'
o o
CO CM
t-LO
CM CT) SM CM
CM CT)
co N
O
•	"3
ai	JS
B	•=
t.	E
C0	>N
je	S=,
en	C
> E
o .E bo B
— KJ
O
?>S2
_ ' ra
- O.0
B B"S O 3 3 S — >u kj Cl co co Oí 0Í
o ' '	
> . .	
C0	
L- _	
O. ' _	
3 CT)	
O ^	
a <—H	
0) CT) TO	
E ^	
'S TO	
	
rt ^	
* -4—•	
c bp3 3 o K	
TO
b	¿s
N	C
3	Ž
i	^
•J	fe
•	S*
V-	3
CM CM
CI E •O
B
CO
w 0Í
CO
CO
o
ct>
cd o ■«f o
Tf	,-H
CM ^p
I °
I ct>
O CM
00 CO CO
CT)
CJ
CI
•a
0e0 co «a
«P«
.2 B
cS 3 2
0Í
B • *ï
O) CT) CO LO CM LO
..CM . > •
CLI
LO
CM CT) CM CM
B
CO
i= w
J= CxC
«"S
_E > >ü>) TO O E
B E 3 5J >CJ t_ M ^
et
«
T « —
«.S
CM CT)
E v o
(LI
•a
o
N al
O ž S N
Ü -ai
Ä o
B co . >N
co w.
• Cl an B
o. —
- —J
E .
LO E
™ C^ C8
s Ä H
B g O.G.
3 «S¿¡ N O Z I
0Í
CO ci
B
•o
B
co >
CM
C0
C
■a
CJ
m •O
<11
E
*o
Cl
C CO
s
o H
O
Ji S
C0
S, ^co
>V)
co B
CO
•a
Cl
"üb •a
Cl
3
J
>
o
E
ai O
n o
B
<
et»
o
*
eu
o
LO
o
CO
LO CT) —I CO
CO
CO
03
•a
N
CM CM CO CT)
CO 00
CT) T1 O 00 LO O CO	CM
co
O —
TT 00 CO CT) CO LO
f». CO CO Tf
LO 00 CT)
CO
- I
^fl-O — LO
a>
£ O
Im
a-
cö C
CJ
Û
	r—I
	«—<
	' CT)
	. T-H
	,—:
	* TO
	N
	* «
	C0
	• >C«
	
	TO TO
• •	bil >
Ol	
E £«	° f—C *o
e«	
¿a	S ^
Cfl	>o P TO s
S	-Ji
3	« .a
>CJ co	H
0Í	
' B
■a
• v
CI p
'o"
CO
>
o ^B
c 5 c
5a 5
to
c 13 >00 B O 3 w
n
CS 0Í
Q. CI
B B >(/5 3 O
Ci
D. ' ' E
"O "O CO ci
ai E
a s
o >
o bß ■a o
CM
O
LO
CM
« >
"35 es
a
J3	— Ol ^P CO LO 1 —		LO CM	
ííí	5266 162 IDO 466		5995	
J3 *	LO CT) LO LO			
	LO O —I LO CM CM			
				
.S § 3
t- >c/) o ° 'S >-
ï2G
O Q. 3
^ ^ CO 0Í
CT)
CJ
Cl
•o
.. co
« eu
.S,c «■a
5 b p. °
3 2 Oí
o
CT) CO CM CM LO
O
CT)

CT) CO 00
^	TJH	^
n	m	co
CM	»-—i
00	CO
CO CM
LO O o CO r-H LO CM
CO t^ CM 00 t^ O CO CM
oo oo
CM TT
CO
CO CM
h- CO
CT)
B co
O
CT)
CM
* S
00 •-1
CT) O
CM
O
LO
CM
«Ö O C
S
B ~
¿C
B
a» a>
a
ai <u W m
« B
= S
3 2
>CJ O
CO 0Í
.S
"B —■ o N
co co B B
TO
E
3 TO
•SO-
oí
TO
'S >
>o
TO TO
ca Kj
TO
aa
^ » 2 >
»	S
3	o.
S	B
3	3
>U	KJ
ce	co
Oí	0Í
E S)
ES O .. e a.
« J3 S
ai « ¿ eg
Zoë
E Cu « 3
»CJ>> CO
Oí
t-i (M
CO TP LO
«
> <
T-H CM
CO ^f
CO CO
LO xf
o
LO
CO
o
o
CM
LO CM	O
CT) t^	CM CM O TP LO
CO'
LO
I I I
CO CM O O
co co o o
o
LO
LO CM
o
O LO
— Tf
co •
s
CT)
CJ
Cl
■a
•• CO
a>
E w B co -a
fs
E 2 3 O
Oí
• SB d S
KJ v-
D-3 üd'S
~ r- ■h-' 3 5? ci
S'5*
TO [/5 i °
>t/) ^ o Cl a-E
>
ai
H-»
CO
•V
LO CM
LO CT) CT) LO

TO
bû
_ S
>«j >
CO ^ 0Í
	*		CO '
bß o	s JS •	> o	T? • ca
">	E ° >N o	CO	o B o" V o > ÍH
ca E	E^O g LO	CI a¡	
~âj	-i UJ	E	B — cn
P	« E 'S.	E	E O.
<i>	3 S	3	3 "B
H		KJ CO	
	0Í	a	0Í
CT)
co t.
E
CI o Cl •Ö
CO
Cl B
•a
B CO
ja
3
J >
C/3
u	á
CO	s
£	S
Ol	C.
U	3 0.
CM CT)
»—H
TO
cm'
CM
<U B ■Ö
S
CO
3 >
E «
S o H
	o
.2	jtf
	E
TO	C0
B	
3	
■a	
Cl	
VH	
>	
E	
"T*	
J2	
«	
•a	
CLI	h
W)	UÎ
Cl	
4~< a	JS ai
ci O
e
o
<
E
<
I- N
U
w « ,, tM U F E ^ CI ^
a< -i
J
T-H CM
CO
■^P LO
				
Ol	4^.	CO	to	
< 3
-	2.
n	s?
CL	n
vi	á
n	S
Q.	~
3	„
5T	•
N
> S
O re
3 -
S CTQ re —
X n —
-a
<
r*
s cr
M
3
CL
3 re
co
CL
re
r> re
3
cr
<o
< r*
s
.n cr
S3
3	<
g"	-
w	n
h	e-
©	c
3	" sa

•¿3 O 3 _
CL O s « <
re
SC 3 O H" 3 £> S <2.
O Û5
3 "
re*
S"
co
73
52
D« —t r—
< -2.Äg.g re en ET N 3 5 N
3 O < -o re O
í5 S "L"
o	(Tj
3 B ™
• 3. -t
. . re
00	-J <
osen"
tO Oi
01	|"
O I
70
w m"
¿Ng&Nge
K "O, » GO 3
en
ONO
•- SN
•o B3
» -P —S 3 oí S- ST os s- 5T g o o o o £ 3 o _ 3 g ûi ^ M re<
3 re
O rx . 3
00 4* 0O
4». tO I Ol
— lo
00 Cn 00 CT tO
tO Jaco CT) tO
3 »
»
H r>«
2 c 3 3
3 O es vx
< 2 o"
orq 3-w -1
M . 3
»
_ W
O ru O C
S"3 S. cr
S «
O-Ä.
S 3 re
co"
~ O.
»	■ —	o o
	. n	
>—»	re	, -
oo		CO
— CT		
OO I		
O 1		•
to
CO
M O »u
to o
CO		to
		co
Ol	00	co
Ol	co	00
00	00	Ol
co	o	o
CO CO Üi
— tO
o co O 00
to o
CO co
CO
to —
u 3
CL 3 re
to to
CO tO
co
Or cn
00 CO
CT —
to o
4>. CT)
CTI CO CO CO
co o
co en
to oo CO
ce to
CO
>
7?
l-t-<*
p
s
NM* p
3 O P
"O
»
c/>. <*
u
a
o
ST O a. ?r
o o
CO
i— co CO 00 CO to 00 Ol Ol —
I I
CT)
CT
CM
Ol CO CO — Ol —
to o
CT
Ol
—' O CO 00
a>
Ol
4>- CO
to
70
Ore, H3 O C 2.
C- 3 01 2 T3
-■s < S " 2
"era pr
CL».
S =
re n,
co"
D.
re o
CO
CT) O CO
4=.
73 < » -n r¡< 3 C "3-3 g
N © » «
< rt re O
Ii
re — o
<	»
-1	W
3	rx E
3	3
»	C
3	-O
»	-1
—,	03
O	< rx 3
5. 5
3	S"
»	S
73
. t"
re n
O g 3 <.< _
3
— 3 's:
o-cra
' S ° o <
• £2*. re
S N
3 ..
70
T3 rx
n. 3
cn 3
63 <
re
N <
o
3
rx
PC
w
ero
3' cn« M 3 ■a ^ 3 3* <3
S. 3 co*
- 3
18 o ••
N< 3
ñ' re
73 73
_ 93 »3 0<n< re< « C 3 g 3 3
"H.-o X
tn o 3 t/)< c«< re j» re re
n •. re
3 C tí
3 w re
73 73
CU Û)
WCCn. No< 2.-O 2 3 » 3
i" 3 S.3 3.3 a. < 3. 3 = 3	cn
s se
O C 3 N»
n. < 3
o S
" 3 ™
rx ••
FT
B3 •
a
o
3 P
O
3
to
o — o o
to to
>— O Ol
I I I
tO	to
CO rfk OO CT O
CT) 4^ CO CO
co
CO
to
-J Ol -J 00 •— CT)
tO CO CT) tO
N
a.
«
co
CO
CO CT
CO CO CO CO
CO 00

oi
S3
3 ?T O
H O
3
S3 13
3 3
- ' ra* -, a.
	r
•o	C—
o	re
p.	
(y)	re
o Q. 3_	3 O
p	_
	
	
a. B
to
N3
> 2
r to
O " re -t
3
re pr
<
—i S3
3
D.
3 re
co
CL
re re re
3 c
CO
cn
73	73
£3	03
I o re< " , » = o<
p. _ HÖ3	NC^S
« 3 C t) g	< rx O g
° HL 3	O ---O
« ŠStreN	—
to
Ol
4^.
CT CO
CO
eT3 -t . re . P-. CA) .
' 5 • -T
« M fV
zL ^ O
erq
rD
—, - ■
cñ<
CO
73
N n<
S =
° 3
en —
S" o.
CT) 00
O
00
» B tí.
S3 <
3 2
M 3 ■—* —
g S
73
73 Do,
re „ rt) 3
re co re ->
o
3 Bi
»
rt & O re< O 3
3" -t S3
< cr
3 M ,
3 5!
CL B3
3
S3
rt175 O. 93 3 t—
re 3
co «
•o
o
cn
I
C
rx
3 iü
Cire o re
3 er
re.
£ 2 re
co to
CO CT
I I
CO CT) 00 O CT
CD H-tO 4^
4^
Ol
CO O
-J
Ol
CO Ol
to
CO 00
tO Ol to
CO CO
co
CO
to
o
CT
Ol
CT
U
7«
er r-
sr b
TO N
¿i. 3
3 S3
		[910 1911		
			4070 147	7i
			CT 1 4^ 1	3"
	4469	4217 252		^ ET
	co	CO CT) CO 4*		
>
7? <*
M
CO tO H-
5?
s*
3 O
P
a
o
¡3-O
a.
7T
00 CT
CO
CO
CT tO CO
oo to en
co o co
tO CT CT
CT en co
to
73 73 73
-WS)» Q rx re< re< o 3 3 3 O 3 3 3 O" E "3 3 ST -3 O
63 Jr -t cn
o. » g 2.
~ 3- « =
XJ	73	X)
o< CO H T3 o< "0 < C r><
3 m 3" S. 3 (W g-3 3 -ÄSSarë"
c» H. CL S3 CL o 3. O g" ^ "
<
a
a>
3
P
^
3
M o
"C -i o
3
re
Co
re
"O
o
<*
w
CL
re n re
3 cr
co
OO CT
CO 4^
BW . —• -t <
D. o
<• 5 "o
o w — O 3 CL 3* O- B
o
03
rx 3 3
O <
•-> tO to en O Ol o o o
to
to 4^- en cd — en
I I
CO
co to
t—* CT)
co co o tO tO 4». O
co to Ol
N Q.
v
I—
CT) 00
4^ I
O I
CD
g
Istrske vesti.
—i— Razstava ročnih del na Ciril-Metodovi šoli v Kopru. Na mešani eno-razredni ljudski šoli v Kopru je bila pretekli mesec razstava šolarskih ročnih del, in sicer so razstavljena dela toliko dečkov, kolikor deklic. Razstavljena dela dečkov so bila sestavljena iz risarskih del po naravi in iz raznih kopij, dekliška dela pa iz raznovrstnih ženskih ročnih del. Dela so bila jako lepo razvrščena po mizah in razvešena po stenah. Vsa razstava je kazala velik trud in marljivost voditeljice g. Marije Kregau. V šolski sobi, kjer je bila razstava, so nadzirali razstavljene predmete učenci, ki so vršili svoj posel z velikim ponosom. Šolo obiskuje letos 49 učencev, a za prihodnje leto pričakujejo, da to število poskoči na 100.
—i— Konferenca laških profesorjev In učiteljev — prepovedana. Laški profesorji in učitelji iz cele Primorske so hoteli imeti na praznik 29. junija skupno konferenco v Pulju.Na dnevnem redu so bila pred vsem nacionalna šolska vprašanja, vprašanje glede laške vseučiliške fakultete, leč tev laškega oddelka ženskega učiteljišča v Go rici, goriške laške srednje šole in vpeljava slovenščine kot obligatni predmet na laških srednjih šolah. Ker so ta vprašanja vele-važnega pomena za Slovence je umevno, da tudi Šlovenci zasledujejo z vsem zanimanjem razvoj teh vprašanj. Namestništvo v Trstu je ta kongres laških učiteljev in profesorjev prepovedalo, in sicer ne samo da se ne smejo zbrati udeleženci h konferenci v gledališču Cescutti, marveč se sploh ne sme vršiti ta konferenca v Pulju in si cer zaradi kaljenja javnega miru.
Goriške vesti.
—g— Novi šolski nadzornik v goriškem okraju. V »Soči« čitamo: »Gorica« je trdila, da se je z imenovanjem novega šolskega nadzornika rešila zadeva, ki je že mesece razburjala celo deželo. Čudno res. Ne le goriški okraj, za katerega so hoteli klerikalci imeti svojega beriča, ampak kar cela dežela se je razburjala. To je strašno! Cela dežela — ki čepi in Bogu čas, a poštenim ljudem čast krade v uredništvu Gregorčičevega glasila — se je razburjala toliko časa, dokler ni dr. Gregorčič kot državni in deželni poslanec s svojimi pajdaši Bog vedi za kakšno odškodnino, kupil novega biriča, ki je dobil strog ukaz: naženi učitelje v našo stranko. — Kaj je hotela reči z besedami: da je ogromna večina prebivalstva želela, da se izpremeni sistem v upravi naših ljudskih šol, to nam ni znano. Od kdaj in koko je sistem v upravi lj. š. odvisen od osebe š. nadzornika? To je figovo pero, s katerim hočejo klerikalci zakriti svojo nagoto. — Šlo je za premembo sistema, da se učiteljstvo povrne šoli in vzgoji mladine. Tako nesramno laž se upa zapisati glasilo stranke, ki dobro ve, da izvzemši par klerikalnih učiteljev, katere so klerikalni voditelji spravili iz šole, da delujejo kot klerikalni agitatorji z gorja-čo. ni med učiteljstvom takih, ki naj bi jih šele novi šolski birič gonil v šolo, marveč da vrši redno svojo dolžnost v šoli vsaj dvakrat toliko, za kolikor je plačana; vzgajalo pa je mladino po zakonitih šolskih določbah — a ne v hinavščini in farizej-stvu. »Gorica« pozna železno energijo novega nadzornika iz njegovega šikaniranja na gimnaziji in je prepričana, da bo kos tudi v novem stanu. Pozna ga tudi kot prijatelja šole, da je povzročal na gimnaziji škodo in ubijal mladino. Hvala lepa za tako prijateljstvo! Učiteljstvo dobi v Pavlinu tako pravičnega nadzornika in vnetega zlagovornika svojih upravičenih teženj, kakršnega so imeli gimnazijci. Bog varuj nas takih prijateljev, ker sovražnikov se ubranimo že sami! — Mirnega srca se pričakuje, kako bo kazal svojo pravičnost in vneto zagovornost. To je bilo treba še povedati na trditve »Gorice« — sicer pa bo videla vsa dežela, kako bo posloval novi g. šolski nadzornik. Po dejanjih ga bomo sodili! — Dejanja pokažejo, ali bo birič klerikalne stranke ali šolski nadzornik.
—g— Novim časom naproti. K sprejemnemu izpitu se je nagoriški gimnaziji priglasilo za slovenski oddelek 130, za italijanski 80 in za nemški le 18 dijakov, ki je, kakor razvidno iz tega rezultata, postal popolnoma nepotreben.
—g— Šolska slavnost, ki so jo priredili gojenci c. kr. moškega učiteljišča v telovadnici ženskega učiteljišča v Gorici, se je prav dobro obnesla. Občinstva je bila polna dvorana. Vzpored je obsegal 7 točk, ki so se izborno izvajale.
—g— O štrajku učiteljstva v goriškem okraju je sanjal pred sv. Petrom in Pavlom »Novi Čas«. Novostrujarski list si želi takega štrajka, ker bi rad videl, da bi se ljudske šole zaprle, da bi ljudstvo padlo zopet v nekdanjo temo. Saj je bil ta list že jasno povedal, kak prijatelj šole je,
ko je bil zaklical, da je na Tolminskem preveč šol, da naj jih vsaj nekaj zapro!
—g— Nadzorniku, ki gre, in nadzorniku, ki pride. Po dolgi dobi dvanajstih let zapušča okrajni šolski nadzornik Fin-žgar svoje merodajno mesto nasledniku, ki je bil profesor na gimnaziji. Kako je učiteljstvo ljubilo bivšega nadzornika, je dokazal banket, prirejen mu v slovo. S svojim blagim značajem in tupatam krepkim nastopom zatiranemu učiteljstvu v prilog je izkušal podpirati njegove težnje in smotre. — Novi šolski nadzornik Pavlin je mlad profesor, ki se je jako zameril vsem krogom o priliki svoje izredno stroge letošnje klasifikacije v matematiki. Sicer ni to z njegovim sedanjem poklicem v nobeni zvezi, ali že sedaj mu svetujemo, naj bo z učiteljstvom pravičen in nič drugega kakor pravičen, da ne prikliče viharja v časopisju, kakršnega je izzval kakor profesor!
—g— Zrelostni izpiti iz gluhonem-stva. Zrelostni izpiti iz gluhonemstva so položile učiteljice: Karmen Braidotti in Karolina Furlani iz Gorice, Marija Lucijan iz Labina in Gina Homen z Isole.
—g— Goriško slovensko šolstvo se za en razred pomnoži. Iz Podgore se namreč s prihodnjim šolskim letom preseli tamošnja c. kr. pripravljalnica za učiteljišča. Nastani se v »S. Gregorčičevem Domu«. Spet napredek slovenskega šolstva v Gorici.
—g— Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici so se vršili zrelostni izpiti od dne 8. pa do dne 12. t. m. in prebili so jih z ugodnim uspehom tile gojenci: Birsa Josip, Čopič Venčeslav, Čuk Rudolf, Del Cott Ciril, Furlanič Peter, Gabršček Ivan, Gerdol Julij, Komil Fran, Koršič Anton, Martinz Fran, Meršek Jakob, Močnik Hubert, Na-nut Josip, Požar Vladislav, Radinja Anton, Ravhekar Ivan, Rejec Avgust, Slavec Ivan, Turk Anton, Vovk Anton, Vuga Alojzij, Peternelj Metod (vnanjik). — Šestim gojencem je bil dovoljen ponavljalni izpit iz poedinega predmeta v pričetku prihodnjega šolskega leta, en gojenec pa je bil zavrnjen za celo leto.
—g— Zrelostni izpit na goriškem ženskem učiteljišču so napravile: Plohi Mila z odliko s slovenskim in nemškim učnim jezikom, Božič Gabrijela, Šček Friderika, Stepančič Marija, Urh Cvetka z odliko s slovenskim učnim jezikom; brez odlike z nemškim učnim jezikom. — Čer-nigoj Emilija, Jerkič Ana, Kraševec Vida, Kraševec Viktorija, Torkar Julija s slovenskim in nemškim učnim jezikom. — Bab-nik Alfonza, Čučat Roza, Ferletič Emilija, Fuhrman Emilija, Kancler Teodora, Kaus Avrelija, Markič Rozalija, Marušič Erne-sta, Pertot Srečka, Petrič Marija, Podme-nik Marija, Rajer Gabrijela, Rutar Alojzija, Sfiligoj Terezija, Stres Milena, Turšič Ana, Vidmar Marija s slovenskim učnim jezikom. Attems Valerija z nemškim učnim jezikom.
—g— Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu je bil sklep šol. leta dne 3. julija t. 1. Vseh gojencev je bilo 21; izmed teh jih je končalo z dobrim uspehom 17. Sprejemnega izpita za I. teč. c. kr. učiteljišča v Gorici se je udeležilo 14 gojencev in so bili vsi sprejeti. Koncem leta je sprejelo 12 potrebnih dijakov drž. podporo v skupnem znesku 520 K. Nekateri prav siromašni so prejeli večje ali manjše podpore (šol. potrebščine i. dr.) iz podpornega fonda, za kateri je prejelo vodstvo tekom š. leta 200 K od si. Hranilnice v Tolminu in 50 K od Okrajne posojilnice v Bovcu. Novo šolsko leto prične dne 16. septembra, vpisovanje učencev dan poprej.
—g— Deželni zavod za gluhoneme v Gorici. Po naročilu deželnega zbora bo deželni odbor dal izvesti nekatera dela, ki so v zavodu gluhonemih nujno potrebna. Predvsem bo treba pomnožiti prostore in skrbeti, da se vlaga v hiši odstrani.
—g— Deželna gospodinjska šola v
Gorici. Deželni odbor je sklenil, naj izgo-tovijo gojenke gospodinjskih tečajev vzorce raznega perila, ki ga je predlagal dež. kmetijski urad. Blago v ta namen se odstopi ubožnim gojenkam brezplačno, drugim pa proti celi ali polovični ceni, kakor pač plačujejo mesečnino.
Splošni vestnik.
List, ki nese. »Narodna Politika« je zaključila bilanco za preteklo leto 1911. Bilanca izkazuje K 1,600.000 čistega dobička in dobe delničarji 150odstotno dividendo. Škoda, da ni to Učiteljski Tovariš!
Hvaležnost učiteljic. Po dolgoletnem boju so dosegle učiteljice v Novem Jorku tisto plačo kakor učitelji. Največja zasluga , gre pri tem predsednici društva učiteljic, I mis Grace Strachan. Učiteljice so se poka- | zale hvaležne svoji prvoboriteljici s tem, I da so ji prvo mesečno doklado odstopile i za »balo«. Grace Strachan prejme tako 1
čez 1 miljon kron. Tako pač še ni bil plačan učiteljski vojskovodja, kar svet stoji.
V Pragi je bilo po statistiki železniškega ministrstva povodom vsesokolskega izleta od 28. junija do 2. julija okrog 598.000 tujcev. Računa se pa, da jih je bilo nad 1 miljon, ker se niso računali potniki, ki so prišli po buštehradski železnici.
Češki pesnik umrl. V Zvirovu na Češkem je umrl češki pesnik Josip V. Hladek. Pokojnik je bil profesor angleščine na trgovski akademiji v Pragi. Imel je 66 let.
Čisti dohodek avstro-ogrske banke. Čisti dohodek avstro-ogrske banke za prvi semester znaša 20,697.000 kron proti 13,118.000 kron lanskega leta.
Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v Trstu v sredi ali drugi polovici septembra. Družbina bilanca za leto 1911 izkazuje brez volil 179.973 K 85 vin. dohodkov, dočim je bilo leta 1910. še 225.865 K 39 vinarjev dohodkov.
Protialkoholni kongres v Rusiji. V kratkem se vrši v Peterburgu ruski protialkoholni kongres. Prirede ga razna ruska protialkoholna društva. Na dan kongresa bodo prodajali v Peterburgu znake v obliki hrastovih lističev z napisom: »Trezen narod, srečen narod«. Med prebivalstvo bodo razdeljeni razni spisi protialkoholne propagande.
Obsojeni kaplan. Kaplan don Rossi iz Rovereta je bil obsojen na 6 mesečni zapor. ker je v teku dveh let oskrunil več šolskih deklic v klerikalnem ljudskem domu.
Za viteška društva v Srbiji. Srbski narodni skupščini je predložen zakonski načrt, ki določa za vsa viteška društva (telovadna, strelska itd.), ki pospešujejo v narodu viteški duh, vojaške vrline in ro-doljubje, državno varstvo in gmotno podporo. Ministrski predsednik bo v to svrho razpolagal s 100.000 dinarji na leto, strelska zveza pa bo posebe dobila 200.000 dinarjev letne podpore in municijo iz državnih zalog po lastni ceni.
Eazgied po šolskem svetu.
—Slovenec, profesor na dunajski aka* demiji umetnosti. — Arhitekt Plečnik, rodom Ljubljančan, ki je bil doslej nameščen na praški akademiji umetnosti, je predlagan pritno loco na mesto Otona Wagnerja za profesorja na dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti.
—	Biblioteka ranjkega ministra Brafa^ Pred kratkim umrli poljedelski minister Braf je zapustil svojo veliko knjižnico češkemu vseučilišču v Brnu, kateremu se ima izročiti, kadar bo postavljeno; dotle ostane knjižnica na češkem vseučilišču v Pragi.
—	Češki visokošolci priredijo izlet na slovanski jug. — Začetkom avgusta priredijo češki visokošolci, pripadajoči narod-no-socialni stranki, izlet na slovanski jug. Dne 3. avgusta bodo v Ljubljani, 4. bodo v Trstu.
—	Dvajset milijonov za šole. Iz Mel-bourna poročajo: Vdova milijonarja Halla je darovala Neusiidvalesu in Queenslandu dvajset milijonov mark za šolstvo.
—	Samomor dveh dijakinj. Iz Petro-grada poročajo: Dve dijakinji, hčerki nekega državnega tajnika in dvornega svetnika sta se zastrupili zaradi prevelike bede.
—	Nov organizacijski statut za dekliške liceje. „Narodni Listy" poročajo, da v kratkem izide nov organizacijski statut za dekliške liceje. Ustvariti hočejo dve vari-janti: Dveletni licej in štiriletni realni gimnazij.
—	Vprašanje italijanskega vseučilišča. „L' Eco" je povedala pred časom, da namerava vlada rešiti italijansko vseučiliško vprašanje preko parlamenta z otvoritvijo ju-ridičnih tečajev na trgovski šoli Rivoltella v Trstu. Izpite bi dijaki polagali v Gradcu. — To vest potrjujejo tudi od drugod in namestnik ima baje naredbo že v rokah ter jo morda razglasi v kratkem! — „L' Eco" od takrat dalje molči, kakor da bi se bila s svojim naznanilom zagovorila!
—	Osemletni učenec morilec. Iz Jas-syja poročajo: V drugem razredu tukajšnje ljudske šole je dobil učenec Plisa najslabše izpričevalo, dočim je dobil njegov sosed Petrescu najbolje. Ko je Petrescu pokazal svojemu tovarišu svoje izpričevalo, se je ta tako raztogotil, da je potegnil nož ter ga porinil tovarišu v srce. Petrescu je bil takoj mrtev.
—	Češki profesor umrl. Dne 8. t. m. je v Pragi umrl dr. Emilijan Kaufmann, profesor za ušesne bolezni na češkem vseučilišču in predstojnik ušesne klinike v splošni bolniščnici.
—	Prva popolna univerza na Balkanu. Srbska vlada je sklenila ustanoviti v Bel-gradu medicinsko fakulteto. Na ta način bo izpopolnjena belgrajska univerza prva na Balkanu, ki bo imela vse fakultete.
—	Kako vzgajajo na Japonskem mladino. „Zemščina" piše: Vsako leto o počitnicah prihajajo japonski oficirji z mladimi Japonci v Mandžurijo, kjer si mladina ogleduje bojišča rusko-japonske vojne. Častniki
jim predavajo o bitvah Izlet traja mesec dni. Iz tegaistega domoljubnega smotra je ukazalo japonsko ministrstvo, da so po šolah razstavljene razne trofeje iz vojne, in sicer: puške, kanoni, telečnjaki (tornistre) itd., da bi imela mladina zmago nad Rusi vedno pred očmi.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu Izgotovlti gosposke obleke.
Raznoterosti.
X Tolstega zapuščina. Tolstoj je v svoji oporoki določil, da naj podare njegovo posestvo Jasno Poljano njegovim kmetom, njegova literarna zapuščina naj postane splošna last Tolstega hči Aleksandra in njen svetovalec Certkov sta sklenila izdati vsa Tolstega dela in z denarjem, ki bi ga dobila za dela, sta hotela kupiti Jasno Poljano, da izplačata Tolstega sinove, ki se niso hoteli odreči dedščini in da potem razdelita posestvo med kmete. Po tej izdaji Tolstega spisov postanejo njegova dela prosta. V Tolstega družini so nastali neprijetni prepiri, ker vdova ni hotela izpolniti zadnje volje Tolstega. Vzlic temu se je posrečilo Aleksandri, da je dosegla sledeče: neobjavljena Tolstega dela je kupil moskovski založnik Sitin za 750.000 kron. Prvo leto po Tolstega smrti so pa dobili za neobjavljena dela 380.000 kron. Ti dve vsoti ravno zadostujeta, da kupi Aleksandra Jasno Poljano. Tolstega vdova si obdrži le hišo z vrtom in onim delom gozda, kjer je Tolstoj pokopan. Ves ostali svet, približno 800 hektarjev, dobe kmetje.
X Koliko ljudi je na svetu. Prav natančno se ne more določiti število vseh ljudi, ker v mnogih deželah nimajo ljudskega štetja. Posebno na Kitajskem se ne more zvedeti zanesljivega števila prebivalcev. Sicer imajo tudi na Kitajskem ljudsko štetje, a določijo le število družin. Število prebivalcev kitajske države navajajo eni ž 275 milijonov, drugi zopet s 430 milijoni. Jako skrbno je izvedeno ljudsko štetje v angleški Indiji. Vseh ljudi je na svetu 1700 milijonov. Dr. Gulišambarov je po natančnih računih dognal, da pride na 1038 milijonov prebivalcev 521 milijonov moških in 516 milijonov ženskih, torej na 1000 moških 990 žensk. V Evropi pride na 1000 moških 1027 žensk, v Afriki na 1000 moških celo 1045 žensk, v Avstraliji pride na 1000 moških le 973 žensk. Jako malo žensk je v Kanadi in v vzhodni Avstraliji. Na Alaski pride na 1000 moških le 391 žensk. To pa zaradi tega, ker je na Alaski, kjer kopljejo zlato, tako mrzlo podnebje, da malokateri moški delavec vzame s seboj ženo. Še večje pomanjkanje žensk je na polotoku Malakka, kjer pride na 1000 moških le 389 žensk.
X Pijančevanje v Italiji. V Italiji se izda na leto za alkoholne pijače 1760 milijonov lir. Kaj pomeni ta številka, nam še lepše pokaže primera z drugimi izdatki, za žito (moko) 612 milijonov, za olje 440 milijonov, za turšico 252 milijonov, za kavo 59 in sladkor 53 milijonov lir na leto. Torej se na leto več zapije kakor zaje in izda za duševno izobrazbo ljudstva
X Morala je v nevarnosti. Na draž-danski umetniški razstavi so zaplenili in odstranili dva umotvora Maksa Klingerja in Otona Greinerja ter sliko draždanskega profesorja Viljema Mullerja. Ukaz za konfiskacijo je izdal vladni komisar ministerialni ravnatelj Schelther, ki je označil slike za nedostojne. Maks Klinger je protestiral, a mu ni nič pomagalo, sliko so odnesli. Prav tako sta bila tudi protesta Greinerja in Mullerja brez uspeha. Pri Klingerjevi sliki je šlo za ženske akte. Svoječasno so bili zavrnili tudi znamenito Klingerjevo sliko „Kristus na križu".
X Otroške premije v Avstraliji. Iz Melburna poročajo, da je ministrski predsednik predložil parlamentu zakonski načrt, da dobi vsaka žena v Avstraliji, ko porodi, 120 kron za otroka.
X Atentat na profesorja. Iz Levova smo že poročali, da je na ondotni realki v soboto med poukom streljal realec Franc Stach na profesorja matematike Ivana Scha-dena. Dijak Stach je dobil slab red iz matematike. Profesor se je zgrudil ves okrvavljen. Prepeljali so ga v bolniščnico. Njegovo življenje ni v nevarnosti. Dijak je hotel zbe-žati, a so ga aretirali. Profesor je predaval in je stal sredi razreda, ko je Stach ustrelil zadaj na profesorja. Pri zaslišanju je povedal dijak, da je dolgo nameraval izvršiti atentat na profesorja, ker profesor Schaden sovraži učence. Dijak Stach je najbrže duševno bolan, ker je profesor Schaden znan kot velik prijatelj dijakov. Atentat v Levovu spominja na sličen atentat, ki ga je izvršil gimnazijec Greczuk v Suczawi v Bukovini. Greczuk je tudi ustrelil med poukom štirikrat na profesorja matematike Mokranskega, ki je zaradi dobljenih ran umrl.
Priporočajte in širite naš list!
Kako sodi Francoz o So-kolskih slavnostih.
Z velikim zanimanjem je opazoval francoski narod slavnostne dogodke v Pragi. Pariz je odposlal župana in 17 mestnih svetovalcev, svoje najboljše telovadce in časnikarje. Posebni poročevalec »Journala«, enega najuglednejših francoskih časopisov, je poslal tri kolone dolgo brzojavko. Ludovika Naudeau, tega znamenitega publicista, je vsesokolski zlet tako očaral s svojimi znamenitostmi, da je zapisal med drugim sledeče:
»V starodavni in veličastni Pragi, v Pragi raznobarvni in od stoletij odičeni, v zlati Pragi so se zbrali vsi slovanski rodovi v veličastno skupino: več nego 200.000 oseb je prihitelo na en klic v slavno prestolnico Husitov ... Danes se škrlatno oblečeni medsebojno povprašujejo in svečano nagovarjajo v vseh slovanskih narečjih: Slovani iz Rusije, z Balkana in Avstrije in Zedinjenih držav.
Nikoli ne pozabimo, kaka velika ideja prešinja vsakega izmed teh Sokolov, katerih nastop hočemo sedaj občudovati. Nemožno je skoraj razumeti ta triumpf telovadbe in discipline. Predočite si obsežno planjavo v obliki štirikotne arene, trikrat tako veliko kakor trg Konkordije, obdano okoloinokolo od velikanskih tribun v zastavah, kjer se stiska navdušeno prebivalstvo velikega mesta. Vsa planjava je napoljnjena z 12.000 Sokoli, ki so tako čudalepo razvrščeni, da se njihove nepregledne bele vrste križajo in prekrižujejo po zakonih perspektivne geometrije. Koj v začetku ni videti v njih živečih bitij, ampak figure na najbolj čudežni šahovi plošči. Kar hipoma se začuje trobenta, 150 godcev zaigra v lahkem in svečanem ritmu, in tedaj vztrepeče ta človeška masa, se giblje, izpreminja gibljaje in sliko. Z absolutno istočasnimi gestami, s solidarnimi kretnjami, ki sem jih skušal nedavno primerjati neizpremenjljivemu toku nebeških teles, se tu upogibajo hrbti, se pregibajo ali obračajo noge, se vzdiguje-jo ali raztegujejo roke, se zvijajo boki in prsi ter se tikajo tal. Takt godbe je edino povelje za teh 12.000 Sokolov v tej maje-stozni himni. Ti silni zidovi iz človeških mišic imajo mnogokrat ubežujočo hitrost plamena, to je veliko polje živečih in o-bračajočih se cvetic. Kadar se dogaja, da mora dvanajst tisoč Sokolov spustiti roke ob bok, tedaj udarja 24 tisoč rok s tako točnostjo, da smo čuli en sam udarec, točen, čist in odrezan kakor silen pok. Kdor še ni videl prostih vaj Sokolov, nima pojma o dovršenosti, do katere prihaja veda o gibanju skupine. Gotovo lahko se je naredila povsod iz ljudstva armada, lahko so se polagoma spravila divja plemena v bataljone, kadar se pa osuž-njuje tisoče teles neizpriminjajočim se zakonom geometrije, kadar se telovadba vzpenja do nemožnega in nezaslišanega, tedaj uvidite, da potom sile ni možno priti 'do sličtiega rezultata, To je triumpf metode v službi udoV,
A naše začudehje doseglo parok-sizem, ko smo po tem nastopu pogledali silno kolono 6000 žensk. Ta izredni polk je prikorakal v rednem pohodu tako iz-borno razvrščen, kakor eliten zbor pri najsvečanostni reviji. To znači, da so se pričeli novi časi... Sokolice so izvršile proste vaje ravno tako divno kakor Sokoli. Kar se mene tiče, nisem od znamenite procesije sufragetk v Londonu videl še nikoli take ženske manifestacije, ki bi dajala bolj misliti.«
Tako piše o Sokolih rafiniran Pari-žan, ki je prepotoval že ves svet in videl znamenitosti vseh narodov in vseh dežel!
Prošnja.
Minulo zimo je preminul daleč tam na Sv. Gori nad Vačami trpin-mučenik tov. Fran Del Cott. V najlepši moški dobi je tam ostavil žalujočo vdovo. Tega groba ne smemo pozabiti. Učiteljsko društvo za litijski okraj je sklenilo, da postavi o Vseh
svetih pokojnemu tovarišu skromen nagrobni spomenik ter v ta namen dovolilo iz svojih skromnih sredstev 50 K. Da se nabere potrebna vsota, prosimo tem potom cenjene tovariše in tovarišice kakor tudi vse znance in prijatelje pokojnikove blagovoljnih prispevkov. Darove sprejema društvena blagajničarka gospica Ivana Dolinarjeva, učiteljica v Višnji Gori.
Zahvala.
Podpisani odbor se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je abitu-rientski sestanek jugoslovanskega učiteljskega naraščaja tako krasno uspel.
Zahvaljuje se pred vsem preblagorod-nemu gospodu dr. Ivanu Tavčarju, ljubljanskemu županu, za brezplačno prepustitev dvorane v »Mestnem domu« in prenočišč na I. mestni deški ljudski šoli; nadalje milostljivi gospe dr. Tavčarjevi za prenočišča za zunanje ženske udeleženke; g. Ravnatelju Bežku iz Gorice, da je naše prireditve posetil in s tem dokazal, da se zanima za razvoj učiteljskega naraščaja. — zahvaljuje se vsem gg. govornikom in zastopnikom korporacij, ki so naše zborovanje pozdravili, naprednemu dijaštvu, ki je prispelo na zborovanje, ter vsem tovarišem in tovarišicam iz Štajerske, Primorske, Koroške, Kranjske in Hrvaške.
Zahvaljuje se pa tudi vsem onim, ki so pripomogli k uspehu veselice, »Sokolu I.«, da je dal na razpolago sobo in inštrumente za vaje, cenjenim tovarišicam, ki so prodajale cvetice in razglednice, ter slav. naprednemu občinstvu, ki je posetilo veselico v tako velikem številu!
Ljubljana, 19. julija 1912.
Pripravljalni odbor za III. abit. sestanek jugoslovanskega učiteljskega naraščaja.
GUSTAV ŠILIH,
t. č. predsednik.
CIRIL DEOUAL,
t. č. tajnik.
Nadučitelj na trirazredni šoli v Skalah, p. Velenje, 2. plač. razred, 20 minut do žel. postaje, blizu trga Velenje
želi menjati službo
z nadučiteljem na dvo, ozir. trirazredni šoli v II. plač. razredu. Pri šoli je lep šol. vrt, sadunosnik in njiva, ki prinaša letno 40 K najemnine. Ljudstvo dobro in šoli prijazno. Služba se menja radi neke osebe. Več pove:
Martin Kranjčič,
nadučitelj.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
-v- Grorlci
TržasšOra uillca štev. ±3 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiško šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Velika češka zavarovalnica na življenje sprejme pens. učitelja kot
staineaa ura
za potovanje in akvisicijo.
Preda tudi okrajna zastopstva gg.
učiteljem v vseh krajih Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske.
Pogoje jako ugodne. Ponudbe na poštni predal št. 243 v Trstu 1.
^O i^oveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
		
		
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika?
in
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvornica za sukno v Humpolcu (Češka), fe^^jfflj
Vzorci (ranko.
im uizJi^bhMm
.
n m
Ljubljana
Onn!tj<i!i :i oesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
ft Pletilni stroji, ft
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
Ustanovljena leta 1882.
Kmetska posojilnica
■- ljubljanske okolice	-
registrovana zadruga z neomejeno zaveze
t lastnem zadružnem deaw V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
fi
«	a
o	£
B	«
»	I
S	a
,	er -i
oo	g
Ul	3
a	I
3	*
3-	*
W	rt
a	P
m X
•o
o
CM
2- X
B* M n r>< £> S
5. a
Sprejema tudi vlog« m tekočI ra€nn r zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Pogojuje na zemljišča po 51/40/9 brez	na amortizacije
Eskomptuje trgovske menice.
Denarni promet v 1. 1911. K 100,000.000-—
Upravno premoženje v 1. 1911.
K 20,500.000-—
priredi že mali dodatek .pravega : Frana* *. s kavnim mlinčkom iz tovarne v Zagrebu. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nc-prekošene kakovosti je pravi Franck toii priljubljen v vsakem gospodinjstvu.
pros«ToipovrSvnie Krasne novosti za pomladansko in letno sezono!
Vzorci poštnine prosti proti vrnitvi.
Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. - Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga - Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu uciteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)
Gorica